SI. 13 V Trstu, v soboto 43. februvarja 188 TeCaj XI EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST« izhifla 2 krat na teden v«ako sr«l« in sakate o poludne. Gena z» vse loto je O j?id.„ za polu lata 3 gld.. za četrt keia 1 gld. IM> lir. — Posamezne iieviin, dobivajo on onravni|tvu in v irafiknn v Trati po fl» kr.. v Berlol in v Ajdovščini • ttr. — tin in«irm«mn Opravalitv«, vla Tarnata, »Nova tiskarna* Vat dnvm m pošiljajo UradaiitvB *vla trankiran. Rokopisi o*e? posebne vrini nos ti se nika in posknice} se zaradunijo po pogodbi -A'kami nlaftui« za vsako besedo 2 kr Tarnata« »Nuova Tipografi« ;• v»»k m >r* mtt na vračajo, — Inttratt (razne vrste nam»-- prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi Položaj na Balkanu. (Dalje). Glavni pogoj blagostanja k: k^ dežel« je, da ima dobrega glavara, kralj4 ali knezi, ki pozi a (»otrobe svojih podložnih, nj h omisli in prepričanja ter da ne dela proti zadnjm svojeglavno in brez premisleka pustivši si v pij 1 v;iti od nesvestnih in ma-!loz(ii< Žnih ministrov ali od katerega dru-, JKega 1 ujet;« tiktorja. Vsak čin vlada-jev mora i»I tri dobro premišljen in pretehtan, preden mini i na nj"ga izvedenje, dober vladar mora ni prizadevati. kolikor inoŽno, svojim podložnim gmotno pomoči, dati jim dobtib zakonov, skrbeti ta njih blagostanje, ne pa tirati škodonosne polit ke; v prvej vrsti mora mu biti na skrbi lastna drŽava in potem S«« le lastna osuba. Za držav|j;ne svoje mora vedno bili priprav. Ijen žrtvovati i lastno osobo. Koliko Škode lahko napravi slab vladar svojim podložnim z slabimi zakoni, slabim svetovanjem in sklepi, kaže nam zgodovina, katera nas poduČuje. kako j«* ta ali oni narod propal satno radi tega, ker j* bil slabo vla lan in urejen; kaže nam tudi jasno, kako slabo se je džal v vojni, v katero ga je zapeljal vladar, ki ni deloval v blaginjo lastnega podložmštva, ampak posluževal se krive politike ter se dal tej preslepiti. Jasno je, da ni vsak vladar neomejen, absoluten gospodar, vodji in izvrševatelj ielj in prepričanja lastnih podložnikov, ampak da v premnogih slučajih slabo razklada njih misli. Takih primerov ne manjka v zeodo-vini Slovano" ter, Žalibog. 6e sedaj so Slovani ponajveč stiskani od tujcev, ki nočejo spoznati želj in potreb slovanskih ter nas rj»jši zatirajo. Vsacega vladarja torej mora biti prva lastnost, da je popularen, priljubljen svojim podložnim, kar pa dosež° le, akr> je vojaško in politično zrel. ako dohro umeje vojaško taktiko in ve razmotravati želje svojega ljudstvu. Sedaj na vprašamo : — Je li kralj Mil m Oh-enovlć tuli tak? Je 11 on ugajal meneniu 'n prepričanju hrabrega s'hskega ljudstva? Vsakdo ve sedaj, po zadnjih dogodkih, da tega ni storil, amp'k se dal vodit'kri vej za«obnej, pohlepnej politiki, hrepenenju po lavorikah brez posebnega trnda. Kdo je kriv sramotnemu porazu Srbov, ako ne sam njihov kralj, koji ni noz^aval, ali spoznati ni hotel položaja balkanskega, predno je vzel v roke tneč v sramotni napad na brate. Ako bi on bil imel političnih zmožnosti ter se ne dal voditi puhlej oSabnosti I n pohlepnosti po bojne] sreči; ako bi bil pred začetim napadom kralj Milan d'ibro preštudiral stanje, v kojem se je nahajala Srbska proti drugim balkanskem državam, ne imeli bi zabijati sramotnega poraza Srbov. Združenje vshodnje Rumelije z Bolgarsko je sedaj dovršena stvar, čeprav s tem združenjem niso vse druge evropske države prav zadovoljne, ker z njim gnjilo turško telo ni oslabelo, ni se Turek pahnol proti Aziji; podprl seje za nekaj časa Še bolj; bode pa temu kakor hoče, istina je, d« se j« s tem tesnejše združile ljudstvo istega jezika; vstala v Rumeliji ni imela družeča namena, nego da se rumeljsko bolgarsko ljudstvo z brati v Bolgarskej združi; — sedaj je to ljudstvo združeno in Aleksander, bolgarski knez, ni knez le v gvojej kneževin', temveč tudi namestnik v Rumeliji za pet let. Ali za to namest- niško ča«t b^da moral vedno pripravljen biti z svojimi četami gnjilej Turčji pomagati: zadnja je torej ne združenjem Bol garske z Rumeiijo Še na boljšem, vsaj po pisanej pogodbi, ker branil jo bode za hrh tom z svojimi vojtkinjen namestnik Bit temberg; to pa se da h tedaj, kadar se bo nJemu zdelo koristno in potrebno. Z kakim namenom je imela stop ti na vojno poprifiče pa Srbiji? Kakor je Bolgarska osvobodila, vsaj nekoliko, svoje brate (ude istega bolgarskega naroda v vshodnjej R im'liji) od turškega jarma, tako bi imeli osvohoiiti Srbija staro Sr-bj> ter priklopiti jo k Srbiji. To je imela pa storiti na tihoma bolj zmernim potom, tako nekako, kakor je Bolgarija storila z Rumeiijo. Vojne b' mord 1 ne bilo niti trebi, kakor je ni bilo radi vsbo inje Rumelije. Jeli pa Srbska tako ravnala? Uprav nasprotno I Mesto osvoboditi staro Srbijo in priklopiti jo k svojemu kraljestvu ter tako posnemati sosednje Bolgare, silila je v gvojej ošabnosti svoje sine v boj ne za osvobojenje svojih sorojakov v staro Srb-skej, ne proti večnemu sovražniku Torku, ampak v boj na soseinje svoje brate Bolgare I Vsakdo ve, kako je osupnol ta pre-čuden ukrep srbske vlade vso Evropo in vsakdo je želel, da ne hi imel dobrega izida, ker ukrep je bil nezrel, nepremišljen, nenaraven, izvirajoč iz gole zavisti in po-zrešnosti srbskegi kralja. Dobrega izida tudi ni imel, kikor vsi ve.no, kajti Srbska, ne da bi si bila kaj pridobila, ne da bi bila osvobodila od težkega turškega jarmi svojih sorojakov v teritorju staro-Srbske ter tako navdušila Še druge balkinske narode, pod težkim turškim jarmom zdihujoČe, k uporu proti TurŠKej državi, — bila je osramočena in tepena. Uprav sedaj se dogovarjajo pooblaščenci zadevajoči!) držav v BnkreŠu o sklenitvi miru mej Srbsko in Bolgarsko in uplati je, da se daljše prelivanje krvi mej brati na Balkanu začisno ustavi, dolgo pa mit- ne bo trajal, ker preveč je žrjavice, prevtč netila. (Dalje), Deželni zbori. Kranjski, (XVI. seja dne 19. januarja 1886.) (Konec). Prošnja Županstva v Crnomlji za cenejšo sol s« izriči visoki vladi s prošnjo, nuj jo blagovoli pretehtati in s-* kolikor iiiog«Če na-njo ozirati. — Poslanec Dev pivdlaual je deželnemu odboru naročiti. da naprosi slavno vlado, da se osnuje Zaloga za prodajo soli po mž|i ceni v Čr-nomlji in Metlik1, odnosno, da se voelje prodaja limito-soli po nizki ceni v Belo-k*anji. Toda ta pre ilog ni obveljal. Prošnja cestnega odbora v Ćrnomljl za vzd'ž *vanje okrajne ce-te Kočevj-*-Ćr-nomelj-Metlika in Črnomelj-Vinica iz deželnega zaklada se izroči deželnemu o i-boru v potres in rešitev. O prošnji cestnega odbora Velikolaš-kega gle le podpore za zgra ibo mostov na občinski cesti od Kneja do Karlovice se sklene ; »Deželni odbor se pooblasti, da zastopa občine Lu*arj« na njegovo vlogo dne 15. oktobra I. 1885. za zgradbi mostov »Pod Stooami« 111 »Pod Brankovim« na občinski cesti od Kneja do Karlovjce na podlagi vspeha na bel mesta zvršujoč-gi pregledanja dotičnegii nač-ta. ter z ozirom na stanje Že pričetiti in izgotovljenlh del in konečno z ozirom na stanje omenjene ceste, po napredku z^radbenib del sme v ■» piačanje naiikagati podporo 500 gl. iz nJrŽ^iifga Zaklada«. Za napravo obč nske ceste iS Studenca na G do »» oovoli podpora 1000 gl. Poslanec DeŽnaan poroči o razdelitvi Št. Ožbaldhk* občine zt v dve novi občini in predlaga dotični prošnji izročiti deželnemu odnoru, da se na-np ozira pri osnovi norega občinskega reda. Poslanec Kersnik omenja, kako čudno in nen travno je ta občina sestavljena, koliko težav imajo občani, zato naj se uslišijo prošnje občin, ki prosijo razdelitve. Toraj predlaga: »Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega zasedanja osnuje načrt zakona za razdelitev Št. OŽ-bald-k« občine v dve občini«. Pri glasovanji obvelja predlog poslanca Kersnika. Poslanec Hren poroča o prošnji več občin Zatiškega okraja. naj okrajna 80dn ja ostane v Zatičini in predlaga, naj se ta proš lja izroči slavni vladi v do-bohotno uvajanje. Se sprejme. Poslanec Grasseili poroča o prošnji več občin Zati£kega okraja za določilo, da bi se vojaški nabori vršili tudi v Zatičini, ter predlaga to prošnjo izročiti vladi z najtoplejšim priporočilom, da se na-njo o«ira. G. deželni predsednik naznanja, da so vojaški naborni kraji po dogovoru z vojaškim poveljniŠtvorn Že določani, in da se je za letos v ta namen odloČila Višnja gora, ker je župan St. Vidske občme okraj-netim glavarju rekel, da v Zatičini nemajo za nabor pripravnega prostora in tudi ne prostorov za asentno komisijo. Župan v j V'Snji gori pa ji glavarju obljubil, da bo le dotične prostora občina preskrbela brezplačno. Go-p. poročevalec odgovarja, da prosilci ugovarjajo Višnji gori zarad tega, ker je na meji okraja In pravijo, naj raje oBtane pri starem, ako že ne more hiti ■ubiranje v Zatičini. Pri glasovanji se sprejme predlog odsekov. S tem se je končala seja. (XVII, seja, 20. lanuvarija). Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje. potem pa se razdele došle peticije. Poslanec Lnckmann predlaga, naj se občinski red mesta Ljubljanskega z dnevnega reda odstavi, ker poslancem ni bilo mogoče dotičnoga poročila včeraj prebrati. Poročilo upravnega odseka o deželnih prikladah, občinskih taksah za ogledovame živine, o postavali ki so bile potrjene, o 4\ nakladi na najemščino o i st .novalifič v Novem mestu, in o nepotrjeni postavi glede ločitve Vrhpolja od Vipavske občine se vzame na znanje. Posl mec Lavrenčič izreka pri tej priliki obžalovanje, da dotična postava deželnega zbora ni zadobila najvišega potr jenja. Baron Schwegel potem stavi nujni od vseh deželnin poslancev podpisani predlog, da naj se vlada n iprosi Kud dfivo želez n co prej ko mogoče podaljšati in Trst zvez-tti z drugimi deželami ter potrebno preskrbeti, d> se bo železnica iz Trsta do Hrpelj in Divače notegnola skoz Razdrto do Loke, p tem od Kranja vkrenila prot^ Tržiču in čez Ljubelj p-iftla do Celovca, dalie pi č'z turiške planine proti '1'hil-heimn in R itienmannu. Nnjno^t tega predloga se sprejme i.: baron Sonw»Kel lakoj vtemeljuje svoj predlog, omenji silne važnosti in potreiie na-svetovane ždezdce in pravi, da eo ga k temu nasvetu napopile obravnave zarad oe žae pog»dbe n«d južno železnico in državo. Taka pigodb^ bi pač začisno korist imela, stalne pa ne, in naša država bo izključena o t svetovnega proneta, od svetovne kupčije, dokier najkrajše zveze s Trstom ne bo imela. Druai vzrok te zvez« je slabi stan južne železnice na Ljubljanskem močvirji, vsled katerega bi morda naša država prišli v nevarnost od edinegi ladjišči v Trstu za dalie odtrgana b ti, ako ne b» o pravem času preskrbela drujje železnic« do T'S'a. To se bo zgo-dilo. ako Huiolfovo železnico izdela in v nekterlb dosedanjih progah popravi. Med drugim je zve/.a s Pontebo za naSod'Žavo odločno škodljiva (tako jel), ker z Benetkami bolje ravnajo, kakor z n »Šim Trstom. Govornik potem omenja, koliko hitreje in ceneje se dan ianes tuneli delajo, kakor pred 20 leti, da se toraj ni strašiti pred tuneli, ki bodo potrebni čez naše In turi-ftk« planine. Nasvetovana proga Rudolfov« ieiesnice bi bila 152 kilometrov krajša, kakor sedaj; do Prage bi b Solnogra ia bi bo skrajšali zveza za 169 kilometrov. Nova Železnica bi bila toraj na korist celi drŽavi^ deželi češki ravno tako, kakor Spodnji Avstriji in planinskim kronovinam. Torej ima taka proga pravico do izvršitve. Najprej bi se morala izdelati progi od Lok« do Trsta, drugi del Č"z Ljulielj in tretji del se lahko dela pozneje. Pravico imamo tirjati to železnico in druge dežele bodo pomagale s svojim vplivom; delala se je transverzalna železnica, piedarelska Železnica, in zdaj naj se dela tuli naša trau/-verzalna železnica, ker naše planinske iu južne dežele pač niso manj vredne. Zato RriporoČa svoj nujni predlog. (Dobro, do-rol) Predlog se sprejme potem soglasno. Poslanec Murnik poroči potem o prodaji deželnega poslopja »Igrfiče« in v imenu finančnega odseka predi iga: 1. Deželni zbor se poobltščuje »Igrišča« za vsaj sedanjemu dohodku primerno ceno prodati; deželnemu odboru s* naroča, temu sklepu pridobiti najvišje potrjerije; 2. prošnja društev »Glasbena Mttica« m »Sokol«, ki želita to poslopje kupiti, se izroči deželnemu odboru v rešitev. PoRlanec Gutmannsthal omenja, da se bo Ljubljana tam morda Širil i, toraj predlaga, naj se hiša ne proda pod roko, ampak javnim potom. Poslanec dr. VoŠnjak dvomi, da bi se po javni prod 1 jI za hišo več dobjlo, 3icer pa je treba v prvi vrsti ozlr imeli na omenjeni društvi, ki za našo deželo j iko koristno deiujet>. Poslanca Dežmana skrbi, da bo škoda za »Narodni Dom«, ako si omenjeni društvi oskrbite lastno poslopje in d* se obla' di gorečnost za domačo reč. (Veselo,-t i u smeh med poslanci in poslušalci!) Zato podpira predlog Gntmannsthalov. Poslanec dr. Dolenec mu odgovarja, da bomo ktnalo imeli »Narodni D"in«, ako g. Dežman poskrbi, da nam bode kranjska hranilnica dala toliko podpore, ktkor za hišo (za deželni muzejJ. (Veselosti Tudi Dt-žman se smeja!) Poslanec Grasseli omenja, da mora kot mestni zastopnik korist mesta imeti pred očmi, da je res mogoče, da se bo mesto tam razširilo, toraj se mu zdi pristavek Gutmannsthalov primeren in bo on zanj glasoval. Društvi tu it menda nista pravega zadeli, da hočete k<1 niti to slabo poslopje; po njegove misli jima bo to v Škodo. Mogoče je, da se bo občina zanimala z> to poslopje, on zda| tega še ne ve, ako pa nihče ne stori ponudbe, hodete društvi Še zmerom po ceni dobili omenjeno h Šo. Poročevalec Murnik Dovdarj*. na z današnjimi predlogi prošnja omenjen h društev še ni rešena; deželni odbor bo imel še le njo rešiti in se bo zavedal svoje dolžnosti, zato nasvetovanegi pristavka ni treba. Pri glasovanji se sprejmo predlogi od-sekovi, pristavek Gutmannsthalov se pa zavrže. Poročilo o obrtnem delu v posilni delavnici in o vravnanji Trebiškega potoka se odstavita z dnevnega reda. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Minister Oauttch pride te dni v Maribor, da se osebno prepriča o potrebi no-veg 1 poslopja za tamošnjo gimnazijo. Potem pa se napoti v Celje, da preišče nekako čudne Šolske razmere. — Minister je dal tudi ukaz, da morajo 19. novembra vsacega leta, ko je cesaiičin god, zaprte biti vse obrtniške šole. V potlanskej \bornici je 9. t. m. predlagal poslanec Tausche, naj se sklene zakon zoper kvarjenje živeža. Poslane« ED I NO ST Schonerer j« predlagal, naj vlada poda osnovo domovinskega zakona; pcsianec Kreuzig je zahteval, Daj vlada predloži zakon zastran carine na les, da se v okom pride visokej nemškej carini na les in p o <1 p i i- a domača lesna trgovina, posebno v mejnih krajih. Poslanec Menger je in-terpeliral, ali ima vlada voljo, podati zakon glede obd*č*Dja zalog b!ag;i pri mzprodaji in zastran predi ugačbe zakona o pohiše-vauju. Poslanfc Sigi je vprašal, ali ima trgovinski minister voljo, potegnoti se pri nemškej vladi za to, da se znižajo tarifi za lesne in karaenene izdelke, in ali je o tem pri razpravah z Ogersko potrebno ukrenol; govoril je dalje in prašal finančnega ministra, ali misli glede gospodarskih in zadružnih žginjarnic dogovoriti se z Ogersko in zbornici predložiti dotično zakonsko osnovo. Potem so se vladne predloge izročile odsekom. Cesarska ukaza, glede podpore po povodnji poškodovanih Galičanov in državnega doneska za dela na Ečavi, sprejela sta se v znanje. Na zadnje seje dovolila kazensko-sodna preiskava poslanca Supuk zarad razžalitve cesti. V proračunskem odseku je 10. t. m. poslanec Bareuther vprašal grofa Taaffea, kak namen ima ukaz na okrajna glavarstva glede nemškega Schulvereina, ker je nemški Schulverem jako važen, ter je imela vlada dolžnost, pozvejet', ali je resnično, kar so časniki o njem pisali. Grof TaafTe je odgovoril, da je vlada zahtevala, ker imajo šolske družbe vpliv na ljudstvo in šole, naj deželna namestnišiva poroče o delavnosti vseh šolskih družb, ne pa Je o nemškem Schulvereinu. Grof TaafTe je zanikal, da vlada misli nemški Schulverein za poiitiško društvo izjaviti.— Da nemški Schulvert-in dela politično propagando, to pač vsakdo ve, tedaj bi morala vedeti tudi uaŠa vlada. Oba levičarska kluba državnega zbora sta se hudo razprla. Povod temu je dal Bismark o govoru zaslran izganjanja Poljakov. Nemški klub mu je vsled tega izrekel svojo priznavanje in zahvalo. To pa je bilo nemško-av8trijskemn klubu vendar preveč, in od tod razpor. Vsled tega ;e skupni IzvrŠevalni odsek razpadel in glasoval bo vprihodnje vsak klub po lastnej svojej volji. Z iružeue levice je tedaj konec. Vnanje dežele. O vshcdnjem praSartji imamo te le važ-niŠ> vesti: Grški poslanec v Londonu je imel te dni pogovor z Gladstonom, in ta mu je rekel: č^ tuli ima veliko sočutja do Grške, vendar pi se nadeja, da Grška ne bo kalila evropskega miru, ker ne bo mogla evropske sloge spodkopati. Ta izjava jo gtŠkn vlado sicer hudo zadela, vendar pa ona meni, da jej ni mogoče ravnati se po Gladstonovem nasvetu, ker bi s tem uničla grško državo. — Crnogorski knez je bil v Petersburgu posebno prijazno in slovesno sprejet. V politiških krogih se smatra, da je njegovo popotovanje v zvezi z vshodnjim prašanjem, da se s političnimi voditelji dogovori, kako naj postopa. Ftu-t-ija mu bode svetovala, naj se dejansko ne udeleži gibanja na Balkanu. — iz Londona se 10. t. m. noroča, da je nova angleška vlada gr.'lr ji ne uniččijo. Si-er dela načelstvo zv. '.e slovenskih posojilnic na to, kako bi > čim več olajšalo poso||l», čim več znit i*ale obresti in stroški, čim ceneje d. n u j dobilo. Mesec« junija lanjskega leta ohnolo se je s prošnj i na zbor poverjenikov nmke »Slavije« v Ljubljani, naj bi se olu (.ii na ravnateljstvo t itanke, da bi i.ri-merni odprti kreuit proti vložn^j h milnej knjižici, »li proti lastnej menjici mi Čne posojilni«-, da bi posojilnice m. k da-dajati posojila na dolžna pnm .. Pr šnja je sicer prepn/.uo za ta zbor priš >li kar se ni do Redaj doseglo, mogl ?>i se v boiloče. Isto n čelstvo misli ustanoviti ostednji denar in zavod, do katerega bi se posojilnice ob ačiie, ko bi nujno den»rj» potrebovale. Preisednik naČ-»lstva, veleč-stiti in velezaslužni gosgod Mihael VoŠ jak bode gotovo, kikur iriavni poslanec, na to delal, da se avstro ogerskej banki, o pride 1. 1887 na vrsto, podaljšanje pnvileg ja te banke, n .loži, da dovoljuje kredit i ud t posojilnicam. To Id bilo od prevelike koristi, ker je avstro ogerska banka vir vseg kredita v oašej mžavi in ker se pri njej najceneje denar dobiva. Naši bogatejSt možje menda tini natančno vpo/.najo organizacijo posojilnice, ter poznavši j >, in več se od ri)ih nezah-teva. boio radi vlagali denar v posoj Inico, ter tako korisHi sebi I pomogli osvoboditi nafte kmete v de,iarstvenlh,a s tem tudi v političkih i narodnih zadevah od naših protivnikov. V »ekaiift 18. januvarja. V četrtek 14. t. m. s<> se zbrali nekateri novo izvoljenih občinskih svetovalcev v občinskej pisarnici v p.»svetovanje, katerega izmej teh bi volili nadžupanom Dekanskim. Soglasno so prit-dili, naj bi bil zopet izvoljen g. Ivan Grižon. Težkim srcem smo potem prič kovali sobote 16. t. m. pošilajoči vzdihe k Večnemu, da bi se tudi oni dan ta sklep občinskih v«l|akov uresničil. V soboto uŽe oi» 8. uri zjut'-aj je ljudstvo uže z >čelo v Dekani prihajati, povpraševali «o s« mej tem tudi: Bog vedi, bode |i gosp >d Ivan Grižon zopet nam jupanil In enako. Ko so bili vsi volilni možje (novi odnorniki^ zbrani, pripelje se preblagom ii i ces. kr. okrajni glavar iz Kopra, gospod \itez pl-Bosizio. Sedaj so se pričele volitve novega župana, a kaj pravim novega? -oglasno )e bil zopet izbran stari vrhovni Župan gospod Ivan Grižon. Iz tega je razvidno, kako je ljudstvo županije Dekani ndano imenovanemu, pa ka| ne bi bi o, saj je mož, katerega mora vsak spo tovati in Čestiti in to, ur r je neprestran k. Ko so bile volitve končane, razveseli se ljudstvo, prišli so vsi drugi obČmarji zopet izvoljenemu vrhovnemu županu čestitat in tudi domaČi godba je pr šla pred županijsko hišo in je tu na Čast gospodo Grižonu svirala. Popoldne se je priskrbelo, g ga živil v dobrih delih najde on največjo srčno radost, časno in večno zaslugo in IjudBtvo se ga bode hvaležno spominalo še dolgo potem, k<» ga je Bog k sebi vzel. Siarada 6. febr. Prosimo Vas go-soodje od tidinoati da bi sprejeli tudi našo pritožbo. V Podgradu biva cestni šlibar, katerega je EdinoRt nže v* čkrat priporočila gospodom v Tntu. kakor smo brali, pa se še ni spimetil. Njegovo veselje B D I N O S T j« to, da nas potrebne kmete za norce ima. Mi pa mislimo, da če smo tudi potrebni, vsaj smo pošteni in on nema pravice, da bi nas imel za norce in gotov« tudi njegovi gospodje zapovedniki tako nečejo. Le lepo delajo s kmetom taki gospodje, ki so vse česti vredni, kakor jib je dosti v Podgradu in zlate kapice nosijo, zakaj bi imel šlibar pravice, svoje neumnosti uganjati? Mi smo v velikem mrazu prekidali cesto in tako pošteno zaslužili tiste male solde. Včeraj smo imeli prejeti plačilo in bi bili radi, da za nas vse potegne župan, rja ne bi imeli poti uro daleč v Podgrad. Sjor no, tako se je odrejal po svoje, vsi morajo priti v petek. Prišli smo in ves dan zgubili. Pa njega ni bilo in vrnoti smo se morali zvečer brez plačila. Vpra-čamo tedaj, ali je prav, da za thtih GO soldov zgubimo en dan s kidanjem, naredimo dolgo pot v Podgrad in tam spet ves dan čakamo, pa ne dobimo plačila. Tisti, ki nismo imeli nič, vrnoli smo se lačni domov, tisti, ki so Imeli denar, pa so lahko zapravili 60 soldov ves dan v Podgradu. Vidite, tako dela šlibar z nami. Danes je prinesel denar, pa za enega delavca premalo. Drugod je dal denar županom, tako nam je pravil GradišČan, ki je prišel k nam po nrva. Pa tudi tam da jim ne gre račun prav. Ta nam je tudi pravil od tiste cikorije, s katero se Edinost zmirom pravda, ker neumnosti oela po Trstu in da je ta šlibar tudi uže dolgo zapisan v cikorjo. Zato da je tak. Prosimo Vas naše zagovornike od Edinosti, ker ste menda kaj znani z gospodom ženirjem. Povedite mu našo pritožbo, da nam plača kaj s kase za tisti dan, ki smo ga zgubili brez potrebe v Podgradu in tudi če nam gre po GO ali 62 soldov, kakor se govori. Iz Drežnldke okolice 6. januvarja. [Bolezen, strah in nekaj drugih rtČi). V nedeljo dne 31. meseca januvarja se priklati v Drežnico nek človek v Času, ko so bili ljudje pri sv. maši ter gre v hišo uboge bolne matere, ki je imela male otročiče pri sebi. Ta vnajni človek začne kazati z roko ženi, da bi mu dala nož, ali ona se močno prestraši ter pošlje enega svojih otrok v vas pomoči iskat. In k malu se vrne otrok z drugo mlado ženo ali tudi ta se zboji vnajnega človeka. Tedaj leti vnajna žena v cerkev v žagrad ter pove, kaj se godi pri holoej leni doma. K malu potem prilete Še trije možje z bol ne žene možem v hišo, kder so vnajnega človeka še dobili pri ženi in ga vprašali, kaj dela tukaj. Mož jim noče nič cdgovonti. Tedaj ga primejo in peljejo Iz hiše, pri tej priči pride pred tisto hišo žandar, ter mu domaČi možje vnajnega izroče. Mej tem časom, ko je bil vnajni človek sam pri bolnej ženi, dobil je neke škarje v roke, strlgel je ž njimi cunje, ki jib je tam dobil pri otrokih. Nekateri pravijo, da je to bil neki koroški glubec maloumni, drugi pravijo, da je bil to le neki poflakin. ki noče govoriti. Ubogo ženo so drugi dan prevideli z sv. sakramenti, prebiti je morala vrb bolezni še velik strah. Tukaj imamo letos prav čudno vreme, od 20. do 22. januvarja je padlo tukaj Čez pol metra snega. Od 22. do l.dne februvarja je Šel vedno dež ter se po strminah utrgavali plazovi, odnesli nam nekaj kopic sena ter podirali floke in bučali v brezen, teh plazov glas se sliši dalje, nego vsak bič, ki voznik poka ž njim. Ziaj nam je po vaseh sneg skoro zginol, le visoki hribi so Še pokriti ž njim. 2 t. m. začelo se je zopet kaditi po hribih z snegom, prišel je veter, a danes imamo t uŽe zopet lepo vreme. V maio letih smo tukaj sezidali lepe ceste, duhovniSnico, ki je bila cenjena 4000 tisoč gld. potrošili smo za njo pa 7000 gld., lelos smo tukaj sezidali novo šolo za 3800 gold. Lo še cerkev imamo premajhno, da moramo v njej stati natlačeni kakor floki. Najpremožniši posestnik v vasi Drežnici je nže davno hotel z nekimi drugimi posestniki, da bi se bila cerkev prizidala, On sam je hotel po enem kraju jej pnzidati na svoje stroške, a zopet je bil postavljen flok, da se cerkev ni mogla zidati. A ta premožni posestnik je umrl. 30. januvarja srno ga spremili z svečami v rokah in skazali mu zadno čast k hladnemu grobu. MoŽ je bil pošten, delaven in pravičen. Bog ve, ali je kaj zapustil za popravljpnje cerkve, ali ne. Bog mu daj večni mir in pokoji 7.januvarja s/no imeli tukaj volitev v občinski z.istop. Neka stranka ae je zelo upirala, a propala je. Uže davno smo se jeli tukaj boriti pri volitvah, a vedno smo delali brez mpeha, vsaki krat druga stranka hujska ijudi zoper nas in hvali sedajnjega Župana, in res on kaže se vedno hval-ž-nega ljudem, kateri gode na gosli, kakor on hoče. Nekega računa pa uže kakih 12 let ni nobeden ohčlnar ni pregledal. Zda| se pa vsak hoji pregledovati ga. Občina ima 2700 gld. kapitala, ti so vsi rac posojen i pri ljudeh, ki volijo župana, potem imajo nekateri njegov denar na posodi zopet drugi so nanj drugače navezani. Domače in razne vesti. NJ. Veličanstvo presvltla cesarica se je včerai na jahti »Greif« vozila po morju proti Pi anu; denes pa je nekda odpotovala v Opatijo in Reko, od koder boile potovala poUm naprej ob dalmatinskom obrežju do Kotora. Cesarjevlč Rudolf kakor se poroča z Dunaj«, utegne se na sporni i i 7a dalj Časa naseliti na otoku Likromi i nekoliko dni se muditi tuli v Miramari. visoki ffOSII. Te dni le d« šel v Trst nadvojvoda Otton in se na Lloydoveui parniku odpeljal v Aleksandrijo. — Te dni pričakujejo tukaj prestolonaslednika portogabkega, ki od tukaj z Lloydom odpotuje v Indijo. — Verhovni poveljnik vojaške mornarice vicead miral baron Ster-neck se bavi uže već dni v Trstu, ter j" pregledal v naŠej luki zakotveno novo tor-pedno ladjo »Leopard«, ki je nekd i kaj posebnega, potem pa obiskal tudi ladjo-gradnico v Sv. Roku ter tam pregle tal novo oklopmco »Erzherzog Ferdinand Max«, ki je uže skoro popolnoma dovršena in pa si ogledal tudi neko novo ktiiarsko la«1 io, katero je naročila argentinska republika. Državni In dež. poslanec, «1. NaberffOj. je bolan, pa ne tako ne varno, kakor so to raztrosili nekateri Škodoželjni Lahoni. Toliko na mnoga praš.inj Nabergojevih prijateljev. Umrl Je č. g. Fran Orlić župnik Žminskl v 6U. letu. Btl je izvrsten dušni pastir In odličen rodoljub. Istra je z njim mnogo zgubila. R. I. P. Odbornike, namestnike In poverjenike društva Edinost vabi predsedniŠtvo na važno posvetovanje, katero bode jutri, ob 11. uupoludne v prostorih del. podp. društva. Mestnega Zboraseja bode denes opoludnć. Verificirale ae bodo volitve, in kar je za nas važno, govorilo se bode tudi o volitvi g. Živca, katera se je tako redno vršila, da bi moral zbor, ako Ima kaj slutnje za pravico, poprej zavreči yo litev 49 drugih poslancev, potem Še le £iv-čevo. Mi se nadejamo, do naši poslanci to stvar razjasnijo v seji in odločno prote stujejo proti eventualnemu predlogu za uničenje Ž včeve volitve. Pet Štipendij na c. kr. 21-vlnovdravjildkeui učtllšču na Dunajl je razpisanih, vsaka znaša 300 gld. Otdaje jih c. kr. ministerstvo za nauk po dogovoru s c. kr. ministerstvom notranjih zadev. Prosilci za te Štipendije, ki morajo biti rojeni iz kronovin: Štajersko, SolnograŠko, Koroško, Kranjsko, Primorsko ali Tirolsko; morajo prošniarn priložiti: rojstveni list, spriČalo o cepljenih kozah in uboštvu in dokazati, da so izvršili šest gimnazijalnih razredov, ali pa višjo realko in vložiti prošnje do !• mar-cija t. I. Giosp. Josipu Gorjupu na Reki se izreka presrčna zahvala za 100 gold. katere je blagovolil darovati »Dijaški kuhinji« v Trstu. ■» n. udom slovanske čitalnice V Trstu. Daues, 13. februvarja t. leta priredi odbor »slovanske čitalnice« (Monte Verde) svojim članom in povabljenim gostom plesno zabavo. Začetek ob 9. zvečer. Tržaški Sokol bo imel v nedeljo 14. februvarja v dvorani »Slov. čitalnice« plesno va|o. Začetek ob 7 uri zvečer. Povabljeni nečlani dobe vstopnice k tej vaji pri gosp.Ivanu Valenčiču, Via nuova in g. Martinu Kržetu, Piazza S. Giovanni. Razpis štipendij. Razpisane so štiri Štipendije ustanove Vicco, očeta blažega Iju doljana, viteza Vicco, ki stanuje v Podgradu in sicer 3 po fr. 150 za enega diiaka, ki hoče Študirati pomorstvo na tuk. akademiji, potem za enega ki hoče studirati trgovsko stroko na istej akademiji in za eneya, ki hoče Študirati na kak* j avstrijskej tehniki in ena za 300 gld. za takega, ki je z dobrim uspehom absoliral trg. akademijo v Trstu, pa hoče se podati v inozemstvo, da se še više izobrazi v svojej stroki. Dotični morajo biti roieni v Trstu ali okolici, naj pa si bodo uže katerekoli narodnosti in vere. kako so delali glasoviti protest na Opčlnab. Prejeli smo to le od 10 vollicev V. okraja podpisano izjavo, Iz katere lebko naši čitatelji raz-vidijo, kaka sredstva so se rabila, da bi se uničila volitev Živčeva. Izjava se glasi tako le: Mi podp sani, ki smo Danelov protest podpisali, javljamo s tem, da smo bili k temu prisiljeni po čuvarjih in bratu omenjenega gospoda s tem, da so nam rekli, da nabir.jo podpise v imenu go-vernatorja. Ker pa smo zvedeli, da j- to gola neresnica, kar so trdili nabiralci podpisov, preklicujemo s tem svoje podpise na omenjenem protestu. Šlie<1i 10 podpisov, katere hranimo nt originalu in jih radi pokažemo Int-resovanim. Druga tika izjiva nam dojde te dm tudi z Op čin in bodo potem pametni Iju 1 je sami lebko sodil1, koliko je vreden oni protest. Tržaške novosti: Mrtvega so našli nedavoo na stopnicah »scala dei gigant« nekega fa-kina po imenu Bruno. Ker je na sumu, da je temu možu kaj hudega storila vla-čuga Terezina S., j-i policija to žensko te i-ui odpeljala v zapor. Ka«o strašne nči se gode v Trstul Samomor. Mlad, komaj 201etni mesar Vie-rant, v ulici Molir. piccolo iinel je v svojej rodbini mnog» prepirov, kateri so ga tako vznemirjali in mu glavo zmešali, ua si je vče-aj v mesnici pred vsemi ljudmi me saraki nož zadri v prsti. Krvavečega so oinesli v tiolnico, ker težko več ozdravi. Nesreča. Nekega delalca Dalmatinca je vzdlgovalni stroj v novej luki ktr Zmečkal. Vs-ga razmesarjenega so oinesli k sv. Jnstii. Prah, s katerim se uspešno gase požari, je iznašel nek Mostoj. Ta prah se raztopi v vodi in se s tako tekočino nekda vsak požar precej zameri. Jutri popoludne bo ie poskušnja s to novo iznajdbo v ul.ci Sette fontane. Policijsko, Zaprla je te dni po!i- cija 4 tatove, ker jln j» našla na tatvi i, potem n-k-ga fakina, ker jd napadel in pret-i>e| nekega izvoščeka in drnzega postopača, ker j-i v nekej Žiianjariji razsajj.l in Zaprla je tudi neko 28ietno M irijo Pi-vani, ker je v nekej gostilni y. nožem napadla natakarico. lapred porotne sodnlje. Za tož 11 je bil 19iftni kmet Ivan KlUniZ sv Onofrija poleg Pirana, da je v nekem mlinu poleg Pirana oskrunil 51etno deklico Ano Pezzo. Podrobnosti se zarad nemoralnega zadržija odtegujejo javnosti. Porotniki so Kluua spoznali krivega in sodnija ga je obsodila na 4 leta težite ječe. — N-k Anton Gaiiruo je bil zatožen, da je roparsko uapal nekega Pirjavca hlizo natjrežmske postaje. Porotniki pa so izrekli svoj: nekriv in Gaiarda je sodnija oprostila. Kmetijsko društvo Tržaško bode imelo jutri svoj letni občni znor. Društvo je za okolico, pa niti en okoličan iie more kij povedati o delovanju tega društva in tako bode tudi občni zbor le formaliteta brez važnosti za okolico. Žalostno zadosti! Iz DUtOVelJ se nam piše: 12. t m. okoli 3. ure popoldne je počil glas, da je Jože Bevčev ponesrečil se. i^apil se je v Dutovljah onega vražjega žganja in od hajaje domu (v Godnjr) na poti obležal. Glas ljudstva je, da si je s cigaro zažgal obleko in da v nezavednosti od tolike cmokodravšČine niti ni znal za to. Levi del trupa, roka, prsi in je vrat popolnem ranjen od pekočega ognja do kosti. Zdib-Ijaji so mu bili teški vender se je okoli 6. ure zvečer, ko mu je smrt nit živenja pretrgala, sprijaznil se svojim največim sovražnikom, rekoč: ■ Dajte mi vode I« Pa □ aj keiio reče, da šnopsa nasledki niso krivi takih groznih smrti 1 Za prihodnji list poročam več. Javna dražba. Podpisani naznanja, da bo dne 22. tem uvarja t. I. od 9. do 12. ure predpodne v goijanskem javna dražba za podjetje poprav«* zvišanja io Širjenja tukašne cerkve; klicna cena znaša 8.400 goldinarjev, podjetnik položi 5 po sto varščine. Načrt stavbe, proračun stroškov tu pogoje ogleda si lahko v«avkeio vtukaj--nj'j občinskej pisarni. Cerkveni Btavbeni odbor. V Gorj .nskem dne 9. februv. 1886. Tržno porodilo. Kava — Srednja kupčija; cene nespremenjene. Prodalo se j- lOUO vreč Rio po f. 44 do 50, 1000 vrečSantus po f.46.50 do 56, 40 fardov Moka po f. 95 do 9«. Java stane f. 60 do 63, Geylon plant. f. 82 do 120. Sladkor. — Malo prodaje, po slabili cenah. Sladkor v kosih raznih kakovosti se je prodajal po f. 21.50 do 25.5<>. Sadje — še prece| močna Kupčija po trdnih cenah. Pomeranće, limoni fi. 2 do 5, fije v vencih fr. 13. rožiči f-. 6, opaŠa f. 2i do 24, ovebe f. 18 d0 23, Eb me for. 22 ao 36, Sultamua f. 24 do 38. Olje — slana kupčija. Prodalo se je nekoliko jedilnega olja po f. 40 do 42. Petrolje — še vedno stalno na lr. 10. DomaČi pridelki — fižol tuleči for. 9.50 j« 10, koks fr. 12, maslo fr. 84 do 93. Žito — malo obrajtano, ce.ie vssk dan slabše. Les — vse kižet da se kupčji nekoliko zi oljša in so tudi cene nekoliko trdnejše. Seno — dobro ohrajtano in se je plačevalo te dni fr. 1.80 do 2, slama skupa fr. 1.80 do 2. Borano porodilo. Vsled neugodnih poročil iz Berolina, so tudi na naŠ-j borsi kurzi državnih papirjev nekoliko trpeli in je denes na torsi prevlalala mlahovost. Upanje je, da se borsa k malo sopet ojači. DunaJftka Borsa dne 11. februvarja Enotni drž. dolg v hankovcih 84 gld 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » 75 ,» Zlata renta......113 • 20 > 5'/, avst .... 101 • 90 • Delnice narodne banke . . 860 ■ — » Kreditne de'"jce .... 300 » it) • London 10 lir sterltn . . 126 » 33 • Napoleon..............— » — * C. kr. cekini......10 » 02 « Kr. državnih mark ... 5 • 93 • Izkaz darov katere je prejelo delniško podporno druitvo o priliki velikega plesa din 6. t. m Trgovska zbornici for. 15. D. A. Econo.no for. 10. Zadnji izkaz 189 for. Skupaj 214 for. 50 nove. Poslano. *) Slavno ured ništvo I Zvedel sem v ne malo začudenje, da se od neke strani trdi, da sem jaz pisal dopis iz Prošeka v Edinosti v zadevi volitve VI. okraja. Zana-Šaje se na Vaše pravicoljubje, vas prosim, da blagovolite rtsnici na čast izjaviti, ako ste oni dopis od mene ali pa kake druge osobe prejeli. |v. ftibergoj. Potrjujemo, da nam je omenjeni dopi^ poslal nek drugi prijatelj, ki ni mislil nobenega našiti rodoljubov razgaliti, pač pa je b.i obrnen dopi* proti cikorjašem. Ured. V Edinosti Štev. 11 se nahaja dopis i/. Opatjegaaela, v katerem nas Novovasce gosp. dopisnik imenuje upornike proti vsakej postavi dt/elske in duhovske gosposke. Uopisnik bi pač bolj prav storil, ako bi rcsnn;o govor:), ali iz sovraštva nas obrekuje. Da smo se pri zidanju opatjeselske cerkve branili troškov, tega ne tajimo. Pri zidanji cerkve so beračili povsod pri visokej vladi in pri družili imenitnih osebah in so toliko priberačili, da bi bili lahko še večo cerkev naredili. Ni pa res, da je ena največlh na Krasu, pa še niso plačali vsega, imajo še dolga. Kam so denar porabili, tega mi ne vemo, pa star pr. govor pravi: kder se osel valja, tam tuni dlana ostane. Našo novovaško cerkev imenuje dopisnik borno kapelico; da je uboga, to je res, ali da je tako revna, da je organist moral stoje orglati, ker mu je na glavo lilo, to je nesramna laž, da je nt»Š novovaški načelnik, kakor ga g. dopisnik imenuje, vrvi od zvonov vzel, in da je majhen deček na zvonik splazal in s kamenom v rekah ob zvon tolkel aa sveto mašo. to je tudi neresnično In tega g. dopisnik tudi ni dokazal.Da srno tožbo proti Č. g. vkarju na visoko škoiijstvn v Gorico poslali, toje re-ni.-a, ali rešitve te tožbo ne vemo še in le želimo, da bi se stvar pravično rešila. Naj se tedaj stvar po postavnej |>oti reši p -tem še le bo čas o tem soditi. Za prihodnjič prosimo g dopisnika, naj o nas puroća resnico, Novovasci: Miha Pakor, Štefan SusiČ. *) Za takove članke je uredništvi toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. Razglas. Podpisano županstvo naznanja s tem, da se bode letni somenj ali trg •/. blagom in živino, kateri je z odlokom visokega c. kr. namestništva v Trstu od dne 5. januvarja 1885. štev. 18955 I. 1884. kanalskemu trgu dovoljen in za dan 28. februvarja vsa-cega leta določen, letos ker je nedelja, poslednji pondeljek to je dne 1. marcij imel resp. obhajal. 2—1 Županstvo v Kanali. Dne 30. januvarja 1886. F. Malnig 1. r. župan. Pncrl'ivifm naMkl ln molitvo, rUgldVlUll k, jitl mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. iti sv. zakon, zove e mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Tekuće z« pozlatiti t popra- Tekuće ■ , viti okvire, orvene, i 7 Atft kovane, porcelanske CPPnPn I staklene predmete; 01 CUI U za posrebrniti sve kovane predmete. Svatko može veoma l.hko sam pozlatiti ili posrebrniti svaki predmet. Ciena stiklenice sa zlatom ili srebrom for. 1 uz pouzeće ili gotov novac (primaju se i li-stovne marke). 3—3 Leopold Epstein u Brnu (Moravska). k n r nos r tjfl Tolžno bolnikovo živenje postane veseleje koj po pridobljenem zdravju. m,. I Naznanila ozdravljenih v mesecih junij, fulij, avgust 1835 v korist druzimenako bolnim. m I V alil/a aania.itiA J 2 11 T1" — £T - _ 1 _ J___ _•__• I i . Lfpf Velika senzacija kojo so vzbudili," Ivana Hoffa sladno pivo iz sladnega izvlečku Ivana Hoffa sladna čokolada. ' * *---* ' * " ' llj časno bili izumljeni, Ivan Hoffovi shidni bonboni za frsa, koji vsi so isto-ii a pravila je, da jo vsa omikana Evropa temu Veselo pritrdila, sedaj tudi Amerika, pripoznalne" izjave vseh zdravnikov ia notranje bolezni, s ĆemiTr Le_ fi™že"r tudi pridobljenje mnoŠtevilnih odlil^gvalnih svetinj in slednjič radostno ™ur se združujejo mnogoštevilni ir-inin in vnolnn . « ~ ..: 1 _ -Ji; priznalna odlikovanja za zaslug.}," Število teh odli-Srt je nahajajo neko gibanj.- za sanitetno stroko. pritrdilo vladajočih esob, knezov in kneginj cnii diplomi za dvornega založnika in pri kovanj je sedaj 63 ki je, ako tudi s.. ,________,„„ .....„....,JU mauwt.iyj ailunu !=J* nedosegljivo bilo. Naj začnemo z izjavami in zahvalnimi piamani častitega občinstvu' kojih se v arkivih izdelalcev čez sto tisoč hrani ' Glavna tovarna za Avstrijsko-og.jrske dežele pri gospodu IVANU HOFF-U, j|j=jj dvornemu založniku več evropskih vladarjev, c. kr. svetniku, lastniku c. kr. zlateg-kri*a ?ft zasluge z krono, vitezu višjih pruskih in nemških redov, izumitelju in izde-LjL lalni Iva,, HotTovega Hladnega izvlečka, dvornemu zalogarjn večjih vladarjev evron iJ1 skib, Beč. tovarna: Grabcnhof, Braunestrasse it. 2. tovarniika zaloga In pisalna- 6ra-[Ej ben Brauneratriase št. 8. !=L ................. „„ Tolna 17. junija 1885. Ts . Sladni izdelki, ki ste mi jih 2G. maja poslali, delovali so izvrstno. Kašelj ki yf me je celo leto; nadlegoval s* mi je zmanjšal in tudi apetit se mi povrnol. Prosim rLJ v as, da mi pošljete še 33 »klenlo. zdravilnega piva iz sladnega izvlečku. Spoštlj'vo-udanl LJTl ~ Pr- HuBa Ru,*< vojaški zdravnik 7 husarskega regimenta, Tolna, Ogerska. nM , . lred V8em izreaam Vam tisočero zahvalo x* vrlo dobro Vaše zdravilno pivo iz bjl sladnega izvlečka. ki mojej hčeri izborno pomaga, zelo jači, in daje apetit in spanje, ^ji' izrekam Vam še jedenkrat gorko zahvalo v imenu moje hčere za Vaše izvrstno uplii-"P vajoče sredstvo; hvaležna Loulse v. Nerzlyak rojena bar y. CabaHIni-Ehenbtrg. 0 Noji Pri Reki o. jul. 1885. c. kr. sv, tnika vdova. [Uri ^ i j .J«*, Djagorodje! Dozvoljujem si Vas prositi še za ooposljanje Vaših izbornih m sladnih izvlečkov za mojo bolno ženo, za is o ceno kakor zadnjikrat, kajti po uži. tlš T rx i zLd,ravilnega piv i iz sladnega izvlečka seje mojej seprogi zdravje mnogo fe j-yj zbobSalo. Rad bi se Vam osobno zahvalil ter gorko bi želel spoznati m.jdobrodtl-Lp IS. našega vseh ljudi, ki je tolikim ubogim bdnikom pomagal in jih potolažil, uč nivši irL Vp.r»u ? svojimi izdelki. Bog Vas obvaruj še mnogo leta v dobrovoljno 11] l^j tolažbo vseh bolnih. J (IJM i ST5?' 9. julija 1-85. Erneat Ruaeher, feldvebelj 5 Comp. d! IM Nuii sladni izdelki koje sem v nektj prsni bolezni rabil, pomagali so ml zelo liTT STl „J0 !IJlh- zadobl1 s«n' popolno zdravje; molim Vas, da mi šaljete še za 5 for. Ivan lili rMl Hoffovi h piva iz sladnega izvlečka. ik- !P Vel -Mihalyfalya 29. julija 1885. Po(y.k Ferenecz. mi Udkar rabim sladno pivo zboljšalo se mi je zdravje in zadobil sem apetit; zato ifš Vis prosim za doposljanje še 11 sk enic piva iz sladnega izvlečka. ^fl Arpad -Nagy Salonta. 6. avgusta 1885. Bettthv Janoa. Za mani nego 2 for. se ne pošlje nidesa, ILlTl \ se prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim ^ plakatom. 3— l!£l Zalo&o. Trst: Glavna zaloga Franc S. Prinz, ulica Auuedotto, pot*m: .1 pJ Serravallo, C. Zanetti, lekarne in Ivan Cillia mirodilnica Ponte rosso G B Angeli" llln Slii "i1!"od- P.^zza delle legna. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna ln (T! [^ Milosrdnih bratov. Bočen: I. Bergneistar, Moser, Illing lekar. Kotor: M. Stefmovič lllfl Lil 11 I m k f< t> hrt • VT i \r . __:____i . n it___i____ n • % __* "Ti UMlek. Reka: Nik. Pavačič. Fr. Zeche., mirod.; G. Prodam Farrnacia di Corte, Farma- kil nL| «Va Arciducale, Farrnacia alla Salute, Gorica: G. Ohristotolettl. fnomost: lekarna k m P tirolskemu orlu. Kranj: Franjo Dolenc, Ljubljana: Peter Lasnik, Meran: Fikenscher fil Haller, W. v. Pernwerth lek. Pulj: G. B. Wassermann lekarna. '------- * • 1 L* Drobac. Roveredo: R Thaler lek. Riva: Canella lek. Šibenik : P. lekarna. Split: Tocigl, de Grazlo. Alpinović mirodilnica. Trient: Cugini, Larcher ^Frici, bauiorii lek. Zadar: Clir. Mazzocco. ' D k' roenik Bero, pl. m ar (Ti ■ Anton U« MiSturu Poste\peditor, : rad v sluitio najraje v t faškej okolici. Pro=irn, da bi se pošiljala pisma ured niŠtvu »Enoosti«. Pisma naj se pošiljajn na uredništvo Edinost »Post.xojditor« N. v Trstu. k2_ Novi inštrument staron inški Ariston za otroke preseza vse em.ke instrumente po eleganci, lepemu glasu in trajnosti Za komad z C sekiricami 16 gld , ki-dor hoče več sekire, plača za vsako 00 novcev. Ruzuii tega priporočam svoj i harmonike 8 — 'li druge muzikalne instiumente, Ceiiiui brezplačno in franko. J N. TrimmH.Wicn.Kaiser8tras8e 74 ŽELODČNE BOLEZNI je moguče BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd . kn-tere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes Ed i v i i Jeruzalemukl hal» xam si je zagotovil vsled svinje priprost^ sestave, odločno oživljajoče in želodčne žive« hitro krepčalne ni či pravico prednosti na i vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih sriovih kineŠke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje "••ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa gu vsi strokovnjaki in zv»dmci priporočujejo proti riejeSčnosti. zabasanjn. smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci i u vsak ej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane ;tO novcev, 20—9 GLAVNO SKLADIŠČE U LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarr i G. B Rotts, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korrninu v lekurm A. Fran-zoni, v Tondnn v leka-ni E Pulisca. Naravno ol© iz jeler oo poleno*ke (Biccala). najizbornej^e kakovosti, kojega z dobrim vspehorn zaukazuj'j > najboljši mestn' zdravniki. — Is iste kakovosti nanravlj« se tudi železno aH jodnžplezno (ferrato) o ie. Z i loga v lekarni G. R. Rovisa Corsc štev, 47. 7—10 Trgovina A. Majer-ja Pivom v steklenioah nanrava na paro LJUBLJANA Cesarsko, Exportno 11 Bock-pivo V zabojih z Q5 tn 50 ste k I. 17—52 ZeU se talog ar j i t> vetjih krajah. Zmaga obrtnije! Vsled sprejetja popolne ?aloge ene najboljših tovarn, ki je konci preteklega leta prenehala, sem v stanu prodavati naslednjo roho tako v «en6, da se še nikoli kaj enakega ni slišalo. Jaz dam za sramežljivo ceno, ki skoraj niti za delo ni zadostna, namreč samo za W 2 for. 25 kr. jod no neobično gorko, dobro narejeno gost. in lepo OBLEKO ZA GOSPODE (takozvano tigrovo suknjo), n. obhodno potrebno vsakemu možkemu, ubozemu in bogatemu, kajti podaje se vsakemu stanu. I a dobra trpežna obleka se dobiva pri nas v vsaki velikosti, za vsak stas, tur zadostuje povedati dolgost kornka in širokost Životu da se vdobi dobra suknja. Kdor se hoče leduj obraniti idravega ter Iju- i svojo denarstvei.o mošnji.-o ter hoče imeti dobro in gorko obleko, naj si jo pred mogoče naroči kaju zaloga bode kmalu pokupljena. Samo for. 3a50 Narejena obleka za gospe Na tisoče najnovejših in najlepših obrazcev koji eden druzega v lepoti presegajo, lepe fantasije in cvetice, na-bockani nll nakockani. tr-ežr.i močni kalmuk in modni barhanti, v najlepših najmodernejših barvah, sivi, modri, čnikiisti, v razno-llčnih temnih nuancah, narejeni so po zimskih krojih, In stane - jedna enak« oni kojo predstavlj - rodobaj dobro narejena lepo okrašena gorka, mo-derna, 'epa zimska obleka zn gospe dokler j« še kaj zaloge »tane le for. 3*50, ali pa enako opravljena samo Iz flnejše robe narejena for. 4*50. Tu noša obstaja iz Široke haljine in temu priležajoče, lepo urezane »t.flsne janke. Razpošilja z poštnim povaetjem Feketova zaloga robe v notranjih dc želah narejene Beč, H »n 1MhmerstiH8«e Nr. 18-26 Svarim pred enakimi posameznimi ponudbami. 4—6 ponehiio^i c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro i B Prijeten, kr> pčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junh erus co munis in dii čih željišč napravljeni likerje prjetnega okusa .Inko posjieSnjn prebavljenje in se rabi 7. dobrim uspehom za krepranje osla bt-lih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo ..preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. 1'radaja na drobno v vseli kavarnah, prod.ijalmcah likerjev in sladfiičarij .h. NepokvarjHni pravi lik.-r se po/.uu po steklenici, v katerei je vtisnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autogrufovano lirmo Romano "VI it hov. 30-4S-l;> Vsakovrstne borzni, osobito boleZni v nrvihe božjast, želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanje v uše sih »n slabečutje, glavoboli, migrena, bie dica. hromost ozdrave se gotovo po nsišej etovnozn .ni, racijonalnej tn"to li. Pn pljučnih bolezni in naduhi zadohili so pn -tuitednem ziravenju najboljše vspebe. Prosimo da nam točno popišete bolezen t i nam pismu zauplpvo pismo pošljete p'ih'iivžl mu znamko 7a odgovor. —11 Priatna klinika »Freisal. u. Solnogradu (Astrija), Naznanilo in prošnja. Do vseh posestnikov vrtov, raznovrstnih cvetličarjev, gojileev cvetic, sočivja in sadjar siva, gospoiarjev, sploh do vseh onih ki prosti 1 ft"avi žive in delajo. K ior hoče se z novejšimi izvedbami se-znai It želi, z važnostmi poljedelstva, sadjarstva, virior^je, gospodarstvi:, kdor hoče vdo-biti dober in vesten odgovor na vprašanja v t-d i strokah, naj se naroči na v novi obliki izhajajoči list nemške dei |e, namreč na Združene Frauendorferske-liste. (Frauendorler- Iiliitter/i Izdavane povrtiiarskemu društvu na Bavarskem. Ta list poduČuje in osvedočuje v vseli vrt iiarskih, poljskih, šumskih, vinogradskih itd r.Čeh ter izide vsakih 8 dni. Noben drug list ne pivsega v bogatosti tvarine, mnogovrstnosti i/.vedhi Itd. rudi česa bi ne smeli pri nobenemu umnemu gospodarju manjkati kajti v njom najde vedno vsakdo gotovega in vero-juinega svetovale». • Frauendorf-ki listi« tiudč letos svojim naročnikom, veselo iznenadbo, Vsak naročnik namreč dobi koj po vstopu brezplačno izven mno/.ih t-\tra prilog jedno lepo premijo ki obst. ji iz 20 ra/.novstiiib semen cvetic in sočivja. Te Le^ko skupaj sestavljene premije se mora vsak naročnik veseliti kajti z njo si lahko odiČi svoj vrt, s tem kar najnovejšega in najlepšega nudi gojenje cvetic In sodi vja N ivzl c u nogegii važnega podučnega in Zabavnega g'ahva, kakoršneca ne nahajaš v uijednem drugim tedniku enake vrste. »Franen-dorlski listi« stanejo poluletno samo 3. M. — 2 for. a. v. — 4 in pol frankov, edoletno pa 0 M — 4 for — 9 for. z premijo vred NaroČi se direktno t'-r dobe se koj vse dosedaj izšle Številko in premija pri zaloilteljih Gehr. Fflrst, t anmschuler.l>jsltzer in Frauendorf bel Uils-hofen in Ri« ierbayern, pri p išti in v kuji -garnati. Mi ne moremo zadostno priporočati vsem bralcem zgornjih v s ec si naročiti sedaj, ko se bliža pomlad ter z njim najslajša skrb za vsakega vrtnarja »Fraueridorfske liste«. Na vsak način naj nobeden prilik-ne opusti naročiti si z dopisnico številke za poskušnjo, koje se povsod in franku pošiljajo "a c a> -O ► r-4 31 v ca V r«J -J a> ~ 00 i^-1 co O' ,0 P-i — xi z y o > ~ z - •■ ^ £ .'S. ~ — S — 0 a J O O H " — (/3 H ^ — X a. -'.S, tS rt C » ^ m «j -g — > ® s ^ *D ® O V. O, josp.tGabr. Picoli-jn, lekarničarju v Liubljan Na aahtevanje potrjujem, da sem Vaš cve za Želodac, kolega deli so rc.i dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 22—50 Ljubljana, mesec januar 1684. Dr Emil rt tez pl. Sttic.hl, c. le. vladni svetovalec In defelno-aanitnet porofievatee. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj prete8e dan, da ne bi kdo prišel k meni, kt me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko. Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. PMtilJe aantoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 koSč 5 gld. 2000 6 gld. Sallollne pestila preti prehlajenjs najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim, Krsnim In vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prani alrep. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani slrop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sllženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašliu Itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsalcl dan, otroci ša toliko iličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kaker vsa druga zdravila se imlra) frlina dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angclu» v Ljubljani na Dunajskej cesti, kder se naročila take po polti proti povzetji Izvršujejo. Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarmč rja G. B. Rovis ozdravi hipoma vsak najv®Či zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjitj^ zob ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih Ni prodaj v lekarni ROVIS G^rso 47 po 50 kr. steklenica. 7— Najboljši papir za eigaretke 13-36 je pristni LE HOUBLON franc. fabrik Lt Cavvlejev iu lbnpyev v Parizu Soari se pred ponarejanjem. Ta papir frk^ uro lorifiajo ffnjpotljs tiri, J. J. 1'ohl K. IiudvlKi K. lappraann pDiudorjl knmljt) na ilunajsk. vduuđlliafiu, radi njeffove najbolj^ knkovoitti, raili nju-ijuru eistott iu zato. kur v njem ni nikako drugu cdravju Škodljive iv.rinu. Fac-Simile dc 1'Etiguette F A rn H/C A flt TM- 17 Rm Btmgtr i PARIŠ. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita mo5. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodČne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vrantet, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostlh, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—42 Prodajejo se v vseh glavnih lekarniuah na svetu; za naroČijo in pošiljatve pa edino v le-karmoi Cristn/oletli v Gorict, r Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B Farabo.tchi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 3lJ novcev. Varovati soju pokvarjenih posnetknr, s katerimi se zavoij Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti. Lastnik druAtvo. «KDIN08r*— Izdatelj in oagovorm or«nnu: V1KTOK DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC » i ' sli Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi