49. štev V Ljubljani, dne 22. novembra 1922 Leto III NOVA PRAVD:*. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna številka stane 75 ‘^ara. — Inseratl po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. Vprašanja in odgovori. 1. Vprašanje: Kal le bil vzrok železničarske stavke leta 1920? Odgovor: Razveljavljenje „Protokola sporazuma" po tedanjem železniškem ministru dr. Korošcu, ki je načelnik SLS *ali desni element, ki nosi odgovornost za dogodke na Zaloški cesti, oziroma v sedanjem času levi element SLS zato, ker je zvezan s klerikal-komunisti in socijalisti. — Dokazi: „Slovenecl/, „Večerni List", „Naprej" l. 1920. 2. Vprašanje: Kdo le to stavko kazil in pobijali Odgovor: Krščansko socijalno delavstvo, njihovo časopisje in klerikalna vlada. — Dokazi: „Slovenecl' (1. 1920): „Železničarski štrajk so naravnost iz trte izvili. — Dolžnost vlade je, da komunistični teror stre in protidržavnim hujskačem pod krinko komunizma da zasluženo lekcijo. — Osnoven Znak te PO- godbe (protokola sporazuma) je bil, da je dopuščala in plačevala korupcijo in lenobo.” „Večerni List" 21. IV. 1. 1920: „Krščansko-socijalnemu delavstvu v Sloveniji naznanja načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze: komunistični hujskači so danes proglasili generalno stavko. Naznanjamo, da je ta stavka zgolj politična. Zato se te stavke kršč. socijalna strokovna delavska organizacija pod nobenim pogojem ne bo udeležila. Poživljamo skupine, da se drže discipline ter da gredo na delo povsod I Vemo prav dobro, da je ta stavka maslo zveze med demokrati in komunisti, da vržejo sedanjo vlado (Protič-Koroščevo)." „Naprej" 24. IV. 1920: „Sedanja rad. klerikalna vlada je prava povzročiteljica sedanje narodne nesreče. — Železničarska stavka je v bistvu obrambna stavka. Vlada JO hOČe Zatreti S SUrOVO S*llO.“ 3. Vprašanje: Kdo je bil z železničarsko stavko solidarenT Odgovor: Vse razredno zavedno delavstvo z narodnimi socijalisti, ki so se izrekli solidarne s stavko železničarjev, in to kljub temu, da so komunistični voditelji zastopnikom narodnih socijalistov izjavili, da na n|ih sodelovanie v stavki ne reflektirajo. Dokazi: Pismeni dokazi in priče, ki so na razpolago v tainištvu „Narodno socijalistične stranke". 24. april 1920. Socijalni penzionisti, ki se enkrat na teden zbirajo pri »Zarji«, kjer jim klerikalna tetka razlaga njihove politične sanje, so se že tako zapredli v mrežo te pretkane klerikalne device, da niso več sposobni samostojno misliti. V strahu, da brez klerikalcev sploh ne morejo več politično živeti, so šli v politični konkubinat s klerikalno stranko SLS. V tem senilnem strahu so se zatekli tudi v uredništvo »Slovenca«, iz katerega prepisujejo njegove jezuitsko zavite in zlagane čenče zoper narodne socijali-ste. Radi bi pariraU opravičen očitek, da so se zvezali s klerikalci, ki so dne 24. aprila 1920 na Zaloški cesti izvajali nad stavkujočim delavstvom črni teror. Zato pogrevajo Slovenčeve čenče in namiga-vanja, da so se narodni socijalisti tudi zvezali z ljudmi, ki so v zvezi z dogodki na Zaloški cesti. Gospodom socijali-storn okrog »Zarje« svetujemo, naj kar pridejo na dan s tako važnimi dokazi, če jih imajo. S samimi namigavanji pa ne bodete nikogar prepričali, ker imamo o dogodkih na Zaloški cesti vse druge dokaze v rokah, kakor gospoda od »Zarje«, kateri se naj obrnejo na svoje zaveznike in vprašajo po tajnih sejah dan pred 24. IV. 1920! Ti dogodki so se odigrali, kakor znano, o priliki splošne železničarske stavke, aprila 1. 1920. Proti tej stavki so hujskali »Slovenec« in »Večerni List« zelo nesramno in so naravnost poživljali vlado, da s silo zatre to stavko. To se je tudi zgodilo dne 24. aprila 1920, ko je obležalo na Zaloški cesti 13 mrtvih, 24 težko in 40 lahko ranjenih žrtev. Socijalnodemokratično in komunistično časopisje je takrat trdilo, da vso odgovornost za dogodke na Zaloški cesti nosijo edino le klerikalci, to je tedanja klerikalna vlada dr. Brejca, v kateri so složno delovali levi in desni elementi SLS, s katero so se sedaj zvezali ravno tisti ljudje, ki so takrat vodili naše delavstvo po Zaloški cesti proti puškam klerikalne vlade. To smo ugotovili na podlagi tega, kar so o teh dogodkih pisali na eni strani socijalnodemokratični in komunistični časopisi — in na drugi strani klerikalno časopisje, v prvi vrsti »Slovenec« in kršč. socijalni »Večerni List*. Nič drugega nismo storili. Radi verujemo, da j« za zvezano gospodo neprijetno, obujati spomin*. To so nam že klerikalci hudo zamerili in izmislili so si v »Slovencu« grdo laž, da je sam posl. Deržič pisal v Beograd pismo, naj vlada nastopi proti stavki. Toda vsaka laž ima kratke noge, tako tudi ta ni daleč prišla. Ugotovilo se je, da pismo posl. Der-žiča, pisano 1. 1919, ni v nikakšni zvezi z dogodki na Zaloški cesti, ki so se odigrali 1. 1920! Sedaj pa prihajajo socijalni penzijo-nisti pri »Zarji« s trditvijo, da so narodni socijalisti v železničarski stavki igrali najžalostnejšo vlogo. Gospodom so-cijalistom pri »Zarji« povemo, kar so oni najbrž že pozabili, da so bili narodni socijalisti z železničarsko stavko solidarni, da pa so vse posledice za stavko že v naprej odklonili, ker niso bili niti pozvani v vodstvo stavke, niti se j^h ni obvestilo o namenil stavke. Toda vkljub temu so narodno - socijalistični železničarji stavkali solidarno, dokler ni prišel polom, to pa po krivdi tistih, ki so to stavko vodili. Zato se naj gospodje Zarjani sami popraskajo za ušesi, narodnih socijalistov ta stavka prav nič ne srbi. Povdarili pa smo ponovno in to danes ponavljamo, da je nedostojno, na eni strani govoriti o mučenikih delavske solidarnosti, na drugi strani pa sklepati proti naprednemu delu delavstva volilne zveze s stranko, ki je prelila dne 24. IV. 1920 delavsko kri, in ki nosi odgovornost za mučenike na Zaloški cesti. Vsak socijalist mora v srcu čutiti, da je ta zveza najgrša oskrumba spomina na žrtve železničarske stavke. Kako skrbe demokrati za uradnike? štiri leta imajo demokrati vso moč v državi. Usoda države in njenih uradnikov je popolnoma v njihovih rokah. Kaj so v tem času napravili za državne nameščence, nam ni treba pripovedovati, to ve danes vsak državni uslužbenec. Današnje gmotno stanje drž. nameščencev, je nepoblten dokaz, da demokrati namenoma nočejo prav nič storiti za državne nameščence. Hoteli so, da državni nameščenci popolnoma obubožajo, da bi potem delali žnjimi, kakor bi se jim zljubilo. Ta namen so skoraj dosegli. Sedaj ustanavljajo demokratske klube državnih nameščencev ln vodijo to ubogo paro za nos. Kako vpliva to ob-ubožanje državnih nameščencev na njihovo duševno razpoloženje, nam kažejo razne izjave teh nesrečnežev v »Jutru«, da so šele sedaj prišli na to, da se jim je treba organizirati v politični stranki. Torej za gospodarskim, tudi duševno obubožanje! To je tragika, ki ji ni para. Kogar hočejo bogovi uničiti, tega vdarijo s slepoto. In naše demokratske državne nameščence, je udarila šiba božja pošteno in še bolj jih bo. Poglejmo, kako brijejo demokrati iz uradništva norca. Nešteto dokazov bi lahko navedli. Vzemimo prvega iz dnevnih listov. »Jutro« od petka, z dne 27. nov. t. 1., prinaša na prvem mestu debelo tiskano brzojavko: »Uradniško vprašanje v ministrskem svetu. Energičen nastop ministra Pribiče-viča in Žerjava za zboljšanje uradniških prejemkov.« V brzojavki sami ima »Jutro« debelo tiskano: »Vsi demokratski ministri so se pridružili zahtevi Pribičeviča, ki je izjavil, da ne bo mogel prevzeti odgovornosti pri vladnih poslih, ako se ne najde kritja za uradniške zahteve.« Kot nadaljevanje te brzojavke pa sledi v malem tisku: »Danes opoldne sklicana seja ministrskega sveta, ki bi se imela baviti s proračunom, je bila odgodena.« — Tako! Torej »odgo-dena«! ---------- Stvar pa je bila malo drugačna. Drugi listi istega dne so prinesli namreč tudi brzojavke o istem predmetu. Toda drugi listi so nam povedali, da se seja ni mogla vršiti, ker ni bilo navzočih demokratskih ministrov. Pri tej seji se je šlo za proračun, kako bi se našla sredstva, da bi se uradnikom dal enkraten prispevek In zvišale draginjske doklade. Tako se rešujejo od strani demokratov vprašanja državnih nameščencev! Na seji prejšnjega dne razbijajo gospodje demokrati, da je treba državnim nameščencem pomagati, o čemer prinašajo poročila vsi demokratski listi s kričečimi debelimi črkami. Drugi dan Je seja, da bi se razpravljalo o uresničenju te pomoči, pa se seja ne more vršiti, ker gospodov demokratov — ni. Tako delajo demokrati za državne nameščence, ti pa se še vedno čudijo, da stradajo že četrto leto. Jutrovski manevri. Ker nameravajo mladini zadnje dni pred volitvami, oziroma na dan volitev begati ljubljanske volilce z raznimi izmišljotinami, ugotavljamo pred vsem to, da bo vse, kar bo prineslo »Jutro« ali njihov novi volilni dnevnik »Napredna Ljubljana«, ali njihovi plakati In letaki, sama gola laž — samo natolcevanje, skratka — volilni manevri, da bi pridobili z njimi nekaj kroglic. Tako nameravajo na dan volitev raztrositi vest, da Je »Jugoslovanska zajedni-ca« umaknila svojo kandidatno listo in da naj vsled tega vsi naprednjaki volijo mladine. Povemo že danes, da »Jugoslovanska zajcdnica« trdno stoji v zavesti na popolno zmago in da je naravnost smešno le misliti na to, da bi kaj takega storila. Skrinjica »Jugoslovanske zajednice« bo stala na volišču po redu četrta, to je zadnja — in v to mora vsak dobromisleči Ljubljančan spustiti svojo kroglico. Dalje hočejo mladini na dan volitev raztrositi senzacijonelne vesti z volišč, da vse glasuje za mladine in da Jim je zmaga sigurna. V poštev da pridejo samo demokratski mladini ali pa klerikalci. Zato bodo poživljali, da naj vsak gre na volišče in glasuje za jedeesarsko mladinsko kliko. — Tudi to bo navaden manever, ker le s tem si hočejo pridobiti nekaj glasov več, da ne bi bil poraz preveč hud, preveč katastrofalen. Dokazati hočejo v Beogradu, da Imajo nekaj glasov več kakor 21. Dalje imajo pripravljene še druge senzacijonelne vesti, s katerimi hočejo begati volilce, ki jih bomo pa še pozneje objavili ter razkrinkali njihovo nesramno agitacijo. Z ozirom na vse to, ve lahko danes vsak volilec, kaj bo vse prišlo, kako se bo spletkarilo od strani mladinov. Nasedel jim ne bo prav nihče. Mi povemo čisto resnico In ta je: bil se bo boj med »Jugoslovansko zajednico« in pa klerikalnimi boljševikl z našemljenim imenom »Zveza delovnega ljudstva«! Ali ta boj se bo bil le v toliko, da pokaže Ljubljana z velikansko večino, da je v istini napredna in da vidi edine svoje prave zastopnike v »Jugoslovanski zajednici«. Zmaga je tako ali tako njena — toda zmaga naj bo veličastna, zmaga naj bo sijajna! Po tej zmagi »Jugoslovanske zajednice« bo pogledal na našo Ljubljano naš Beograd in pa Zagreb. Po tej zmagi si bodo v Beogradu in Zagrebu na jasnem, kaj Slovenija zahteva. Da, na jasnem sl bodo, da Slovenija s svojo pre-stollco odklanja današnji krivični vladni režim, da zahteva remedure na celi črti v vsej državi — da mora izginiti vratolomna državna politika kakega Žerjava ali Pribičeviča.! — --------- Od Ljubljane je tedaj odvisno vse! — Ljubljana bo naši vladi prva izrekla nezaupnico ter jo strmoglavila za vse večne čase. Ljubljana bo z sijajno zmago »Jugoslovanske zajednice« manifestirala za red, za nove volitve, za nov pravičen režim. Zato vrzi vsak Ljubljančan 3. decembra svojo kroglico v 4. škrinjlcol Ne vdajte se kljub raznim mladinskim ali klerikalnim manevrom malodušju, tem- 'itrHn 2 »NOVA PRAVDA« dne 22 novembra 1922. 49. štev. več ostanite samozavestni, da bo škodoval ves teror, vse nasilje in razni manevri le mladinom samim! Vse šikane, teroriziranje in nasilja pa javite »Jugoslovanski zajednici« — in ona bo poskrbela, da se bo vse vrnilo milo za drago, zob za zob, kajti dovolj je bilo pri-zanašanja. Jutrovskili mladinov ne bo v Ljubljani, vzel jih bo 3. december! SomiSIpilti, 3. decembra mite svoje tiFogljice v zadnjo skrinjico. S tem golite napredne kandidate .Jugoslovanske zajednice“l V sredo, 22. t. m. se vrši v dvorani Mestnega doma ob osmih zvečer stanovski shod za železničarje-vpokojence. Govorili bodo gg. dr. Vodušek, Brandner in Fakin. »Jugoslovanska zajednica« bo imela naslednje volilne shode: v sredo 22. t. in. za Šiško v gostilni pri Štepicu; v petek 24. t. m. za Kolizejski okraj v salonu gostilne pri »Levu«, Gosposvetska cesta, za Šiško v gostilni pri Križu, Celovška cesta 32; v soboto 25. t. m. za Dvorski okraj v gostilni pri Ruparju, Tržaška cesta, za Št. Jakobski okraj v gostilni pri Lozarju, Rožna ulica, za Si. Peterski okraj v gostilni »Pua«, Vidovdanska cesta 1, za Trnovo v gostilni pri Sokliču, Pred konjušnico. Shod »Jugoslovanske zajednlce« za Sp. Šiško se je vršil v soboto 18. t. m. pri An-žoku. Prostorni salon je bil nabito poln vo-lilcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Dr. Ravnihar, Pod-bevšek in Juvan so želi viharne aplavze in vsestransko odobravanje. K besedi se je oglasil še g. Zupan iz Maribora in nekateri izmed volilcev, ki so se navdušeno izrekli za »Jugoslovansko zajednico«. Tudi nekaj komunistov je bilo v zadnji sobi, pa se niso spuščali v debato. Dobro uspeli shod se je zaključil ob 11. uri zvečer. Isti večer je imela shod »Zveza delovnega ljudstva« pri Zvezdi, ki se je pa prav čudno končal. Shod »Jugoslovanske zajednice« v gostilni pri »Ribiču« je bil prav dobro obiskan. G. Škulj je poleg drugih, docela stvarnih izvajanj očrtal vse velike vrline nosilca kandidatne liste in našega bodočega župana dr. Vladimirja Ravniharja. Do dobra je razgalil g. Rupnik sedanji ogabni režim in orisal velikopotezni komunalni program, ki ga izvrši jugoslovanska zajednica. Naposled je g. Pod-bevšek določno povedal, da Ima tako duševno kakor manuelno delavstvo edinole od zadnje skrinjice pričakovati človeka vredno življenje. Vsa izvajanja govornikov so našla navdušeno odobravanje. Shod »Jugoslovanske zajednice« se je vršil v soboto 13. t. m. v gostilni pri Kačiču, ki je bil zelo dobro obiskan. Zbralo se je tam okrog 70 volilcev po večini iz vrst delavstva, ki so z odobravanjem sledili izvajanjem posameznih govornikov. Razpoloženje je bilo nadvse lepo in je jasno kazalo, da »Jutrovci« pri delavstvu nimajo nikake zaslombe in pa da je delavstvo na drugi strani tudi klerikalcem popolnoma obrnilo hrbet. Dokaz temu navajamo dejstvo, da so se na tem shodu trije komunisti izjavili, da klerikalcev pod nobenim pogojem ne volijo, ampak da bodo volili »Jugoslovansko zajednico«. Shod JDS pri »Zlatorogu«. V soboto 18-t. m. se je vršil za Dvorski okraj pri »Zlatorogu« shod »Jutrovcev«, katerega se je vdeležilo 57 ljudi z damami vred. Od teli je bilo do 30 pristašev drugih strank. Kot go- vornik je nastopil dr. Kramer, ki pa je imel nesrečen dan. Priznal je napake, ki jih je napravila JDS v parlamentu in v vladi ter s tem pobil vsa natolcevanja »Jutra«, s katerimi so demokrati pobijali ugotovitve naših listov o tej zadevi. Med govorom dr. Kramerja so poslušalci drug za drugim odhajali. Ugotavljamo, da je bil ta shod prav žalostna slika razpoloženja Ljubljančanov Dvorskega okraja za »Jutrovce«, affo primerjamo, da je imela »Jugoslovanska zajednica« v tem okraju na shodu pri Mraku nabit salon, vežo in vse gostilniške prostore in da je moralo veliko ljudi vsled pomanjkanja prostora oditi. Ugotavljamo še enkrat, da je bilo pri Mraku na shodu »Zajednice« navzočih nad 300 volilcev. Najnovejša »zveza«. — Demokratski jutrovski mladini in klerikalni boljševiki (to je Zzeza delovnega ljudstva) se dogovorno medseboj podpirajo, to lahko danes javno ugotovimo. »Jutro« ponatiskuje, kar piše »Slovenec« in »Slovenec« ponatiskuje, kar piše »Jutro«. Seveda pristavijo ti tihi zavezniki k temu še svoja mnenja, ki pa le dokazujejo to zvezo.’— Ta najnovejša zveza je povsem naravna. Zakaj? »Jutrovci« se prav zavedajo in so si opolnoma na jasnem, da bo dan 3. decembra dan njihove polomije in njihove politične smrti. Kljub temu pa skušajo napredno misleče volilce z raznimi manevri, triki, izmišljotinami, terorjem itd. begati, da bi vjeli na svoje limanice kakega omahljivca. Podaljšati si hočejo na ta način svoj smrtni rok. Ugotavljamo ponovno, da je vsak glas, oddan jutrovski kliki, izgubljen za narodno stvar. Vsak glas pa, kateri se ne odda za »Jugoslovansko zajednico«, ki je edina skupina, ki lahko računa na zmago pri teh volitvah, je v dobro klerikalnim nakanam. Gre torej le za boj med »Jugoslovansko zajednico« in klerikalci, katere ravno naši »Jutrovci« s pov-darjanjem svoje »namišljene« zmage (v resnici popolnega poraza) direktno podpirajo. »Jutrovci« so si namreč že napravili račun v tem smislu, ki se glasi: »Ako oslabimo »Jugoslov. zajednico« s tem, da ji odvzamemo mogoče z našimi triki par sto glasov, mi (Jutrovci) sicer vseeno propademo, a pomagamo s tem klerikalcem, da dobe mogoče vendarle večino. Klerikalne komuniste pa itak ne bomo pustili vladati v Ljubljani, ampak bomo volitve kratkomalo razveljavili, ker imamo še vedno vladno moč v rokah. Takoj nato pa bomo skovali nov volilni red, ki bo moral biti tak, da mi (Jutrovci) moramo zmagati v Ljubljani, ako-ravno bomo dobili najmanj glasov.« In nove volitve bodo takoj razpisane. — Klerikalcem bi bilo to po volji in bi bili veseli, da dobe večino v Ljubljani, akoravno samo za 1 teden. — Toda te nakane bodo »Jutrov-cem« In klerikalnim boljševlkom ljubljanski volicl prcstrigll na ta način, da bo 3. decembra vsa dobromlsleča javnost glasovala za »Jugoslov. zajednico«. \ Na naslov gospoda ravnatelja južne železnice. — Gospoda ravnatelja si usojamo vprašati, če imajo razni gospodje pri ravnateljstvu n. pr. g. Gregorc, med uradnimi urami toliko razpoložljivega časa, da nabirajo po pisarnah podpise za brezpomembni »klub J. D. S. železničarjev«? Sramota za Ljubljano in Slovenijo je revolveržurnal »Jutro«. Kaj tako podlega se v slovenskem jeziku še ni tiskalo. Kaj si misli tujec, ki dobi slučajno v roke. »Jutro« o nas Slovencih! Ako že drugo ne, dostojnost zahteva, da se obračuna s takim izmečkom človeštva. In prepričani smo, da bo ljubljansko prebivalstva to 3. decembra napravilo. Demokratskemu gospodarskemu odseku okrog »Jutra« nujno svetujemo, da naj tudi v naprej lepo prepisuje gospodarsko rubriko iz drugih listov, kajti kakorhitro pride do lastne pameti, skoči iz tira. Da pri »Jutru« in verižnikih kupna moč naše krone z draginjo raste, to smo vedeli, ne da bi nas moralo »Jutro« spomniti. Tudi o tem ne dvomimo, da je valutni kontokorent Jutrovcev, izgnan iz Jadranske banke, našel kje drugje varno zavetje in da tam deluje na kulturnem, političnem in gospodarskem polju v smeri specijelno jutrovske nacijonalne ekonomije. Zatorej, da ne zaidemo predaleč, gospodje jutrovski nacijonalni ekonomi, ne blamirajte se in — prepisujte dalje, to je še vaša najbolj nedolžna zabava. Neverjetno se je izpremenilo. V nedeljo sem srečal ljubljanskega meščana. Govorica je nanesla kmalu na volitve. Med pogovorom sem zvedel, kako sovražijo Ljubljančani demokrate. Hvala Bogu, da smo se enkrat otresli teh ljudi (on jih je imenoval seveda čisto drugače), je rekel. Venomer mi je zatrjeval: »Vi ne verjamete, kako smo Ljubljančani srečni, da bo sedaj konec vseh korupclj in lumparij.« Na mojo pripombo, da jutrovci prav resno računajo s tem, da jih bo mnogo Ljubljančanov volilo, mi je ogorčeno odgovoril: »To ni res. Jaz vendar poznam Ljubljančane, sem rojen Ljubljančan in že skoraj 60 let star. Vsaki dan govorim z ljudmi, toda rečem Vam, razun nekaj uradniških glasov in nekaj glasov od ljudi, ki jih drže za vrat, ne bodo dobili ničesar. Le verjemite mi, jaz poznam Ljubljano. Nastop »Jugoslovanske zajednice« je položaj neverjetno izpremenil. Take večine, kakor jo bo dobila »Jugoslovanska zajednica« še v Ljubljani ni bilo!«------------ Smola. So ljudje, ki padajo kakor mačka, vsakokrat na noge. So pa tudi taki, ki telebnejo vsakokrat na trebuh. Med zadnjo vrsto je vsekakor šteti one javne nameščence vseh kategorij in panog, ki ustanavljajo danes demokratske uradniške klube. Kaj se hoče. Karijera g. Dolfeta Ribnikarja jim je zmešala glave. Tako lepo črez noč pasti v IV. činovni razred, ni slabo. Pa so se gospodje zaleteli, toda imeli so smolo. Ko so bili v najlepšem poletu — se preobrne črez noč državna politika, Hrvatski blok pride v Beograd — in namesto v IV. činovni razred, oziroma vsaj v uradniški razred, padejo z Dolfetoin vred na — trebuh. To je smola ali, kakor Hrvati pravijo, »peh«. In vsa »muja« je bila zastonj. Čc hočejo demokrati pomagati, potem drž. nameščencu ni treba stradati. Tako so pomagali gosp. Dolfetu Ribnikarju in ga postavili kar v IV. činovni razred. Toda to so napravili samo g- Dolfetu, druge so postavili na — led. Kaj pa je to drugega kot teror? — V soboto smo dobili od nekega uradnika z dežele pismo, v katerem nam naznanja naslove treh novih naročnikov. H sklepu pa pravi: Denar imam pripravljen ter ga bom vpo-slal te dni, ko pojdem v M., kajti na tukajšnji pošti ga ne smem oddati, ker bi me sicer demokrati pogruntali in potem joj meni! — Ker je dotičnik uradnik na vodilnem mestu nam je njegova opreznost pri priznani demokratski nasilnosti umljiva. Iz tega pa sledi dvoje? Obsovraženi režimovci skušajo terorizirati vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, ga črnijo pri predstojnikih kot državi nevarni element ter ga skušajo na ta način zavratno ubiti. Jasno se pa tudi vidi iz gori omenjenega pisma, da je večina mladinskih pristašev v srcu vse nekaj drugega, kar se bo izkazalo prav lepo že pri ljubljanskih občinskih volitvah, še bolj pa pri glasovanju za narodno skupščino. Jutrovski minister Grega je baje že dobil nalog, da odpravi v Sloveniji volilno tajnost. Toda kljub vsemu terorju in peklenskim načrtom je klika zapisana gotovi smrti. Da jih zaslužena kazen čimpreje doleti, bodo poskrbeli zavedni narodni volilci dne 3. decembra t. 1. Včerajšnje »Jutro« prav nesramno izrablja v agitacijske namene neko zahvalo in prošnjo strokovnega društva policijskih uslužbencev ministru dr. Žerjavu. — Od kedaj pa imajo policijski nastavljenci mladinski klub? Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Dragotin Kosem, Ljubljana. JOSIP jog 1 LJUBLJANA, Rimska c. 16 f PLESKAR in LIČAR za stavbe in pohištvo » se priporoča sl. občinstvu zo vsa v to stroko g spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne, e EŠGT Za vsa Izvržena dela jamči dve leti. S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles v ognju in lakfrarije avtomobilov se priporoča Tone Malga! Ljubljana, kolodvorska ulica štev. 6. Ljubljanska kartonažna tovarna 1 BONAČ-sin v Ljubljani izdeluje vsakovrstne kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, špecerijske, kolonija ne, modne in toaletne trgovine, Slaščičarne itd. Brzoj iv: Bonač, Ljubljana. lelefon interurban št. 307. Obvestilo. Obveščam slav. občinstvo, da kupujem stare obleke, čevlje, oohištvo itd. Grem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabr. R Največja izbira različnih pletenin, majic, nogavic, rokavic pri tvrdki 1. S E. Shiberne, SlU“o Fran Pogačnik Ljubljana, Dunajska cesta 36 Žito, moka, semena, ^ deželni pridelki. | suTTe gobe in kumno kupuje JRm SEVER &KOMP. Ljubljana, Mlm ulica II | GALANTERIJO, © | BROBNAROO. g ® PARFUMERI3G § © PRIPOROČA © : DRAGO ROSINA © MARIBOR. VETRINJSKA UL 26. © O & © ZALOGA ® 5 I " 2 i uj o CEVLDEV lasi DRAGOTIN ROGLIC 'VADO MARIBOR. KOROŠKA CESTA 19 MARIBOR, KOROŠICA CESTA 19 KOMISI3SKA ZALOGA PRI BETICI LEŠNIK, GOSPOSKA ULICA 14 VARSTVENA ZNAMKA nBBBBBBBUBBUBBLILiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBUIBBBBBBBBBBBBBBB 3 ^ ^ „ jtn m jKf ob ra ■ h an B 3 a 3 3 3 3 Delniška glavnica: K 60.000.000* PODRUŽNICE: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Maribor. TRGOV/KA BANKA LJUBLJANA, Šelenburgova ufsca štev. 1. Rezervni zakladi: Okrog K 10.500.000- Telefoni št. 146, 458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneie. Brzojavke: TRGOVSKA. e e e e e e Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana