Samo nekaj čez 20 od 193 slovenskih občin lahko preživi z lastnimi prihodki. To se pravi, da je s financiranjem občin nekaj narobe. O XXXVII, 7. JANUAR 2005, CENA 289,00 SIT Junica tr9 1 a SNOPOM? OBČINSKE BLAGAJNE RADODARNE DO MIKLAVŽA IN BOŽIČKA (stran4) Na božično-novoletnem koncertu na Rečici ob Savinji so se predstavili številni pevci Na trgu v Mozirju in Gornjem Gradu so veselo zarajali v novo leto Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z o.o . Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje Zadruga mozirje CEVUI - ženski, moški in otroški Vabimo Vas na zimsko razprodajo tekstilnega blaga in obutve različnih dobaviteljev 20% - 40% SEZONSKO ZNIŽANJE JAKNE - OTROŠKI - ^ SMUČARSKI molke ^ v KOMPLETI A "' BUNDE-ženske, M *■ e a moške in ■ otroške PLAŠČI - ar ženski Tekstil Gornji Grad, tel.: 584 30 36 Blasovnica Ljubno, tel.: 584 10 20 Odprto: pon. - petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure !KS m IMS /V lljSPb KINO NAZARJE m Sobota, 8.!, ob 20.00 in nedelja, 9.Ì., ob 17.00 ALIEN PROT! PREDAT0RJU- znanstveno-fantastični X 3rS.s~ Režijo: Paul W.S. Anderson Igrajo: Sanaa Lathan, Raoul Bova, Lance Henriksen, Ewan Bremner, Colin Salmon, Tommy Flanagan, Joseph Rye ALIEN PROTI , PREDATDRJli Globine ledu bodo ekipi ekspertov razkrile sledi starodavnega rituala, v katerem nezemeljski predatorji s svojim vrhunskim arzenalom in zaščitnim oklepom vzpostavljajo nadviado nad primitivnejšo, a enako nevarno vrsto nezemljskih bitij alienov, ki jih odlikuje predvsem kislina, ki jim poganja trdoživo in smrtonosno gibčno telo. Pripravite se na dvoboj med najstrašnejšima filmskima pošastima, v katerem smo ogrožena vrsta ljudje. Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje določenih modelov spodnjega perila: - nedrčki, - tangice, - hlačke, - spodnje majice in - bodyi spalnega programa: - pižame, - spalne srajčke, - svileni spalni program. Izkoristite priložnost - BUTIK SPODNJEGA PERILA GRAZIA, Nakupovalni center Velenje OSREDNJA knjižnic'" Tretja stran CEU« Leto 2005 -leto novih priložnosti Po elektronski pošti skorajda vsakodnevno dobivam razna sporočila in obvestila z različnih spletnih strani za osebnostno rast in motivacijo. Prvi dan v letu 2005 sem prejel sporočilo s sledečim uvodom: »Danes je prvi dan preostanka vašega življenja! Kolikokrat v preteklosti ste to že slišali? Ni pomembno, važno je, da je res. Danes je nov dan, prvi dan novega leta. Danes je vaše izhodišče za pot v prihodnost. Preteklost je za vami, pred vami pa priložnosti polno leto 2005... Karkoli ste doživeli v preteklosti - dobro, slabo ali nekaj povprečnega - danes lahko začnete svojo novo prihodnost. Vse je odvisno od vaših misli: ali verjamete vase, da lahko aktivno vplivate na potek svojega življenja? Ali se zavedate, da sami krojite svojo usodo? Vi sami lahko storite prvi korak na poti k (še večjemu) uspehu! Vaša preteklost je pomembna zgolj zaradi tega, ker ste se skozi njo nekaj naučili ... Drži? Sedaj je napočil trenutek, da se odločite, da boste stopili na pot uspeha v življenje, kakršnega si želite in tudi zaslužite!« Kako navdihujoče, kajne? Žal imajo takšne besede zelo kratkotrajen učinek, če ne dobijo svoje potrditve v konkretnih dejanjih. Ni dovolj razmišljati pozitivno, da bi se stvari v življenju spremenile na bolje. Potrebna je akcija, ukrepanje! Prav na tej točki pa ljudje največkrat zatajimo in najdemo vrsto razlogov (beri: izgovorov) za neukrepanje. Osebe, ki ste jih izbrali za naj občane in občanke, so po tej plati drugačne. Odlikuje jih lastnost, da vsak na svojem področju nadpovprečno aktivno delujejo in so pri tem nadpovprečno uspešni. Albert Povodnik iz Gornjega Grada, Edi Jurjevec iz Juvanja, Valči Robnik iz Luč, Ivo Suhoveršnik iz Mozirja, Sonja Robnik iz Nazarij in Alojz Lipnik iz Solčave so dokaz, da je mogoče biti uspešen kjerkoli. Zaslužijo si naše iskrene čestitke. Sedemintrideseto leto izhajanja začenjajo Savinjske novice v novi preobleki in z novo energijo. Naša ambicija je biti še boljši, še bolj vaši. Ni dvoma, da bomo ta cilj dosegli, res pa je, da bomo uspešnejši in hitrejši z vašo pomočjo. Zato skupaj zakorakajmo v leto 2005, leto novih priložnosti! KJE STE PA VI DOČAKALI NOVO LETO? IZ VSEBINE: 1 Aktualno: Namesto voščilnic več denarja za obdaritev otrok in starejših.4 Upravna enota Mozirje: Začetek gradnje upravnega centra...5 Intervju: Pogovor z županom občine Nazarje Ivanom Purnatom.....6 Naj občan 2004: Predstavitev najbolj priljubljenih občanov.... 8 Radmirje: Zabavna prireditev Pokaži, kaj znaš.12 Na klepetu pri vas doma: Vekoslava Klemenak.............20 Intervju: Skakalec Primož Pik!. .21 Na naslovnici: Božično-novoletno praznovanje v Logarski dolini ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 1, 7. januar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Srečno novo leto dežurni službi policije (foto: Ciril M. Sem) Očitno so med bolj varčnimi na Upravni enoti Mozirje, saj so za novoletne voščilnice, ki jih je prispeval VDC, namenili skromnih 175 tisočakov. K temu strošku je potrebno dodati še nekaj rokovnikovin planerjev ter voščil v elektronski obliki, ki jih je načelnik Vinko Poličnik namenil raznim minis- Vse večje podjetij in posameznikov, ki denar za novoletne voščilnice namenijo raje za darila pomoči potrebnim. Pohvalno je, da se vključujejo tudi občine, ki s pomočjo decembrskih dobrotnikov sv. Miklavža, Božička in dedka Mraza obdarijo predvsem otroke in starejše ljudi. O občinskih božičnicah in trinajstih plačah seveda ne more biti govora in tudi poslovnim partnerjem že nekaj let delijo skromnejša, vendar izvirna in občinsko prepoznavna darila. Ko ura polnoč je odbila, steklenica šampanjca je zamašek izgubila (foto: Ciril M. Sem) NAMESTO VOŠČILNIC VEČ DENARJA ZA OBDARITEV OTROK IN STAREJŠIH Občinske blagajne radodarne do Miklavža in Naša anketa Z optimizmom v 2005 In tako je za nami še eno leto. Pustilo je posledice tako v svetu, ki očitno z vsakim vstopom v novo leto poseduje manj pameti in premišljenosti pri pomembnih odločitvah, ki zadevajo celotno človeštvo, kot tudi na nas samih. Morda kdo nasprotuje, da ni nobene razlike in spremembe v primerjavi s prejšnjimi leti. A če ne drugega, se nam veča tista števka, ki označuje našo starost in zato postajajo osebni podatki, predvsem letnica rojstva, vedno bolj varovana skrivnost... Vsako leto je nekaj posebnega. Zgodi se nam veliko stvari, takšnih, ki bi jih še z veseljem podoživljali in takšnih, na katere bi radi čimprej pozabili. Vsekakor pa si prizadevamo, da bi zadnje trenutke starega leta preživeli kar se da lepo. In kako kaj zadnje sekunde odštevajo Savinjčani ? Anton Firšt, Rečica ob Savinji Za preteklo leto se mi zdi, če gledamo s področja države, v redu, da seje končno zamenjala oblast. Z osebnega vidika pa je bilo to leto - no, materialno vredu, na duhovnem pa je tako alitako treba zmeraj delati. Prestop v novo leto sem pričakal kar doma. Lenka Kralj, Ljubno ob Savinji Za svet je bilo preteklo leto kar razburkano, bile so vojne, naravne nesreče ... Z osebnega vidika pa to leto ni bilo nič posebnega, pretresljivega. Novo leto sem dočakala med domačimi, z vnuki. Irena Zajšek, Nazarje Izredno negativno je preteklo leto zaznamovala nedavna naravna nesreča s tsunamijem. Sama osebno pa sem to leto prekrmarila mirrto, pomemben dogodek je bila poroka sina. Zadnje sekunde sem preštevala z domačimi, kar je najlepše. Stojan Jezernik, Letuš Zagotovo je precejšen pečat letu 2004 dal dogodek, ki seje zgodil nedolgo tega inje prizadel ogromno ljudi. V mislih imam naravno katastrofo, poplave vjugovzhodni Aziji. Drugače pa je osebno zame bilo leto dokaj uspešno, v svetovnem smislu pa se to ne bi moglo trditi, predvsem, če se ozremo na Ameriko. Očitno čaka svet še veliko dela. Sam sem prihod novega leta pričakal kar doma, v krogu družine. Nataša Srt, Mozirje Zame osebno je bilo preteklo leto dokaj pestro, zagotovo pa mi bo najbolj v spominu ostal maturantski izlet. Ko pa pogledam na svetovno dogajanje, je ocena vsekakor nižja, saj bi se morali zamisliti ob vseh nemirih, terorističnih napadih in naravnih nesrečah, ki so prizadele ljudi. Tudi pri nas bi rekla, daje nekoliko preveč poudarjanja »Evrope«, evropskih meril, evropskih standardov itd. Najprej je treba uskladiti naše plače z evropskimi, šele nato bomo lahko stremeli po enačenju z razvitejšimi. Sama sem novo leto pričakala v krogu prijateljev na trgu v Mozirju. Branko Zavolovšek, Mozirje Leto bi ocenil kot pozitivno, tudi politika seje nekoliko spremenila. V svetovnem smislu pa ne vidim posebnega napredka, globalizacija je vedno močnejša, vedno manj je poudarka na človeku samem. To je prej nazadovanje. Novo leto sem kot ponavadi pričakal doma. Naredili smo si dobro večerjo, nato pa smo šli še malo pogledat dogajanje na trg. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem trstvom. Prednovoletno srečanje za zaposlene je tako kot že nekaj let organiziral sindikat zaposlenih, vendar v lastni režiji in na svoje stroške. Dober vzgled je načelnik Vinko Poličnik, kije ob obletnici prevzema funkcije stroške večerje za najožje sodelavce »častil« iz svoje denarnice. V občini Mozirje so poslovnim partnerjem namenili faksimile Zlate knjige Mozirja, ki je resnično dragoceno in trajno darilo. Povedati je treba, da je izid knjige že pred časom omogočilo več investitorjev, med njimi tudi občina s sorazmernim deležem. Župan Ivan Suhoveršnikje stavljal tako imenovani družabni večer, na katerem seje župan Ivan Purnat zahvalil za sodelovanje občinskim svetnikom in predsednikom komisij in odborov. Župan občine Luče Ciril Rose je izkoristil zadnjo sejo občinskega sveta v lanskem letu tudi za družabno srečanje. Če odmislimo praktično darilo dežnik z logotipom občine, ki so ga namenili svetnikom in poslovnim partnerjem, v Lučah posebnega zapravljanja javnih financ niso planirali, saj so od lanskih 350 tisoč tolarjev zmanjšali stroške za veseli december na 200 tisoč tolarjev. Na trgu v Mozirju so v novo leto (foto: Ciril M. Sem) povedal, da pri sprejemanju občinskega proračuna vsako leto planirajo posebna sredstva za silvestrovanje in obdaritev otrok, tako da so za poslovna darila ob koncu leta porabili okoli pol milijona tolarjev. Podobno varčni kot na mozirski upravni enoti so bili tudi v Občini Nazarje, kjer so za darila in razne sprejeme porabili okroglih sto tisoč tolarjev. Največji strošek je pred- Decembrsko dogajanje je občino Ljubno stalo točno 589 tisoč tolarjev, čeprav je bilo v proračunu planiranih 657 tisoč tolarjev. Torej je županja Anka Rakun privarčevala okroglih 60 tisoč davkoplačevalskih tolarjev, ki so jih planirali predvsem za sprejeme in pogostitve. Županja Anka Rakun je tudi edina v Zgornji Savinjski dolini, ki priredi tudi sprejem za predstavnike medijskih hiš. O Bral« o Savinjskih novicah Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik sodi med univerzalne bralce zgornjesavinjskega časopisa, saj ga zanima celotna vsebina z reklamami vred. »V Savinjskih novicah je lepo zajet življenjski utrip celotne Zgornje Savinjske doline. V uvodniku glavni in odgovorni urednik časopisa Franci Kotnik prijetno in simpatično povezuje aktualno vsebino posamezne številke z lastnimi občutki. Društvene dogodke berem selektivno, me pa pritegnejo življenjske zgodbe in članki o gospodarstvu in občinskih dogodkih, ki vsebujejo sporočilo, in seje vredno iz njih tudi kaj naučiti. Ostalo vsebino, z Zadrečkimi novicami vred, berem v zabavo in sprostitev,« je povedal Vinko Poličnik. Savinjčan Tako kot v Mozirju tudi v Gornjem Gradu že nekaj let organizirajo silvestrovanje na prostem, za kar v Gornjem Gradu namenijo iz občinskega proračuna 380 tisoč tolarjev. Za poslovna darila in pogostitve so po- rabili 210 tisočakov, kar 800 tisoč tolarjev pa po besedah župana namenijo za božična in novoletna darila, s katerimi razveselijo najmlajše prebivalce občine Gornji Grad. Savinjčan UKREPI ZA MANJŠE ONESNAŽEVANJE VODA IN ZRAKA Baterije je potrebno zbirati Okoljski ministri držav članic Evropske unije so pretekli teden potrdili dogovor o omejevanju kadmija pri izdelavi akumulatorjev in dogovor o obveznem zbiranju ter recikliranju odpadnih baterij in akumulatorjev. Obe določili je podprl tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik, po njegovih besedah pa bodo naša dižava in podjetja brez težav upoštevali zahteve. Prepoved uporabe kadmija naj bi pripomogla k manjšemu onesnaževanju voda in zraka s to nevarno težko kovino. Prepoved ne bo veljala za akumulatorje, ki se uporabljajo za medicinsko opremo, varnostno razsvetljavo, alarmne naprave in ročno orodje. Po oceni strokovnjakov se bo tako izognilo prepovedi kar 70 odstotkov trga z akumulatorji te vrste. Pri izdelavi baterij in akumulatorjev se uporabljajo težke kovine svinec, kadmij in živo srebro, ki so zdravju zelo škodljive. Onesnaženje ponavadi nastane pri nestrokovnem odlaganju ali predelavi odpadnih baterij in akumulatorjev. Kadmij, ki ga z nikljem uporabljajo za izdelavo nikeljkadmijevih akumulatorjev, povezujejo z boleznimi jeter in ledvic. Zaradi tega je svet okoljskih ministrov določil tudi ciljne vrednosti za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, saj želijo tako povečati njihovo recikliranje. V skladu z sprejetimi določili, kijih mora potrditi še evropski parlament, naj bi članice v največ dveh letih direktivo EU prenesle na državno raven, nato pa v štirih letih zbrale najmanj četrtino vseh odpadnih baterij in akumulatorjev. Po osmih letih naj bi se zahtevana količina zvišala na 45 odstotkov, kar bi na ravni EU pomenilo okoli pet milijard baterij na leto. V Sloveniji bo vzpostavljena mreža za zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, pri tem naj bi ključno vlogo odigrali njihovi uvozniki oziroma proizvajalci. Savinjčan UPRAVNA ENOTA MOZIRJE V Mozirju začetek gradnje upravnega centra Mozirska upravna enota je z izdajo gradbenega dovoljenja prižgala zeleno luč za gradnjo upravnega centra na območju Podrožnika. Delavci gradbenega podjetja Cigrad so takoj po novim letom začeli gradnje centra, v katerega naj bi se v drugi polovici leta preselile vse državne službe, ki so sedaj razpršene po različnih lokacijah v Mozirju. Pod skupno streho se bodo preselile tudi službe Občine Mozirje. Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik je prepričan, da bo z izgradnjo upravnega centra stor- jen pomemben korak k približevanju države ljudem. Gradnjo bodo še ta mesec simbolično obeležili s postavitvijo temeljnega kamna, bodoči uporabniki pa bodo ob tej priložnosti predstavili dejanske možnosti selitve še v letošnjem letu. Znano je, da nameravajo zaenkrat samo policisti ostati v dosedanjih prostorih. Ob tem je pomembna novost, da lahko državljani upravne uveritve, ki so bile doslej v pristojnosti notarjev, uredijo na upravni enoti oziroma krajevnih uradih. Savinjčan Ivan Purnat (foto: EMS) Čeprav je že deseto leto na funkciji župana občine Nazarje ne more skriti, daje predvsem družboslovec. Njegove misli so jasne in čiste. Funkcija župana je vezana na mandat in odločitev volivcev, dejansko pa gre samo za delo, ki ga lahko opravljaš bolj in tudi manj ugledno. V naravi javnih funkcionarjev je prizadevanje, da bi v javnosti prevladalo njihovo stališče o ključnih temah. Ivan Purnat je zanimiv sogovornik, tudi zato vreden spoštovanja, ker občine Nazarje tudi po desetih letih vodenja ne ocenjuje kot lastno blagovno znamko. - Zagovarjate stališče, da ste v zadnjih desetih letih vlekli vse poteze optimalno in da ste vse, kar ste naredili, opravili brez napak? Vse smo naredili z dobrimi nameni, zato je težko oceniti, kaj ni bilo prav. Zdi se mi, da so naša ključna vprašanja vezana na šolo, športno dvorano, muzej lesarstva in samostansko knjižnico, in da bi jih drugače, kot so, ne bi mogli narediti. Omenil sem samo največje zalogaje, čeprav bi bilo pošteno spregovoriti tudi o komunalni in cestni infrastrukturi. Poudaril bi, da smo skupaj z občinsko upravo in svetniki uresničevali želje in potrebe občanov. Mogoče bi lahko do tukajšnje lesne industrije bolj ostro izpostavili ekološka vprašanja, vendar se mi zdi, da sem župan tudi ljudem, ki delajo v tej industriji. Bolj opazno vlogo bi morale odigrati inšpekcijske službe. Mogoče smo predolgo čakali na zakonske ukrepe države in nekoliko pozno naročili meritve onesnaženosti. Delovati želimo preudarno in odgov- P0G0V0R Z ŽUPANOM OBČINE NAZARJE IVANOM PURNATOM »V življenju nisem nikogar prijavil inšpektorju« orno, zato ne moremo na pamet govoriti, kako je vse onesnaženo. V Nazarjah pač ni najbolj prijetno živeti, vendar ne smemo pozabiti, da je bila tukaj najprej industrija in seje šele kasneje začelo razvijati naselje. - Ljudje vam pravzaprav očitajo dve zadevi: premajhno sodelovanje z nazorsko civilno pobudo, ki se ukvarja z ekološkimi vprašanji, in to, da ste premalo naredili za rodno Šmartno ob Dreti. Civilna iniciativa je bila ustanovljena pred lokalnimi volitvami 2002 in o tem je bil prej kot jaz obveščen poslanec Mirko Zamernik. Po svoje je zanimivo, da se skupina ljudi, ki politično razmišlja drugače kot jaz, pojavi pred vsakimi lokalnimi volitvami. Spoštujem njihovo prepričanje, vendar zavračam številne obtožbe, ki so bile po mojem prepričanju politično motivirane. Civilna iniciativa bi morala stati v prvi vrsti, ko so akcije čiščenja okolja Drete in Savinje, potem bi bilo korektno, da propagirajo toplovodno ogrevanje, ker bi na ta način dosegli boljšo kvaliteto zraka ... Vse seje začelo s kritiziranjem po časopisih, njihov predsednik očitno nima časa ali volje, da bi prišel k meni na odkrit razgovor. Vesel sem, da ekološko gibanje obstaja, vendar naj terja odgovore od onesnaževalcev, ne pa od nas, ki smo prav tako nemočni. Z očitkom glede Šmartnega se preprosto ne morem strinjati, ker je bilo v tem času tudi v tej krajevni skupnosti realiziranih kar nekaj stvari. Je pa jasno, da so v večjem in bolj skoncentriranem kraju večje potrebe in to ni primer samo v občini Nazarje. V Šmartnem smo prekrili šolo, zgradili mrliško vežico, športne objekte v Račneku, asfaltirali ceste, gradimo vodovod in še bi lahko naštevali. Pomembno je, da smo pridobili zazidalno zemljišče, v prihodnjem letu bomo komunalno uredili osem oziroma devet parcel in jih pripravili za individualno gradnjo. - V Zgornji Savinjski dolini demografska slika ni najbolj rožnata. Kako je z gibanjem prebivalstva v občini Nazarje? S podatki, ki smo jih imeli do oktobra letos, smo zadovoljni, vendar ne morem reči, ali se jih je več rodilo ali umrlo. Mi gledamo, da ima- mo v šoli za dva oddelka otrok. V Šmartnem sta pošta in šola in moramo vsak po svojih močeh in pristojnostih poskrbeti, da bodo lahko krajani ostali v domačem okolju. - Če se vrneva na ekologijo, potem se ni mogoče znebiti občutka, da največji nazorski onesnaževalci vaša opozorila in apele preprosto ignorirajo. Točno. Ni jih akceptiral največji onesnaževalec ... - In to je tovarna ivernih plošč ... Na podlagi rezultatov lanskih meritev onesnaženosti zraka in prekomernega hrupa smo poklicali direktorje večjih onesnaževalcev in se dogovorili, da do konca maja predložijo program, kaj bodo naredili za zmanjšanje onesnaženosti. Nekateri so to storili vsebinsko in korektno, medtem koje tovarna ivernih plošč posredovala bolj splošno oceno. To kaže na odnos do lokalne skupnosti in prebivalstva. - Prej ste omenili odgovornost države, ki je v konkretnem primeru precej oddaljen pojem. Povsem konkretno, ali ste vi obvestili pristojne inšpekcijske službe? Če primerjamo stopnjo onesnaženosti pred desetimi leti z današnjo, moramo priznati, da seje precej spremenilo na bolje. Vendar premalo, zato bodo ljudje nezadovoljni dokler se bo kadilo in dvigoval prah po kraju. Inšpektorica za okolje in prostorje v preteklem letu sklicala sestanek onesnaževalcev in predstavnikov lokalne skupnosti, na katerem je vsakemu posebej konkretno odredila naloge. Občina je svoje zadolžitve realizirala, s tem ko je opravila meritve hrupa in sprejela odlok o določitvi območij stopenj varstva pred hrupom v občini Nazarje. Če ne bodo v naslednjem letu začeli s sanacijo, bodo tovarno ivernih plošč verjetno zaprli. Zase lahko povsem konkretno povem, da v življenju nisem nikogar prijavil inšpektorju. -Jedro zgornjesavinjskega gospodarstva je skoncentrirano v nazorski občini. Ali lahko občina preživi z lastnimi prihodki? Zaradi načina financiranja občin smo veza- ni na finančno izravnavo. Samo nekaj čez 20 od 193 slovenskih občin lahko preživi z lastnimi prihodki. To se pravi, da je s financiranjem občin nekaj narobe. Sedanja vladajoča koalicija je pred volitvami obljubljala, da bo za 30 odstotkov povečala občinske prihodke oziroma primerno porabo. Na ta način naj bi popravili pomanjkljivosti iz preteklih let, predvsem prenos obveznosti z države na občine. Upam in skoraj verjamem, da se bo način financiranja občin spremenil. Če bi bil način financiranja drugačen, bi se lahko Občina Nazarje sama preživljala. - Se strinjate z oceno, da razen izjem, kot so BSH, Gorenje Glin in del malega gospodarstva, poslujejo firme na skrajni meji preživetja? Koliko, če sploh kaj, lahko občina vpliva na dogajanje v teh firmah? Vse firme imajo znane lastnike, ki so v glavnem fizične osebe. Za uspešno oziroma neuspešno poslovanje so odgovorni lastniki, ki so dolžni ukrepati na podlagi izkazanih rezultatov. Lastnik ima lastnino zato, damu nekaj daje, ne pa, daje vedno slabše. Razen, če nimajo lastniki drugačnih interesov. Zavedamo se, daje ob veliki koncentraciji gospodarstva v kraju potrebno razmišljati o industrijskih conah. Trdno smo upali, da bo dedovanje v Pri-hovski gmajni že zdavnaj zaključen proces. Celotna zadeva seje zakomplicirala pri enem lastniku, ki zavira tudi tiste, ki bi svoj delež radi prodali. - V javnosti je bil deležen precejšnjega odmeva izstop iz Regijskega šolskega središča, kateremu ste se tukajšnje občine pridružili pred dvema letoma. Glede na vašo družboslovno usmeritev je presenečenje toliko večje, saj bi pričakovali, da visoko šolstvo podpirate. Vsi si prizadevamo za čim bolj kvalitetno šolstvo, ampak občine smo zakonsko obvezane skrbeti za predšolsko in osnovnošolsko vzgojo. Pred dvema letoma smo v resnici pristopili zraven, prepričani, da se bo vse skupaj hitreje odvijalo. Poleg vseh pomislekov, seje nemogoče znebiti občutka, da si veliki kraji izmišljajo stvari, ki bi jih naj moralno infinančno podpirali. Za moralno podporo ni problem, vendar smo dolžni, hoteli ali ne, financirati kopico društev in organizacij izven meja občine oziroma doline. Občina Nazarje seje odločila za muzej gozdarstva in lesarstva, ki pokriva celotno Zgornjo Savinjsko dolino in še širše. Primerljivega muzeja ni v celi Sloveniji, vendar mi na kraj pameti ne pade, da bi šel na primer k mozirskemu županu in ga prosil za sofinanciranje. Če v Celju mislijo, da potrebujejo regijsko študijsko središče ga naj financirajo, mi ga moralno podpiramo. Naša odločitev je pravzaprav reakcija proti državi, ker obveznosti prenaša na občine, denarja pa ne zagotavlja. Najlažje je pritiskati na občine. Gospodarstvo ne prispeva niti tolarja, čeprav so med ustanovitelji savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica, Celjska območna gospodarska zbornica, obrtne zbornice ... Če je študijsko središče zadovoljno z moralno podporo gospodarstva, bi se moralo zadovoljiti tudi z moralno podporo občin. - Ni jih malo, ki živijo v prepričanju, da zgornjesavinjsko politiko krojita skupaj z gornjegrajskim županom Tonijem Rifljem. Izstop iz RŠS naj bi bila pravzaprav poteza proti celjskim povezavam nasploh, saj je znano, da se tukajšnje občine vidijo v regijski povezavi s šaleškimi. (smeh) Narobe bi bilo razumljeno, če bi mislili, da smo proti visokemu šolstvu na pragu naše doline. Navsezadnje naj bi bila po tem dogovoru glasbena fakulteta v Velenju. Če bi bili proti izobraževanju, potem naša občina ne bi v bivši Debevčevi hiši ustanovila Centra za samostojno učenje, kjer so odprta vrata za stare in mlade iz vse Zgornje Savinjske doline. -V pogovoru sva nekajkrat kritično omenila državo, ki jo je do zadnjih volitev vodila Liberalna demokracija Slovenije, katere član ste. V koliki meri, če sploh, ste kot župan majhne podeželske občine uspešno uveljavljali občinske interes? Nisem v nobenem organu stranke in vsi stiki so bili omejeni na poslance stranke. Oblastna opcija je razmišljala izrazito centralistično in zaradi utečenih mehanizmov tudi sedanja oblast ne bo mogla uveljaviti sprememb preko noči. - Kaj konkretno bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti za večjo prepoznavnost LDS v Zgornji Savinjski dolini? Ljudi ne moreš pridobiti s tem, da jim kupiš bonbone... - Oprostite, ta metoda se je že izkazala za učinkovito. Delovati je potrebno dolgoročno. LDS je bila oblastna stranka, brez organiziranosti na terenu. Opozicija je imela čas in se je dobro organizirala med ljudmi. Demokratska stranka Slovenijeje dosegla izjemen rezultat,za karjim je potrebno čestitati, in kmalu bomo videli, če bodo s svojimi potezami še naprej pridobivali ljudi. Pomembno je, da ima Zgornja Savinjska dolina dva vodja poslanskih skupin in samo upamo lahko, da bomo iz tega kaj iztržili. - Boste na lokalnih volitvah čez dve leti še četrtih poskušali prepričati občane, da ste najboljša izbira za funkcijo župana? Odkrito moram povedati, da je še prekmalu dajati odgovor na to vprašanje. Če se ne motim, sem pred dvema letoma izjavil, daje to zadnji mandat, ampak bom o tem še razmišljal. - Kakšno je vaše mnenje o novem ljubljanskem nadškofu in slovenskem metropolitu Alojzu Uranu? O njem imam pozitivno mnenje in mislim, da je boljši od predhodnika. Prepričan sem, da bodo njegove izjave bolj premišljene od Rodetovih in da bo znal vzpodbujati v ljudeh strpnost in pozitivne odnose. - Nam zaupate, kako ste praznovali božič? Doma pripravimo božično drevesce in večerjamo v družinskem krogu. Običajno gledam tudi prenos polnočnic. - Upam, da ne posegam v pristojnost vaših kolegov županje in županov, če vas prosim, da tudi v njihovem imenu namenite vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline novoletno poslanico. Vsem občanom Zgornje Savinjske doline voščim srečno, zdravo in zadovoljno leto 2005. Upam, da so novoletne praznike preživeli v kar najboljšem razpoloženju, želim, da bi se v novem letu medsebojno razumeli in drug drugemu želeli najboljše. Prepričan sem, da lahko medsebojno sodelovanje in skupno delo prinese boljše življenje vsem prebivalcem šestih zgornjesavinjskih občin. Savinjčan ERINA DOBRODELNA AKCIJA »Podariš enega, osrečiš dva« V Eri so decembra začeli s trimesečno dobrodelno akcijo z naslovom »Podariš enega, osrečiš dva«, ki bo omogočila počitnice varovancem društva za celebralno paralizo Sonček Celje in Ptuj ter varstveno delovnega centra Ježek Velenje. Od celotnega zneska plišaste igračke Erik, ki stane 795 tolarjev, v Eri od decembra do marca 2005 400 tolarjev namenjajo otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Pričakujejo, da bodo na ta način zbrali okrog dva milijona tolarjev. Z omenjeno akcijo, ki so jo podprli tudi številni Erini dobavitelji, želijo pomagati varovancem omenjenih društev in jim omogočiti počitnikovanje na morju. Sicer pa so v decembru v Eri poleg omenjene akcije izvedli še nekatere druge dobrodelne aktivnosti. Ob otvoritvah trgovskih centrov na Ptuju in v Ormožu so petim osnovnim šolam in zavodu Dornava podarili skupno 1,5 milijonov tolarjev. KF SONJA ROBNIK, NAJ OBČANKA OBČINE NAZARJE Angel v človeški podobi Patronažna sestra Sonja Robnik se pri svojem poklicnem delu srečuje v glavnem z dojenčki in starejšimi ljudmi. Službeno je že 18letvezana predvsem na območje mozirske občine in dojenčki, ki jih je nekdaj oskrbovala, so zdaj že polnoletni. Torej ni presenečenje, da so jo za naj občanko občine Nazarje pomagali izbrati ljudje iz sosednje občine Mozirje, ker je splošno znano, da najde za vsakega lepo besedo in nikoli ne odreče pomoči. Robnikovaje v resnici skromna in si nikakor ne domišlja, da si je priznanje sokrajanov oziroma ljudi, ki so glasovali zanjo, zaslužila. Med vsemi, ki sojim občani šestih občin namenili laskavi naslov, je Sonja Robnik prejela daleč največje število glasov, kar v resnici govori o njeni priljubljenosti. »Vsak človek je zgodba zase in vsakemu se je potrebno v celoti posvetiti. Rada delam z ljudmi, zato njihovo priznanje razumem kot obvezo za še boljše delo,« pripoveduje sogovornica, ki je že zdavnaj Prebivalci najmanjše občine v Zgornji Savinjski dolini so največ svojih glasov namenili Alojzu Lipniku ml. iz Solčave. Vesten gozdar, preprost in dober človek, poštenjak, muzikant, lovec in še kaj od pozitivnih osebnostnih lastnosti so bili razlogi za prepričljivo zmago med kandidati za najobčana Solčave. postala del teh ljudi. Z njimi deli srečne in manj srečne trenutke življenja. Upadanje rojstev je problem, ki se ga Robnikova v celoti zaveda, zato je zanjo vsako rojstvo pravi posladek. Vse se vrti okoli denarja. Vedno manjje mladih, ki se odločajo za rojstvo otroka, zato pa je na drugi strani tehtnice vedno več starostnikov. Sonja Robnik sodi med ljudi, ki v resnici poznajo celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Rojena je bila v Solčavi, živi v Nazarjah in službuje v Mozirju, kjer daleč naokoli pozna cele družine od dojenčkov do starostnikov. Mogoče ji ravno zaradi tega, ker je otrok doline, ni nobena pot pretežka. Preveč jih je glasovalo za dobrodušno patronažno sestro, da bi smeli dvomiti v razlage o nadvse požrtvovalni in ustrežljivi ter najbolj vljudni sestri, ki se žrtvuje za bolne, onemogle ter otroke. Savinjčan IVO SUHOVERŠNIK, NAJ OBČAN OBČINE MOZIRJE »Fejst« poba iz Lok Ivo Suhoveršnik iz Lok pri Mozirju je bil pred dvema letoma izvoljen za mozirskega župana in v tej vlogi so ga soobčani tudi ocenjevali ter mu namenili naslov naj občana občine Mozirje. Tisti, ki so na glasovnico napisali njegovo ime so prepričani, da je prijazen in dober župan, ki si prizadeva za razvoj občine. Mnogo je naredil za obnovo cest, vodovodov in ostalega v občini in sploh je »fejst« poba pripravljen vsakomur pomagati. Suhoveršniku je priznanje v prvi vrsti obveza, da še naprej nadaljuje tako, da bo občanom, ki prihajajo z različnimi potrebami vedno na razpolago. »Vesel sem in hvaležen za mnenje ljudi, čeprav je treba pošteno povedati, da ni mogoče vedno vsem ustreči,« razlaga naj občan občine Mozirje. Zanimivo je, da je sploh edini politik iz Zgornje Savinjske doline, ki so mu ljudje naklonjeni tudi kot povsem navadnemu občanu. Ivo Suhoveršnik: »Politike povezujejo s korupcijo in jih dajejo na stranski tir. Ljudem je treba prisluhniti tudi v vsakdanjih stikih in se zavedati, da je funkcija župana nič več kot specifično delovno mesto. Trudim se, da nedelom razlik...«Takšen način življenja terja celega človeka in veliko osebnega angažiranja, zato se samodejno postavlja vprašanje, kako na njegove številne obveznosti gleda družina, katera brez vsakega dvoma prenaša del njegovega bremena. »Bil bi največji greh, če bi bila zaradi mojega dela prikrajšana družina. Trudim se uskladiti obveznosti, da družina ne trpi zaradi izgubljenega časa,« je konkreten Suhoveršnik, ki se bo potrudil zgraditi še kakšen stanovanjski blok in urediti cestno ali komunalno infrastrukturo. Slednje na spisku njegovih prioritet ni povsem na vrhu, si bo pa z vsemi močmi in znanjem prizadeval, da bo tudi v prihodnje ostal »fejst« poba, ki se trudi za blagor in dobro ljudi. Savinjčan ALOJZ UPNIK, NAJ OBČAN OBČINE SOLČAVA Ne zanašaj se na druge, postavi se na Gozdarju, skrbnemu očetu in možu, ki mu je družina osnovna vrednota, je na lokalnem nivoju očitno uspelo to, kar v širšem prostoru postaja samoumevno. Poznavanje naravnih danosti okolja, katerega kot gozdar, lovec in ljubitelj narave dobro pozna, predvsem pa sposobnost prisluhniti ljudem in povezati njihove intereseje bil po Lipnikovem resnično projekt, kije po zaslugi krajanov vključenih vanj zaživel v slabem letu dni. Naravne danosti, ki so ljudem na voljo, je potrebno izkoristiti in jih po možnosti tudi tržiti. Prepričan je, da je na deželi največji lastne noge potencial v ljudeh, ki se morajo tega zavedati, saj bo možnost preživetja na ta način bistveno večja, če se bodo ljudje bolj postavili na lastne noge in se manj zanašali na druge. Če se združuje Evropa, zakaj se ne bi še Solčavani, je hudomušno pripomnil. To pa je mogoče samo s sodelovanjem in sistematičnim združevanjem ljudi s pomočjo stroke in vseh ljudi dobre volje, ki so pripravljeni pogledati preko svojih meja in s tem združiti prijetno s koristnim, kar se je v zadnjem letu že pokazalo kot prava smer ohranjanja in obogatitve življenja ob Pano- ramski cesti v Solčavi. Po prepričanju sogovornika je takšen način ena od možnosti preživetja in ohranjanja podeželja, ki na žalost vse bolj umira. Pri delu z ljudmi na način, kot si ga je zastavil letošnji naj Solčavan, mora biti staro načelo »mož beseda - beseda, ki nekaj velja« osnova za graditev zaupanja in sožitja med ljudmi. Alojz Lipnik ml. je prepričan, da se dobra dela storjena ljudem vračajo v polni meri predvsem z boljšimi medčloveškimi odnosi, pri tem pa tudi uspehi ne izostanejo. Franjo Atelšek Največglasovza najobčana Ljubnega je dobil Edi Jurjevec, glavni krivec, da Šport center Prodnik ni eden od množice lokalov brez vsebine in duše, ki jo omenjeni po zaslugi Edija in njegove, kot sam pravi, zlate ekipe, zagotovo ima. Mordaje prav lastnikova vztrajnost in filozofija, da mora biti vsako začeto delo tudi dokončano, vzrok za odločitev bralcev, da so kot argumente na glasovnicah omenjali odprtje novega hotela, podjetnost, doprinos k promociji turizma, pridnost, poštenje, prijaznost, priljubljenost v kolektivu, ki ga vodi, in še bi lahko naštevali. Kot komentar na te vzroke priljubljenosti in spoštovanja EDI JURJEVEC, NAJ OBČAN OBČINE LJUBNO Ljubezen do kmetovanja ostaja med sokrajani in sodelavci Edi Jurjevec v svoji skromnosti samo zamahne z roko in doda, da je vse, kar je ustvaril, plod dela njegovega, kot že omenjeno, zlatega kolektiva. Temelji so vsekakor v zdravih odnosih znotraj ožjega družinskega kroga, kjer žena, kot pravi pregovor, vedno podpira tri vogale pri hiši, mož mora pa ženo, kot je malo za šalo, malo za res poudaril pomen družinskega sožitja sogovornik. To dejstvo in predvsem velika mera vztrajnosti po začrtani poti, na kateri uspeva prav zaradi njegove zmožnosti vzpostavitve prijateljskih odnosov med vsemi zaposlenimi in pristnih medčloveških odnosov v ekipi, ki se zrcalijo tudi navzven do gostov v domačem lokalu. Poleg gostinstva in s tem povezane turistične in športne dejavnosti je nagrajenec po duši še vedno predan svoji ljubezni - kmetovanju in spoštljivemu odnosu do poštenega dela kot vrednote, ki jo kot takšno prenaša tudi na svoje potomce. Franjo Atelšek VALČI ROBNIK, NAJ OBČANKA OBČINE LUČE Rovnateljka, zazrta v prihodnost Bralci Savinjskih novic iz lučke občine so pri izboru najobčanke Valči Robnik svoje glasove največkrat utemeljili z njeno aktivnostjo na kulturnem področju, sodelovanju pri vseh pomembnejših prireditvah, kot pobudnico, organizatorko na različnih področjih v domačem kraju, sploh pa kot ravnateljico, ki je s srcem predana svojemu poslanstvu. Kar nekakšna negotovost meje obdajala, ko sem šel na obisk k izbrani »najlučanki« lanskega leta. Kot se je pozneje izkazalo, povsem neutemeljeno, saj je že prvi kontakt pomenil pravo sprostitev, ki jo izžareva Robnikova s svojim zdravim načinom razmišljanja o aktualnem dogajanju v domačem kraju. Kultura ji je bila očitno položena že v zibelko, saj, kot sama pravi, odkar pomni, ji udejstvovanje na kulturnem področju pomeni izziv, delo za ljudi, z ljudmi pa sproščanje njene pozitivne energije. Že v mladih letih je nastopala na različnih kulturnih prireditvah, saj ji takšen način komunikacije z ljudmi nikoli ni delal težav. Nikoli seji ni bilo problem izpostaviti, kar se kaže tudi v njenih sedanjih aktivnostih na raznih področjih v kraju, saj kot pravi, ji enostavno ni vseeno kaj se v Lučah dogaja. Kot zanimivost; pred leti je z akterji - tedaj še osnovnošolci - lanskoletne uspešne odrske predstave Juhu teatra 71 z igro Skupno stanovanje, to delo z njimitedaj prvič postavila na odrske deske. Koje nastopila službo ravnateljice na Lučki osnovni šoli, je bila s tem postavljena pred nove obveznosti in izzive, ki ji očitno vlivajo novih moči, saj lahko z mesta ravnateljice še bolj aktivno pomaga pri razvoju in ohranjanju kulturnih in ostalih dejavnosti ter daje s tem utripu kraja nove razsežnosti. Delovanje na različnih področjih v kraju, aktivnosti v občinskem svetu, podkrepljene z njenim pogledom na življenje, ki mora biti zazrt v prihodnost, ne preteklost, vera v domače ideje in spoštovanje lastnega dela, ki edino šteje, so argumenti, kijih pri Valči Robnik očitno cenijo in poznajo tudi njeni sokrajani, ki so zanjo glasovali. Franjo Atelšek ALBERT POVODNIK, NAJ OBČAN OBČINE GORNJI GRAD Tiha in nevsiljiva skromnost Ali veste, koga bi Gornjegrajci prvega pogrešali in brez koga bi imelo središče gornjegrajske občine precej bolj klavrno podobo od sedanje? Odgovor je na dlani; Povodnikov Berti se je pred debelim desetletjem z dušo in telesom predal urejanju domačega kraja, skrbel je za gredice, praznil košare za smeti in v zgodnjih jutranjih urah kidal sneg in še večkrat pospravljal središče kraja za nočnimi veseljaki. Velikokrat brez plačila ali vsaj skromne zahvale. Vse je bilo tako samoumevno in utečeno kot Bertnov čut za red in lepoto. Z novim letom se mu je izteklo enoletno delovno razmerje za določen čas v gornjegrajskem komunalnem podjetju in namesto odgovora na vprašanje, ali bo sploh še imel zaposlitev, je samo skomignil z rameni. Vsekakor bo ustrezno rešitev potrebno poiskati, s čimer se strinja tudi novi direktor gornjegrajskega komunalnega podjetja Jože Poznič. Večina tistih, ki so glasovali za naj občana, se je odločila za »gornjegrajskega vrtnarja«, ker je izred- no marljiv, prijazen in ustrežljiv. Lepo urejuje okolico in skrbi, daje kraj vedno čist. Ni mu všeč, ker so se ljudje odločili zanj. Nenarejeno skromen pove, da so nekateri bolj zaslužni za izgled kraja in zamolči desetletje znano resnico, ki je jasna in preprosta kot beli dan. Tako zanosno in dolgo brez pravega plačila ni še nihče skrbel za urejenost kraja. V Bertlnovi naravi je, da si je dober z vsemi ljudmi, njegova ljubezen pa so rože in cvetlični nasadi. Upravičeno ga pograbi sveta jeza, kadar nepridipravi lomastijo po gredicah in trosijo naokoli svinjarijo brez najmanjše potrebe. V določenih ljudeh je preveč objestnosti in ohole vzvišenosti, zato ne dojamejo, da je za urejen in prijazen kraj potrebno sodelovanje vseh. Povodnikov Berti prvenstveno čisti in ureja Gornji Grad, kadar je potrebno, delovne obveznosti imajo pri tem drugoten pomen. Nobenega zagotovila ni, da bo vedno tako. Savinjčan _____________________________________y Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki, Obvestila VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ODBOR MOZIRJE Ohranjanje spomina na osamosvojitev Slovenije Novembra so se na Ljubnem ob Savinji zbrali vojni veterani, člani Veteranskega društva Sever za celjsko območje. Društvo združuje predvsem policiste, rezervne policiste in državljane, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali prostovoljci sodelovali z njimi pri zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji ali so sodelovali v vojni za Slovenijo. Na območju zgornjesavinjskih za Zgornjo Savinjsko dolino, prisoten občin ima društvo Sever organiziran odbor Mozirje, ki ga vodi Jožef Žnidarko. Le-ta je na omenjenem srečanju pozdravil vse udeležence in podal poročilo o delovanju v minulem letu. V nadaljevanju je spregovoril še namestnik predsednika Veteranskega društva Sever za celjsko območje Bojan Vrečič, kije poročal o novostih in problemih, ki se pojavljajo med članstvom. Na srečanje so bili vabljeni tudi zgornjesavinjski župani in županja, vendar se (nekateri z, nekateri pa brez opravičila) dogodka niso udeležili. Prav tako se srečanja brez opravičila ni udeležil predsednikZZB BANKA CELJE pa je bil predsednik območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Niko Purnat, kije predstavil problematiko, s katero se ukvarja njihovo združenje, udeležencem srečanja pa je razdelil knjigo Priče in pričevanja, ki sojo izdali v letu 2004. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje, ki so ga omogočili nekateri sponzorji, za kar se jim člani Veteranskega društva Sever vljudno zahvaljujejo. Prav tako so hvaležni tudi Lovski družini Ljubno ob Savinji, ki jim je odstopila svoje prostore v Teru za izvedbo srečanja. Zanesljiv poslovni partner Fitch Ratings, ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, je ponovno potrdila dobre mednarodne bonitetne ocene Banke Celje (dolgoročna ocena BBB, kratkoročna F3, individualna C ter ocena podpore 3). Institucija ne predvideva spremembe dolgoročne bonitetne ocene banke v naslednjem obdobju. Po besedah analitikov so ocene odraz nizke stopnje kreditnega in tržnega tveganja Banke Celje ter dobre likvidnosti in kapitalske ustreznosti. Po teh ocenah je Banka Celje uvrščena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - torej sodi med boljše banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene. KF LOČE PRI POLCANAH Nastopili tudi Zgornjesavinjcani Star slovenski pregovor »dober glas seže v deveto vas« vsekakor velja tudi za Valerijo in Petro Lam-prečnik iz Spodnjih Kraš, ki sta debitirali na odru Kulturno umetniškega društva Loče pri Poljčanah. Tam sta se ob pomoči glasbene spremljave Francija Jeraja predstavili na božično-novoletnem koncertu sredi decembra. S svojim nastopom sta očarali tako nastopajoče kot številno občinstvo. V Ločah pa so nastopile tudi stare znanke zgornjesavinjskih in drugih odrov, ljudske pevke Pušelc. Marija Sukalo V spomin Majda Urank Prehajanje časa iz lastnih globin ponovno vase ima v času okoli božiča, ko se temne sile noči umikajo svetlobi porajajočega sonca, skoraj nadnaravno sporočilno poslanstvo, ki ljudi navdihuje z upanjem. Jim daje moč v procesu večnega umiranja, ki v imenu Življenja vsakodnevno nagovarja nemo zazrte v svetlobo niča, katera nam postane tesna sopotnica, kadar nam spregovori osebno, v možganom nedojemljive globine srca. Ob boleči smrti profesorice zgodovine in geografije Majde Urank iz Ljubnega ob Savinji so se korenine Življenja napojile z najplemenitejšimi sokovi. Umrlo seme bo živelo v njenih delih in blagem spominu vseh, ki jih bo odslej ožarjala njena neuničljiva energija. Majda Urank je svoje poklicno poslanstvo začela na osnovni šoli v Gornjem Gradu. Mnoge generacije učencev, vključno s podpisanim, imajo Urankovo v blagem in spoštljivem spominu. Bila je častitljiva in dosledna pedagoginja, kije znala vsakega učenca motivirati do skrajnih meja njegovih zmožnosti. Njena materinska čut se je trajno zapisala v zgodovinsko spominjanje Gornjega Gradu, tudi in predvsem zaradi nepozabne vloge nezakonske matere Mete v Vo-rančevih Samorastnikih, s katero je trajno stopila ob bok velikanom gornjegrajskega amaterskega gledališča. Osnovna šola Ljubno, Delavska univerza v Mozirju in Zavod RS za šolstvo, OE Celje so bile njene naslednje postaje. Na zadnji je bila predstojnica vse do upokojitve. Urankova je službeno in vse ostale dolžnosti, ki jih je zajemala z veliko žlico, razumela kot poslanstvo. Njen čas je bil namenjen drugim, še posebej je z veliko ljubeznijo čutila z otroki, ki so izgubili dom in postali begunci. Pomagala jim je, da jih razmere neprijaznega labirinta niso iztirile. Slehernega je poznala, spremljala je njihovo šolanje in študij, bila jim je opora še potem, koje njen odločen korak zaradi zahrbtne bolezni postal negotov. Leta 2002 je bila izvoljena v občinski svet Občine Ljubno. Čeprav strankarsko opredeljena, ni nikoli zagovarjala ozkih interesov. Nasprotno, s prefinjenim posluhom za krajevne potrebe je z bogatim znanjem in s težo argumentov vsebinsko sooblikovala razvojno pot rojstne lokalne skupnosti. Meje njene humanitarnosti in človečnosti lahko slutijo samo tisti, ki soju bili deležni v času njenega vodenja krajevnega Rdečega križa. Ker je bila domačinka, je dobro poznala ljudi, njihove stiske in probleme. Ni jih samo poznala, imela je voljo in moč, da jim je pomagala. Potem je omagala in odšla. Tiho in skoraj neopazno. Tako kot je živela. Veliki si lahko privoščijo molčati tudi potem, ko fizično prestopijo črto Življenja. Savinjčan ZAHVALA Najlepša hvala Moškemu pevskemu zboru Mozirje za iskreno sodelovanje in večkratno sofinanciranje. Še enkrat hvala! Bivši upokojenski mešani pevski zbor Mozirje - RM BOŽIČNO-NOVOLETNO PRAZNOVANJE V LOGARSKI DOLINI Številni obiskovalci rajali pod Ojstrico Letošnje, že deveto božično-novoletno praznovanje v Logarski dolini je privabilo rekordno število obiskovalcev. Vsa ležišča nad Ljubnim so bila zagotovo napolnjena. V mrzlem večeru je kuhano vino in čaj za šoferje teklo v potokih. Odličen program kot vedno zagotavlja gostom hotela Plesnik, turističnih kmetij in Zgornjesavinjčanom vsakoletno novoletno vzdušje in zabavo. Predzadnji dan lanskega leta je bil za gostitelje v Logarski dolini, Hotel Plesnik, Občino Solčava, tamkajšnje turistično društvo in podjetje Logarska d.o.o. pika na i celoletnim pri- jši pa iščejo svoje izzive in počitek po svetu. Vendar pa prizadevnim gostiteljem ni kaj očitati, saj večkratv letu pripravijo različne prireditve, ki so lahko priv- Božiček je pricingljal na vprežnem vozilu po zasneženi planjavi in obdaril otroke .zadevanjem za trženje kakovostne turistične ponudbe in želenega dohodka. Čeprav so gostinci in turistični delavci zelo odvisni tudi od vremenskih pogojev skozi vse leto, se vse bolj profesionalno opirajo na prido- lačne tudi za domače goste in sosede. Takšen je tudi tradicionalni Božično-novoletni koncert, ki navduši večino tistih, ki se odločijo predzadnji dan v letu, zdaj že devet let zapovrstjo, obiskati poljano pod vrhovi Ojstrice, Planjave in Mrzle gore. vski božički, Lado Leskovar, Rudi kmetijah, gorskih kočah in gostiščih. Šantel, pevka Clea, skupina Casino Tudi čudovito vreme je prispevalo band, trio Črna mačka, kot dodatna svoje, saj so se gostje zadrževali po i Rdeči nosovi zaradi mraza, iskrice v očeh zaradi koncerta na belih poljanah gostja Tereza Kesovija s svojim'že zasneženi dolini vse do nedelje običajnim »šovom za dušo«. Celo- zvečer, ko seje staro leto dokončno ten, skoraj triurni koncert pa je uok- izgubilo med mogočnimi vršaci Več kot zadovoljna z obiskom koncerta Horst Koulen in Martina Plesnik Glasbeni gost, vedno šarmantni Lado Leskovar bijene izkušnje in izboljšane gostinske in prenočitvene usluge. Obisk tega dela Zgornje Savinjske doline je vse večji in vse več je tudi tujih gostov. Zanje cene (še) niso pretirane, domačinom pa je tudi zaradi denarja ta prelep turistični paradiž vse bolj nedostopen (če izvzamemo naravne danosti). Premožne- Letosje piko na i dodala tudi Pika Božič, kot osrednja glasbena gostja s soplesalkama, ki pa v mrzlem večeru ni prišla tako do izraza, kot bi nemara v kakšnem vročem poletju, ko bi ji mini krilo dvigoval hladen vetrič. Odlični so bili tudi ostali glasbeni gostje, otroci in učenci vrtca ter Osnovne šole Luče, kot pe- viril neponovljivi Slovenski oktet. Božičekje pricingljal na vprežnem vozilu po zasneženi planjavi in obdaril otroke. Skoraj kot v pravljici, ki savinjsko-kamniških planin. Novo leto pa se je pričelo z običajnim delovnim ponedeljkom, ki ni dovolil pravega oddiha. Kar padli smo vanj Piko na i je dodala Pika Božič kot osrednja glasbena gostja (fotografije: Jože Miklavc) seje nadaljevala še na starega leta in zdaj že veselo drvimo novim us-dan in burno Silvestrsko noč v ho- pehom naproti. Srečno torej! telu Plesnik ter domala na vseh Jože Miklavc Ù Ljudje in dogodki, Oglasi POKAŽI, KAJ ZNAŠ V RADMIRJU Zabava različnih generacij Zabavni večer Pokaži kaj znaš, ki ga je dve leti zapored organizirdi Jože Mlinar, je kot kaže, v Radmirju padel na plodna tla. Zato so se organizacije večera letos lotili radmirski gasilci in na Štefanovo poskrbeli, da seje občinstvo nasmejalo, sprostilo in zabavalo. Ljudski godec Ambrož Ugovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu in voditeljica Darja Vrhovnik (foto: Marija Šukalo) razteguje že drugo desetletje. Kljub temu so muzikantje s svojo mladostjo in razigranostjo zabavali poslušalstvo različnih generacij. Največ aplavza je vsekakor požel Jure Srebrovlč iz Bukovske vasi na Koroškem, kije dokazal, da močna volja premaga vse prepreke. Premagala je tudi njegovo največjo oviro v življenju, saj ga je narava prikrajšala za svetlobo dneva. A ni obupal. Poleg prijetnega glasu je vesele tone izvabljal iz frajtonarice. Svoje pevske kvalitete je pokazal tudi Mirko Zamernik, poslanec v državnem zboru, ki ostaja zvest rad-mirskemu odru že tretje leto. Zabavni večerje ob zaključku prerasel v družabno srečanje, kjer so se obiskovalci lahko tudi zavrteli ob prijetnih melodijah. Marija Šukalo ____________________________________y V goste so povabili številne pevske in instrumentalne zasedbe ter voditeljico Darjo Vrhovnik, ki ji je dodala še kanček šaljivosti. Zabava številnih obiskovalcev je bila popol- na. Žal pa so med nastopajočimi bili le redki Zgornjesavinjčani. Eden izmed njih je bil ljudski godec Ambrož Ugovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu, samouk, ki meh frajtonarice Največ aplavza je požel Jure Srebrovič, ki ga je narava prikrajšala za svetlobo dneva (foto: Marija Šukalo) TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK Koledniki prinašajo srečo in mir domačijam V Podvolovljeku so letos petič v organizaciji Turističnega društva Podvolovljek v božično-novolet-nem času obiskali vsako hišo Podvolovlješki koledniki. Skupina pevcev s preprosto ljudsko pesmijo - kolednico vsako leto ob tem času prinaša v domove sporočilo božičnih praznikov in voščilo bližajočega se novega leta. Običaj koledovanja so obudili na pobudo Vinka Poličnika pred petimi leti, ob obisku pa ob zapeti pesmi domačim izročijo koledar domačega turističnega društva in domačim zaželijo sreče in zdravja. Franjo Atelšek Člani Turističnega društva Podvolovljek so ob zapeti pesmi domačim voščili srečno novo leto (foto: Franjo Atelšek) Koledniki so v božično-novoletnem času Podvolovljeku (foto: Franjo Atelšek) v V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. Piše: Aleksander Videčnik Se o koledovanju V zadnji številki smo zapisali novoletno koled-niško pesem. Prav zanimiva je pesem, kijoje v Lučah ohranil Bogomir Supin, zapisala pa jo je mati številnih otrok (F.P.) v vojnem času druge svetovne vojne, ki so potem peli svečnico takole: "Svečnico bomo zdaj vam zapeli, vsi žalostni in objokani, prosili bi vas zdaj lepo, da b' kruha kaj bilo. Bi mater zdaj lepo prosili, ker otroci kruha nimamo, naj se revežev usmili, le za kruh jih prosimo. Obrnili se bomo na mater božjo kokarsko, k njej poromali, prosili vsi otroci jo lepo. Mi smo revčki zapuščeni, žalostni, objokani, o, Marija, pomagaj, reši nas ti, da b' kruha imeli zdaj vsi. Vse to smo vam za srečo peli, da bi mnogo let živeli, zdaj pa prosimo za mili dar, da bi Jezus rad pri vas ostal." Marsikdo bi v sedanjih časih, ko kruha ne primanjkuje, dejal, da je vsebina kolednice patetična. Toda tiste čase med vojno je bilo pomanjkanje kar pogosto, posebno pri družinah, ki niso imele svoje zemlje, da bi kaj živeža pridelale, pa tudi družine, ki so jim Nemci odvzeli pravico do živilskih kart, so trpele lakoto. Tako je mater omenjenih otrok kaj lahko razumeti, da seje domislila te pesmi. Nekaj dni pred praznikom so se zbrali otroci k petju svečnice. Hodili so od hiše do hiše in prosili za pogačice, ki so jih gospodinje v ta namen že pripravile. V okolici Luč so peli: "Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi glas, k'tero hočemo vam zapeti od Marije svečanske. Ti Marija, naša mati, ti nam kaži pravo pot. Ti nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo." Če iz hiše ni bilo odgovora, so še zapeli: "Svečnica se približuje in Marija se napotu-je. Zdaj pa prosimo mili dar, da bi Jezus pri vas ostal." - Tudi "Tri kralje" so peli. V okolici Ljubnega je bila ena od kolednic tudi ta: "Glejte, trije kralji v lepi zlati halji, na kamelah jezdijo. Prineso darila, dišečega kadita, mire, čistega zlata. Tiho pristopimo, srčno počastimo ljubega Zveličarja." V okolici Luč je bila znana koledna pesem: "Izjutrove dežele je prišla izza gore 'na nova zvezda, prav lepo sveti se. Mi, sveti trije kralji, podamo se na pot, gremo z veseljem to detece iskat. Po mest' Jeruzalemu povprašamo skrbno po tem detetu, ki je bilo rojeno. O BOBU "Bob (vicia faba) seje gojil v bronasti dobi menda na Ogrskem, v Gornji Italiji in Španiji; drugje v Evropi se v izkopaninah ni pojavil. Pač pa se je našel v najstarejših plasteh trojanskih. Tudi stari bob je bil precej drobnejši od našega. Kje je ras-tel oziroma kje še raste divji bob, pa tudi kje seje začel gojiti, ni znano. Misli se, da mu je domovina Prednja Azija. V alpskih deželah seje pojavi bob šele v naslednji dobi." MAK "Dokazanoje, da so že prvi mostiščarji všvici in Gornji Italiji rabili'mak. Uživali so ga kot prilogo drugim jedem in danega v pogačice; ni dvomiti, da so poznali makovo olje in makova zrna opojnosti. Našlo pa se je v mostiščih mnogo maka, iz česar se sme sklepati, da se ga je tudi mnogo pridelovalo. Ta makje bil bližen sorodnik divjemu (papaver rhoeas), ki gaje dovolj okoli Sredozemskega morja in se je zanesel v Srednjo Evropo kot plevel s prvimi žiti; v vzhodni Aziji ga ni. Zato se Herodež se prestraši in pravi nam tako: Pojdite in iščite to detece mlado. Ko ga boste našli, pridite nazaj in popeljite me taj." Kot vedo povedati starejši ljudje, se je koledovanje ohranilo še nekaj let po drugi svetovni vojni, potem so tovrstni običaji zamrli, ker časi temu niso bili naklonjeni. Seveda je bila s tem storjena velika škoda, saj seje opustilo ljudsko izročilo, ki pomeni vsakemu kulturnemu narodu posebne vrste bogastvo. je začela kultura maka po vsej verjetnosti ob Sredozemskem morju." LEČA "Bronasta doba je tudi poznala sočivje: lečo, grah in bob; vendar zasledimo te sadeže le najbolj v južnem delu Srednje Evrope. Leča (ervum lens), ki seje doslej našla v Bosni, na Ogrskem, v Gornji Italiji, v Švici in južnem VVuertenberškem je mnogo drobnejša od današnje; vidi se pa, da seje s kultiviranjem večala. Nastala je verjetno iz drobne poljske leče, iz nje pa zopet naša vrtna vrsta. Samorasle poljske leče je danes po pokrajinah ob Sredozemskem morju mnogo najti, kamor seje zasejala verjetno iz Male Azije. Zato sojo nekje na vzhodni strani omenjenega morja začeli gojiti. O priljubljenosti in važnosti'leče nam priča sveto pismo starega zakona. Tudi v Mali Aziji so jo že zelo rano pridelovali; to dokazujejo ostanki, najdeni v razvalinah Troje (nekdanjega mesta na severoza-padni obali Male Azije)." Sščemo stare fotografije Šivalni tečaj na Rečici (med obema vojnama). Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 3z starih knjig Pripovedujte pravljice svojim otrokom POLONA ŠPORIN, socialna delavka Pravljice so bogata in neizčrpna zakladnica ljudske iznajdljivosti in duhovitosti. Pravljice sodijo med najlepše stvaritve človeškega duha in nosijo vsebi pomembna sporočila o življenju. Pravljice povezujejo vse vidike otrokove osebnosti. Njihova domovina je Vzhod, ki je bil vedno bolj duhovno naravnan na življenjska vprašanja, kljub temu pa so bile pravljice priljubljene v vseh časih in pri vseh narodih. Danes starodavno ljudsko pravljico vse bolj izriva umetna pravljica. SIMBOLIČNA GOVORICA PRAVUIC Svojevrstnost, nenavadnost, prisrčnost, toplina, nevsakdanjost so značilnosti pravljice. Otroci zelo dobro razumejo, da pravljice ne govorijo v jeziku vsakdanje resničnosti, pač pa v jeziku simbolov. Prav zaradi simbolnega pomena, ki ga v njih otrok najde, resnični dogodki dobijo težo. Pravljične osebe -palčki, zmaji, čarovnice - so simboli iz otrokovega življenja. Ob njih otrok čustveno, intelektualno, socialno in moralno dozoreva. In ne le to, otrok doživlja pravljico tudi skozi prizmo samega sebe, svoje osebnosti, svoje življenjske vloge, bivanja ter položaja v okolju in svetu. VPLIV PRAVUIC NA OTROKOVO OSEBNOST Pravljica, kije za otroka privlačna predvsem zato, ker je prilagojena njegovemu načinu mišljenja in doživljanja sveta, nagovarja njegovo osebnost v celoti: - spodbuja otrokovo domišljijo, s pomočjo katere otrok razvija tudi razum, - neguje otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, - razvija njegov intelekt, - pokaže rešitev problema, ki ga vznemirja, - priznava mu njegove težave, - pravljice so zdravilne za plašne, zapostavljene in fizično šibkejše otroke, -s pomočjo pravljic otrok spoznava konkretne življenjske razmere ljudi, - pojasnjuje otroku njegove občutke, -je v skladu z otrokovimi željami in strahovi. POSREDOVANJE PRAVUIC Pripovedovanje je najstaro-davnejši in najpristnejši način posredovanja pravljic in ima prednost v primerjavi z branjem iz knjige. Živo pripovedovanje iz oči v očije najtesnejši in najučinkovitejši stik z otrokom. Pripovedovalec zgodbo ponotranji, pripovedovanje mora biti spontano in neprisiljeno, da vzpostavi občutje naklonjenosti in zaupanja. Čim boljši je telesni in duhovni stik, tem bolj se otroci počutijo varne, bolj so pozorni in osredotočeni. RAZLAGA, OBNAVUANJE IN PONAVUANJE PRAVUIC Napačno je prepričanje, daje treba otrokom pravljico razložiti. Vsak otrok je na svoji razvojni stop- nji in osebnost zase, zato bo vsak otrok pravljico drugače razumel in iz nje potegnil tisto, karje sposoben dojeti. Kadar poskušamo razložiti vsebino zgodbe, uničimo njen čar. Otrokom je potrebno pustiti čas, da o zgodbi razmislijo, se vživijo v pravljično ozračje. Rezultati se pokažejo v njihovem osebnostnem razvoju. Če otrok pravljice ne vzljubi, jo zamenjajte. Ko bo določena pravljica odgovorila na vsa njegova vprašanja ali se mu bodo začeli pojavljati novi problemi, bo želel tudi novo pravljico. Če damo otroku dovolj možnosti, da podoživi pravljico večkrat, se tudi njeni učinki bolj radodarno pokažejo. Ko se otrok poistoveti z junakom, spreminja tudi svoje vedenje in doživljanje sveta. Za skupne užitke Naj bo uživanje v pravljici vaša dobra skupna izkušnja. Otrok naj uživa v domišljiji, vi pa črpajte zadovoljstvo iz njegovega užitka. Naj pravljica navdušuje vašega otroka, da bi vedno znova zvedel kaj novega o sebi in svetu, vas pa naj radostijo njegova nova spoznanja. Vir: Divjak, Z. Z. (2002). Brez pravljic ni otroštva. Krško: Gora. Razlika med starševskim in partnerskim odnosom NADA MIRNIK specialistka zakonske in družinske terapije Tokrat bomo iskali odgovore na vprašanja, ali so starši lahko prijatelji svojim otrokom, ali se starši s svojim otrokom lahko pogovarjajo o vsem, tudi o intimnih stvareh, kako na otroke vpliva, če starša v svojem partnerskem odnosu zmoreta ali ne zmoreta razreševati svojih konfliktov... STARŠEVSKI ODNOS NI ODVISEN SAMO OD ODNOSA Z OTROKOM Starševski odnos ni odvisen samo od odnosa z otrokom, ampak tudi od odnosa s partnerjem. Partnerstvo je prostovoljna odločitev dveh odraslih ljudi, da bosta zaradi ljubezni in drugih razlogov skupaj hodila svojo življenjsko pot. Partnerja v odnosu zadovoljujeta vsak svoje in tudi skupne potrebe. Iz tega drug drugemu dajeta energijo, ki jo nujno potrebujeta za dober starševski odnos. Starša svojega otroka brezpogojno sprejmeta, ga imata rada, takšnega kot je, ne glede na njegovo zunanjost in spol (vsaj tako bi naj bilo). Do otroka sta ljubeča, ne glede na to, kakšna občutja zbuja v njima, kako se vede. Otrok se v svojem življenju edino ob svojih starših počuti brezpogojno sprejetega in ljubljenega. Od tega, koliko starša dejansko zmoreta svojega otroka sprejeti in brezpogojno ljubiti, pa je odvisna njegova pozitivna podoba in občutek lastne vrednosti, ki je zelo pomembna popotnica za odraslost. Če sta starša uspela sprejeti otroka takšnega kotje, bo ta, ko bo odrasel, navezoval kakovostne odnose z drugimi. Otroci, ki so bili v dobi svojega odraščanja prikrajšani za to brezpogojnost, bodo celo svoje življenje iskali to izkušnjo. Poskušali jo bodo dobiti od partnerja, prijateljev, nadrejenega, sodelavcev... To pa lahko vodi v ne-zadovoljujoče odnose in razpad le-teh. POSLEDICE NEUSTREZNEGA PARTNERSKEGA ODNOSA V zadovoljujočem partnerskem odnosu oba partnerja rešujeta svoje stiske in konflikte ter si delita veselje in srečo. Torej je v tem odnosu prostor za izražanje tako negativnih kot pozitivnih čustev. To otrokom daje občutek varnosti injim dovolju- je, da lahko resnično živijo svojo otroškost, v kateri se igrajo, sanjarijo, spoznavajo sebe, svoje želje, potrebe in se srečujejo s soljudmi in okoljem, v katerem živijo. V odnosu, ki ga partnerja ne negujeta, v katerem ne razrešujeta konfliktov, začneta bežati drug pred drugim v pretirano ukvarjanje z otroki ali v poklicno uspešnost in se srečujeta le v starševski vlogi. Otroci kmalu začutijo njuno stisko in strah, kar najeda tudi njihov občutek varnosti. V takšnem odnosu starša ne zmoreta brezpogojno sprejemati svojih otrok. Ker drug drugemu ne dajeta energije in čustvene opore, jo začneta iskati pri svojih otrocih. Otrok ima enako rad oba starša inju sprejema ne glede na to, kakšna sta. Največja grožnja za otroka je strah, da bo odnos med njegovima staršema razpadel. Ravno zaradi tega strahu in hkrati ljubezni začnejo otroci skrbeti za lastne starše. OTROCI KOT ŽRTVE POTREB STARŠEV Otroci, ki skrbijo za potrebe odraslih, morajo hitro odrasti in se odpovedati svojemu otroštvu. Zadovoljevati morajo potrebe in želje svojih staršev, namesto da bi njegovi starši zadovoljevali njihove potrebe in želje. Ta skrb ni materialna, v fizičnem smislu, temveč v čustvenem. Otrok bo bodisi zelo priden in ubogljiv, s tem želi starše nagraditi za tisto, kar mu nudijo, bodisi pa bo njegovo vedenje postalo problematično. S tem bo poskušal starša zaposliti s svojimi problemi, da se jima ne bo treba ukvarjati z njunimi konflikti, kerjih ne zmoreta ali nočeta razreševati. Takšen otrok družini služi kot grešni kozel, kije kriv za vse slabo. Vtem NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Pri različnih kulturah so se izoblikovale različne vrste masaž, ki se razlikujejo v filozofiji in načinu izvajanja. Masaže lahko delimo na vzhodne in zahodne, na klasične in alternativne, lahko tudi na medicinske in energijske, nekateri postopki pa so kombinacija ročne obdelave (masaža) in drugih izbranih postopkov/materi-alov, ki ne vključujejo ročne obdelave telesa. Glede na način izvajanja poznamo masaže za športnike, za sprostitev, za poškodbe, proti bolezenskim stanjem in masaže po energijskih kanalih v telesu. Ker pa masaže izhajajo z Vzhoda (Kitajska, Indija), pomeni ta vrsta masaž osnovo vseh drugih masaž, ki so se izoblikovale kasneje. Tako v grobem delimo masaže na tiste, ki prihajajo z Vzhoda, in na klasično masažo, ki jo izvajamo na različne načine, glede na namen, primeru otrok čuti, da je z njim nekaj narobe in da si mora ljubezen, ki bi mu morala brezpogojno pripadati, zaslužiti. V otroštvu in v odraslosti se trudi zadovoljevati potrebe in želje drugih ter se jim prilagajati v upanju, da bo v zameno dobil sprejetost in ljubezen. Takšne osebe, ki niso imele priložnosti doživeti lastnega otroštva, običajno ne vedo, kaj si želijo in kaj potrebujejo ter so zelo negotove. V partnerskem odnosu, v katerem partnerja medsebojno ne razrešujeta konfliktov, pride do čustvene zlorabe otrok. Takšna starša otroka oropata za njegovo otroštvo in od njega pričakujeta, da bo skrbel za njune potrebe in želje, namesto da bi bilo obratno. Starša se energetsko napajata od svojega otroka, namesto da bi se napajala iz njunega odraslega partnerskega odnosa. Takšna starša imata ki ga želimo doseči. Vse ostale masaže, ki se pojavljajo na tržišču, so nekakšne izpeljanke teh osnovnih masaž. Izjema je obdelava telesa, ki zahteva posebno medicinsko tehniko masaže ob bolezni ali poškodbi (limfna drenaža, akupunktura). Vzhodnjaške masaže temeljijo na osnovni misli, da se energija, ki jo prenaša življenjska moč, razporeja po telesu po sistemu nevidnih kanalov (t.i. akupresura, refleksologija). Vsaka vzhodnjaška kultura ima za energijske kanale tudi svoje ime. Z masažo, ki jo izvajamo, energijo v kanalih bodisi aktiviramo, bodisi sproščamo. Za zdravljenje pa je potrebno odkriti prizadete kanale, ki povzročajo bolečino ali bolezen, in jih z masažnimi tehnikami spraviti v položaj ravnotežja oziroma v položaj brez bolečine. otroka za prijatelja, za svojega čustvenega partnerja, zato se z njim pogovarjata o vsem, tudi o tem, kar bi moralo ostati v intimi njunega partnerskega odnosa. STARŠI NE MOREJO BITI PRIJATELJI SVOJIH OTROK Za zdrav otrokov razvoj morata starša biti otroku ie oče in mati, nikoli pa mož ali žena. Otroci ne morejo biti prijatelji svojim staršem. Otroksi prijatelje najde med vrstniki, staršev pa med vrstniki ne more najti. Nujno je postaviti meje med generacijama staršev in otrok. Prav ta meja daje otroku varnost, da mu ni treba skrbeti za lastne starše in za njun odnos. Zloraba otroka je tudi, kadar se mora le-ta opredeljevati za enega od staršev. Na primer če želi biti z mamo, mora podpreti njene želje in potrebe ter se s tem odreči očetu. Maserji z vzhodnjaškimi tehnikami skušajo ponovno vzpostaviti podrto ravnotežje in spodbuditi pretok energije. Potrebno je vedeti, na katere točke telesa se moramo osredotočiti pri določeni bolezni. Pacienti po takšnih masažah občutijo neverjetno lahkost organizma, lahko pa občutijo tudi utrujenost, rahlo otopelost, včasih tudi slabost, kar dokazuje, da seje z energijami v telesu nekaj dogajalo. Sem spada tajska masaža, ayurveda - indijska masaža, tui-na kitajska masaža, reiki ter shiatsu-japonski masaži ter refleksne masaže določenih predelov (stopal, rok, glave). Vse vzhodne masaže so lahko zelo močne, glede na pritisk na telo, razen ayurvede, ki je bolj sproščujoča brez večjih pritiskov. Sicer vas na začetku vsake masaže maser vpraša, kakšen Če pa hoče biti z očetom, se mora odločati proti mami. Vse to v notranjosti otroka povzroča bolečo razdvojenost in občutek krivde, kajti otrok ima rad oba starša. Zaradi te igre, ki jo z njim igrata njegova starša, je zelo osamljen, neizpolnjen, saj kljub vsem prizadevanjem dobi zelo malo zase. Takšni otroci, kijih starša vpleteta v svoj partnerski odnos, se težko osamosvojijo in odrastejo v samostojne, odgovorne odrasle ljudi. Starša se torej s tem, ko se izogibata razreševanju medsebojnih konfliktov znotraj partnerskega odnosa, odrekata temu, da bi bila dobra starša. Obenem se odrekata svojemu duhovnemu napredku in zadovoljstvu, ki ju lahko najdeta le v odnosu, v katerem je prostor za izražanje tako pozitivnih kot tudi negativnih čustev. (Povzeto po M. Pahole) pritisk si želite oziroma vas oceni, s kakšno silo lahko deluje na vaše telo (starost, elastičnost in stanje organizma ...). Vse močnejše vzhodnjaške masaže vsebujejo poleg pritiskov na kanale tudi raztezanje in elemente joge. Od materialov uporabljajo olja, zelišča ter kamne. V zadnjem času opažamo razne izpeljanke kot na primer masaže z vročimi ali hladnimi kamni, kijih tržijo pod različnimi imeni. Verjetno se bo še pojavilo kakšno novo ime masaže, ki bo prav tako izhajala iz vzhodnjaških osnovnih masaž. Omenimo še refleksne masaže, pri katerih preko pritiska na stopalo, roko, glavo, delujemo na celo telo. Tako maser ugotavlja, kaj se dogaja v telesu na fizični in energijski ravni. S takšnimi masažami delujemo na obtok krvi in limfe, na vse notranje organe, tkiva in kosti. Obdelave so preverjene in delujejo. Cene vzhodnjaških masaž so zelo različne, čeprav gre za enako vrsto masaže za enak čas. Priporočam vam, da povprašate več ponudnikov. To so zdravilišča, v Celju pa smo v lanskem letu vstar-em mestnem jedru vodnega stolpa dobili tudi enega kvalitetnejših salonov vzhodnjaških masaž. Maserji z vzhodnjaškimi tehnikami skušajo ponovno vzpostaviti podrto ravnotežje in spodbuditi pretok energije. Pacienti po takšnih masažah občutijo neverjetno lahkost organizma, lahko pa občutijo tudi utrujenost, rahlo otopelost, včasih tudi slabost, kar dokazuje, da se je z energijami v telesu nekaj dogajalo. Razlike med masažami z Vzhoda in klasično masažo NOVOSTI V ZAKONU 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izdal knjižico, v kateri so zbrane vse novosti zakona o cestnem prometu. Pripravljavci knjižice opozarjajo, da zakon, ki je začel veljati z novim letom, ni mišljen kot gorjača, s katero se ureja promet, temveč podlaga za varnost v prometu. Za večino, ki si želi varen, prijazen in nemoten promet, bi bilo verjetno dovolj, če bi zapisali samo nasvete, kako naj ravnajo, za druge so potrebne jasne obveze in zagrožene kazni. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mag. Bojan Žlender pravi, da je »značilnost urejenih in varnih družb severne Evrope, da sprejemajo zakonodajo kot pomoč in vodilo za varnejše življenje, značilnost Balkana je, da pri vsakem zakonu išče možnosti, kako se izogniti obvezam. Voznike v varnih družbah zanima, kakoje potrebno ravnati, na jugu pa običajno dvigajo prah zagrožene kazni. Večina najprej pomisli, kaj jo bo doletelo, če bo kršila zakon, in ne, ali bo to določilo preprečilo nove žrtve.« SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V KOKARJAH Spomini na mladost Zadnjo decembrsko nedeljo so se na novoletnem srečanju v Lačji vasi zbrali krajani, ki so si naložili najmanj sedem življenjskih križev. Starostnike sta pozdravila župan nazorske občine Ivan Pumat in predsednik Krajevnega odbora Kokarje Anton Blatnik, ki je prepričan, da sta zdravje in mir za človeka največje bogastvo. Najstarejsega krajana na srečanju, 89-letnega Jožeta Remica iz Pustega Polja, so se spomnili s priložnostnim darilom (foto: Marija Šukalo) Udeležence srečanja, ki ga je organiziral kokarski krajevni odbor, so s svojo otroško razigranostjo nagovorili tudi otroci. Mentorica Zvonka Zakrajšek je namreč poskrbela, da so ob njihovem nastopu mnogim obudili spomini časa, ko so še sami aktivno soustvarjali utrip kraja. Vendarje bila njihova mladost po mnenju župana Ivana Purnata drugačna, kot jo preživljajo naši otroci danes. Ob recitacijah in glasbi nazorskih osnovnošolcev ter Završkih deklet s Crete so se mnogim orosile oči. Zato so srečanje udeleženci popestrili tudi s pesmijo in prijetnim klepetom. Najstarejšega krajana na srečanju, 89-letnega Jožeta Remica iz Pustega Polja, ki pogosto poprime za delo ali sede za volan traktorja, so se spomnili s priložnostnim darilom. V KO Kokarje so poleg srečanja starostnikov poskrbeli tudi za svoje krajane, ki jesen življenja preživljajo v domovih starejših na Polzeli in Grmovju. Z obiskom in pozdravi iz domačega kraja ter skromnim darilom so jim ob koncu leta zaželeli predvsem zdravje. Marija Šukalo opozarjajo Ravno pešci in kolesarji so na slovenskih cestah najbolj ogroženi kategoriji. Zaradi prehitre vožnje umre vsako leto povprečno 13 pešcev in štirje kolesarji. Nesreče z smrtnim izidom so najpogostejše v naseljih; od leta 1995 do 2003 je umrlo 249 pešcev zunaj naselij, medtem koje v naseljih izgubilo življenje 266 pešcev. Samo v letu 2003 je 58 odstotkov žrtev med pešci umrlo v naseljih. Po statističnih podatkih seje povečalo tudi število mrtvih voznikov in sopo-tnikovvavtomobilihvnaseljih. Nato kruto dejstvo opozarjajo tudi številne svečke, ki gorijo ob cestah. Poleg knjižice so na Svetu za preventivo in vzgojo pripravili tudi posebno brošuro, ki jo bodo delili na mestih, kjer se vozniki precej zadržujejo. Namenjena je vsem, ki bi radi izvedeli samo za spremembe, v njej pa so predstavljeni še odnos voznika do vame vožnje in druge pomembne informacije za večji red in varnost na cestah. Savinjčan KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV KLIC NA POMOČ Študentje Savinjske doline ob katastrofi v jugovzhodni Aziji kličemo k solidarnosti! Savinjska dolina je že izkusila naravne katastrofe in tisti, ki so takrat potrebovali pomoč, danes zagotovo vedo, kako je ta dragocena. Deset tisoči žrtev in milijoni ogroženih pričajo o nepojmljivi katastrofi, ki jo moramo mi kot prvi prepoznati. Vsak lahko pomaga in več ko se nas odzove klicu na pomoč, večim bomo rešili življenje. Tudi tokrat je UNICEF prva linija, ki se bori s problemi, kot so zagotavljanje pitne vode, hrane, zdravil, strehe nad glavo, itd. Mi imamo vse to in več, oni še komaj svoje življenje. Zato bodimo humani! Prosimo vas, da darujete po svojih močeh na tekoči račun UNICEF-a: Št. računa: 02085-0017741956 Nujno pripišite tudi - sklic: 435 - namen: Cunami - pomoč otrokom V imenu študentov Jernej Pintar Naslov: Unicef Slovenija Pavšičeva t 1000 Ljubljana Za večjo varnost na cestah bo poleg »normalnih« voznikov potrebna tudi ustrezna infrastruktura, na Knjižica, v kateri so zbrane vse novosti zakona o cestnem prometu katero bo zaradi finančnih težav potrebno čakati še kakšno leto. Sem med drugim sodijo ustrezni podhodi za pešce in kolesarske steze, ki so ločene od cest za avtomobile. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI Pisana paleta prazničnih pesmi Ob koncu iztekajočega se leta so rečiški kulturniki v domačem kulturnem domu pripravili koncert, s katerim so želeli obeležiti dan samostojnosti in popestriti božično-novoletni čas. Obiskovalcem so se predstavili domačini pevke Dekliškega pe- vskega zbora Svetega Kancijana pod taktirko Barbare Senica, sestre Tostovršnik in Završka dekleta ter gostje sestri Benjamina in Kristi- na Šuster iz Mozirja in pevci skupine Donum z Ljubnega ob Savinji. Nastopajoči so v prvem delu predstavili domovinske pesmi različnih avtorjev, v nadaljevanju pa poslušalce popeljali skozi pisano paleto prazničnih pesmi, ki sodijo prav v novoletni čas. Odpete pesmi so bile v veselje in blagodejno pomiritev vsakdanjika tako poslušalcem kot nastopajočim, ki so s prijetno urico glasbe Obiskovalcem so se predstavili: sestre Tostovršnik,... (foto: Marija Šukalo) r montažne gradnje RIHTER d.O.O., Loke 40, LJUBNO Objavljamo prosta delovna mesta: - MIZAR/mizarka - POMOŽNI TESAR KROVEC/ pomožna tesarka krovka - POMOŽNI DELAVEC / pomožna delavka K sodelovanju vabimo tesarje/-ke, stavbne kleparje/-ke, mizarje/-ke ter delavce/-ke brez poklica z izkušnjami v mizarstvu, tesarstvu oziroma krovstvu. Vloge za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 16.januarja 2004 na naslovu: TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring. Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE s pripisom »Rihter d.o.o.« ... pevke Dekliškega pevskega zbora Svetega Kancijana pod taktirko Barbare Senica ... (foto: Marija Šukalo) dali deičeksvojega srca vsem, ki so stavil z avtorskimi pesmimi in se jim prisluhnili. Delček sebe je pris- skusil kot moderator večera, peval tudi Franc Rop, ki se je pred- Marija Šukalo ... in med drugimi tudi skupina Donum z Ljubnega ob Savinji (foto: Marija Šukalo) OSEBNOST LETA 2005 V ŠALEŠKI DOLINI Jože Napotnik Znan slikar in izdelovalec velikih scen na odrih širom Slovenije, priljubljen Šmarčan, Jože Napotnik, se je v časopisu Naš čas in Radiju Velenje izpostavil glasovalcem. Ti so ga pred zborovodkinjo profesorico Danico Pirečnik in predsednico Društva diabetikov Romano Praprotnik izglasovali za osebnost leta 2005 v Šaleški dolini. Organizatorji novoletnih prireditev v MO Velenje so osebnost leta razglasili na silvestrski večer ob 23.40, tik pred županovo novoletno poslanico. Jože Napotnik, tudi Zgornjesavinjčanom zelo znan umetnik, je bil tokrat v istem (foto: Jože Miklavc) mediju nominiran že drugič, odločitev o zmagovalcu pa je padla šele povsem ob koncu glasovanja, minuli petek, ko so prešteli glasove. Jože Miklavc Piše: Igor Pečnik Kia ne velja ravno za izjemno priznanega izdelovalca jeklenih konjičkov, čeprav se uvršča med večje proizvajalce v azijskem delu. No, zgodba seje popolnoma spremenila z modelom sorento. Konkurencajim sicer očita kopiranje mercedesa ML, pri Kii pa zagovarjajo sorazmerje med kvaliteto in ceno. Sorento je skoraj za polovico cenejši kot mercedes ML, ob podobnih voznih in kakovostnih lastnostih. Vse to potrjujejo tudi vsakoletne nagrade tujih novinarjev. Oblikovno je sorento »pisan na kožo« evropskemu kupcu. Masiven sprednji del z velikimi modnimi prozornimi žarometi, izrazita bočna linija, zadek se zaključi s položno zadnjo šipo in velikimi lučmi. Obliki res ni kaj očitati, na končni izgled pa vpliva seveda tudi izbira barve. Srebrna, črna, bela ... Notranjost deluje prostorno, pri zunanji dolžini 4.567 mm je to tudi pričakovati, in nudi dovolj udobja za petero potnikov. Motorna paleta nudi dva bencinska motorja 3.5 V6 in 2.4 ter verjetno najbolj priljubljenega dizla VOZILI SMO: KIA SORENTO 2.5 CRDI EX Uspešni posnemovalec nemške elite 2.5 CRDi, ki zmore 140 KM in 317 Nm pri 2.000 vrtljajih. Pri opremi se sorento pusti razvajati od osnovne različice LX preko EX do EX prestige. Izbira je stvar denarcev in želja. Kia sorent ima stalni štirikolesni pogon, ki po potrebi in glede na zvrst podlage razporeja moč med prednja in zadnja kolesa. Za hujše razmere je na voljo še reduktor, ki sorenta spremeni v pravega terenca. V praksi se sorento izkaže za zanesljivega sopotnika. Po višini nastavljiv sedež in volanski obroč (žal ne tudi po globini) omogočata vozniku ustrezno pozicijo. V notranjosti je veliko odlagalnih površin, ki so vse na dosegu rok. Avtomatska klimatska naprava, električna stekla in ogledala ter daljinsko central- (foto: Igor Pečnik) no zaklepanje so le še »smetana na vrhu dobre kave«. Motor brni z značilnim dizelskim zvokom, ki pa se ogret hitro umiri. Progresivni volanski mehanizemje ob počasni vožnji mehak, na avtocesti pa otrdi in omogoča boljši občutek, kaj se dogaja pod pnevmatikami dimenzije 245/70-16. Za zaviranje skrbijo kolutne zavore, ki delujejo zanesljivo, kakor tudi podvozje, ki ga je uglasil sam Porsche (prav ste prebrali). No, priznam, da je podvozje na trenutke le malce trdo in da kratke grbine včasih pretresejo potnike, ampak v ovinkih je sorento lepo vodljiv, na avtocesti pa stabilen in odlično drži smer. Dizelski agregat se izkaže za zadovoljivega ob upoštevanju, da sorento tehta 2.056 kg. Temu primerna je tudi poraba goriva, ki le stežka uplahne pod deset litrov na sto kilometrov, kar je ob upoštevanju teže, pospeškov in potovalne hitrosti na avtocestah okoli 150 km/h prav tako sprejemljivo. (!) AVTOCENTER ŠKORJANEC ONLY IN A pgl ra DAIHATSU ^ '•limn*’ RABLJENA CKJAP VOZILA ZŽMS NOVA L. 04 POPUSTI IN ODLIČNA RABLJENA VOZILA TEL.: 03/426-08-72 Grajsko praznovanje Novemu letu so lani prvič v zbrani družbi nazdravili tudi nekateri lastniki in najemniki poslovnih prostorov v nazorskem gradu Vrbovec. V odsotnosti glavnega graščaka in graščakinje so izbrali svojega kralja in kraljico ter jima zaupali vodenje prednovoletne zabave. Sliši se neverjetno, toda nekateri zaposleni so se ob tej priložnosti šele prvič spoznali med sabo. KF RINEK Stvari ne vidimo takih kot so, ampaktake, kakršni smo mi. Anad’s Nin CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Šepetanje domačnosti Na gornjegrajski dom za starejše ljudi je sijalo pozno decembrsko sonce. Med božičem in novim letom je milost, če sonce sploh sije, zato posebne toplote nihče ne pričakuje, še manj zahteva. Nekaj stanovalcev se je sprehajalo pred veliko rumeno zgradbo, iz njihovih priložnostnih besed je bilo zaznati zadovoljstvo in varnost. Šestega decembra sta minili dve leti, odkar so se starostnikom iz vse Slovenije odprla vrata centra in po začetnih težavah so se varovanci in osebje navadili drug drugega dote mere, da živijo kot ena velika družina. Stanovalka centra Ivanka Ugovšek v sredi med direktorico Francko Voler in glavno sestro Sašo Venišnik (foto: EMS) Starostniki so kakor otroci, pravita direktorica centra in glavna sestra; Francka Voler in Saša Venišnik. Potrebujejo pozornost in ljubezen, ki jo v enaki meri, kot jo prejemajo, tudi vračajo. Stanovalka Ivanka Ugovšek iz Gornjega Gradu je vse življenje trdo delala, zato preprosto ne more iz svoje kože. Če nič drugega, pospravi skodelice vjedilnici, kar jo navdaja z občutkom, daje potrebna in zaželena. Nije večje vrednote, kot spoznanje, da si preskrbljen, zato na vprašanje, kako direktorica skrbi za njihovo počutje, odgovori s preprostim »fajn«. Verjamemo, daje s preprosto narečno besedo izrazila občutke večine stanovalcev. Kakor otrok seje privila k Volerjevi in Venišnikovi in nič na svetu ni imelo tisti trenutek večje vrednote kot žarek sreče v njenih očeh. Čeprav je na prvi pogled vse po starem, se je v dveh letih marsikaj spremenilo. Nekateri so odšli, nekaj je prišlo novih. V gornjegrajskem centru trenutno skrbijo za 70 nepokretnih ljudi, 40je delno pokretnih, ostali lahko tako ali drugače sami poskrbijo za najnujnejše potrebe. V veliki rumeni zgradbi je bil dan našega obiska enak vsem drugim dnevom. Ponedeljek je enak torku, torek sredi... Pa vendar ni povsem tako. December je čas veselja in pričakovanja, zato so organizirali precej prireditev. »Naše geslo je druženje generacij, zato smo hvaležni vsem, ki so se brez pomislekov odzvali vabilu in poskrbeli za kulturni program. Ljudje so zadovoljni in tudi nastopajoči se radi zadržijo in poklepetajo, kar pomeni, da smo drug drugemu potrebni. Ves čas ogromno delamo na družabnosti in medsebojnih odnosih,« poudari Volerjeva, prepričana, da so tudi odnosi med zaposlenimi dobri. 60 zaposlenih različnih profilov in znanj skrbi za 150 stanovalcev. Pozitivna in ustvarjalna klima je prišla do izraza ob koncu leta, saj seje večina zaposlenih odzvala vabilu na novoletno srečanje. Center za starejše občane v Gornjem Gradu v resnici vse bolj postaja kraj druženja in povezovanja. Mogoče se jim bo že letos izpolnila velika želja in potreba po dementnem oddelku za 20 ljudi. Optimizem je otipljiv, saj projekt podpira tudi lastnik Centra Bojan Krajnc, ki je v Gornjem Gradu uresničil dolgoletno željo in potrebo ljudi iz celotne Zgornje Savinjske doline. Savinjčan KOSOVA HIŠA V VARPOLJAH DOBILA NOVO VSEBINO Združile prijetno s koristnim Kako utrgati nekaj uric vsakdanu in pri tem združiti prijetno s koristnim, so ugotovile vezilje iz različnih krajev naše doline. Te se namreč že tretjič zapovrstjo v zimskih mesecih srečujejo ob sobotah v Varpoljah v Kosovi hiši, na več kot stoletje stari domačiji, ki je prav s temi tečaji dobila novo vsebino. Ob Zalki Rakun se učijo skrivnosti belega veza in ustvarjajo prte in prtičke z motivi, ki so v preteklosti »živeli« na različnih prtih in zavesah po kmečkih domovih ali pa so bili obvezna popotnica nevest in njihove »bale«. S tem bodo pripomogle tudi k ohranjanju bogate kulturne dediščine. Začelo se je čisto spontano, po naključju, koje ena od udeleženk izrazila željo po učenju vezenja. Želja po ustvarjanju ene gospodinje je padla na plodna tla in kot kaže, bila glasno izražena v pravem trenutku na pravem mestu. Glas o tečaju vezenja je sprva segel do dvanajstih uka željnih žena in deklet, ki so s svojimi izdelki želele polepšati svoj dom. Nato pa so se jim pridružile še ostale. Zalka Rakun, danes sicer upokojenka, seje z ročnimi deli srečala že v osnovni šoli v Velenju. Nato pa je svoje znanje na tem področju nadgrajevala tudi vsrednji medicinski šoli, kjer je vezenje bil obvezen predmet. Vsekakor pa ni delala samo rešiljeja, temveč je spoznava tudi slovensko vezenino s križci in veliko pletla. Potem je bila ljubezen do ročnih del zaradi številnih obveznosti dolgo postavljena na stranski tir. Ponovno seje prebudila ob odhodu v pokoj in ob obiskih moževe domačije. Tu je spoznavala številne ljubiteljice tovrstnega dela v naši dolini, ki so želele svoje znanje nadgrajevati. Tako sedaj sobotni zimski večeri pri Kosovih, ki so uspeli v veliki meri obnoviti domačijo, kljub temu pa ohraniti v njej domačnost združeno s preteklostjo, niso več enolični. V »hiši« ob peči potekajo ure, ki so za vse velika izkušnja in prijetno druženje. Kaj so pozimi ustvarile, pa si bodo lahko obiskovalci ogledali nekje v maju, ko bodo ponovno na ogled postavile svoja dela. Pri tem pajim bodo v pomoč tako Kosovi kot tudi Metoda Lomšek, kije poskrbela za dekoracije in dodala piko na i prostoru s pridihom preteklosti. Marija Sukalo Vezilje iz različnih krajev naše doline se ob Zalki Rakun učijo skrivnosti belega veza (foto: Marija Šukalo) >------------------------—_________________________________________/ NA KLEPETU PRI VAS DOMA Vekoslava Klemenak, predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji - Začnimo na začetku. Kje in kdaj ste se rodili? Rodila sem se v najlepšem mesecu leta, 30. maja 1958, mladi mamici. Na njeno mladost sem bila vedno ponosna. Že takrat sem bila neučakana, zato ni bilo časa priti do bolnišnice. Rodila sem se doma na Prihovi 2. Selila se nisem nikamor, ker še danes živim na Prihovi. - Spomini na mladost? V otroških letih sem marsikaj ušpičila. Ko sem bila stara tri leta, sem padla v velik lonec vročega luga. Vsa sem bila opečena. Zdravnik ni bil prepričan, da bom preživela. Pa sem. Mislim, da je to bilo zaradi moje trme. Le-ta me še danes spremlja in mi je pomagala že marsikaj preživeti. Mesec dni pred mojim četrtim rojstnim dnevom sem dobila sestrico. Ona je bila moja najboljša družba, kar je še danes. V letih, ko dekleta največ potrebujejo, tudi nepotrebnega, mije ob strani stala moja stara mama, kije brala moje misli. Nič ni bilo potrebno govoriti. - Vaše šolanje? V osnovno šolo sem se vpisala na Rečico, zaključila pa sem jo v Mozirju. Med šolama je bila velika razlika. Na Rečici je bila stara, v Mozirju pa nova. Boljše je bilo na Rečici. Kasneje sem gulila klopi v Celju na gimnaziji. Zaključila pa sem na Pedagoški akademiji v Mariboru. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? Najljubša skupina mije bila Abba. Celofilm sem gledala o skupini in to v Zagrebu. Letos pa ni šlo drugače, kot da sem se udeležila Abba Manie. Sicer pa rada poslušam glasbo, ki je dobra za uho. - Najljubši igralec, igralka iz mladosti in zdaj? Za kino in televizijo se nisem nikoli preveč navduševala. Seveda pa so mi bili všeč tudi igralci, na primer Robert Redfort, Alain Delon. Tako sta bila lepa, da sta bila že kičasta. Danes pa sta že starčka. Nadomestil ju je BratPitt. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Večkrat sem že gledala film Pleše z volkovi. Film Titanik pa je bil zadnji, ki sva ga skupaj v kinu gledala z mojim možem. Ta bo ostal večno z mano. Iz študentskih let pa se spomnim filma Ptiči. Še zdaj ne vem, kako sem prišla takrat domov. - Najljubša pesem iz mladosti in zdaj? Nimam najljubše pesmi. Poslušam radio in glasbo, da mi ni dolgčas. - Najljubša televizijska oddaja iz mladosti in zdaj? Televizijo zelo redko gledam. Gledam pa oddaje, ki prikazujejo tuje dežele, navade ljudi, živali... Všeč so mi filmi, ki so posneti po resničnih dogodkih. Ne maram pa kriminalk, grozljivk, znanstvene fantastike. - Kakšna je bila moda, ko ste bili najstnica? Bilo je obdobje, ko sem se oblekla, danes bi rekli odštekano. Takrat mi je bilo všeč. Celo očetova srajca in kravata sta mi prišli prav. Pa kratko krilo, seveda. - Kaj ste v mladosti najraje praznovali? Všeč so mi bili vsi prazniki, saj je bila navadno vsaj takrat vsa družina skupaj. - Prva ljubezen? Kako, kdaj? Moj Janez je bil moja prva ljubezen. Spoznala sem ga pri šestih letih. Zelo je bil zanimiv, ker je imel svoje kolo pionir: Seveda so vmes prišle še druge ljubezni in tudi odšle. Janez pa je ostal in tako postal moj mož. - Družina? Otroci? Danes živim z dvema zlatima otrokoma. Moža in očeta smo tragično izgubili. Mi trije se dobro razumemo. Sin obiskuje gradbeno fakulteto, hči pa I. gimnazijo v Celju, jaz pa že dolgo delam v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. - Kaj bi delali, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Verjetno bi se bolj pogosto odločala za potovanja. Svet bi lahko prepotovala po dolgem in po čez. Brez službe pa vsekakor ne bi bila. To kar delam, delam z veseljem, saj brez tega ne gre. - Najlepši dogodek v življenju? Največ kar sem uspela v enem letu, je bilo leta 1982. Takrat sem diplomirala, se poročila, uspešno opravila strokovni izpit in čisto na koncu leta rodila še sina. Toliko življenjskih stvari se ne da ponoviti. - Najlepši dopust? Na dopustu mi je bilo z družino vedno lepo, pa kjer koli smo že bili. Sedaj že več kot deset let hodimo na Brač. - Kaj najraje pojeste? Všeč mi je morska hrana. Nisem izbirčna. Jem zato, da živim in ne živim zato, dajem. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Najbolj noro je bilo v Mariboru v času študija. Nepozabno. Maribor je še danes moja simpatija. - Vaši hobiji ali kako preživljate prosti čas? Posebnega hobija nimam, prostega časa pa tudi ne. Sicer pa se zvečer usedem na fotelj in kvačkam. Zame je to sprostitev. - Načrti za prihodnost? Posebnih načrtov nimam. Želim pa si, da bi lahko več potovala. Mogoče se mi bo še uresničilo. Rada pa bi, da bi bilo doma in po svetu mirno. Klepetala je Nastasja Kotnik Ob bližajoči se 50. obletnici Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline NA POT Tresla se je gora, tresla se je GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE in rodil seje DURS. Ta mali silakje postaljunak, težak dva milijona štiristo osem tisoč slovenskih tolarjev. Brdavs in Krpan mu nista prišla do živega. Ni bilo potrebno sekati glave, potrebno pa je bilo globoko seči v žep in to je storilo vseh petnajst prostovoljnih gasilskih društev in ohranilo zvezo. Hvala jim, uspešno umno in složno še nadaljnjih 50. Predsednik nadzornega odbora Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Alojz Blažič Grušovlje 6 Rečica ob Savinji Primož Piki Za nami je prva perioda tekmovanj smučarjev skakalcev v svetovnem pokalu, kjer je barve Slovenije zastopal tudi najuspešnejši član smučarsko-skakalnega kluba Ljubno-BTC, Primož Piki. Kakšni so njegovi vtisi ob osvojitvi prvih točk v svetovnem pokalu, kako se je počutil v družbi in ob boku trenutno najboljših skakalcev na svetu, kakšno je vzdušje v reprezentanci in še o marsičem se je razgovoril po vrnitvi s tekme celinskega pokala v avstrijskem Seefeldu. - Primož, najprej iskrene čestitke ob osvojitvi tvojih prvih točk v svetovni eliti. Si s tem izpolnil svoj težko pričakovani cilj, in ali je bilo kaj časa za proslavljanje na skrajnem severu Finske? Hvala za čestitke. Končno je tudi meni uspelo skočiti v točke svetovnega pokala in tega uspeha sem zelo vesel. Za proslavljanje pa ni bilo časa, saj smo takoj po tekmi najprej odpotovali v Lille-hammer na trening in nato na novo prizorišče svetovnega pokala, v norveški Trondheim. - Tako v Skandinaviji kot potem v Harrachovu in Engeibergu si se redno uvrščal na tekme, v finale pa se ti je uspelo uvrstiti le enkrat v Ku-usamu, kjer si tudi osvojil svoji prvi točki. Je to posledica treme, neizkušenosti, slabih vremenskih razmer ali prevelikega pritiska in spoštovanja do vseh teh zvezdnikov svetovnega skakanja? Težko je reči. Za vsak svoj nastop se maksimalno pripravim in ga hočem opraviti čim boljše, zato o takšnih ali drugačnih pogojih takrat niti ne razmišljam. Čeprav je vsak skok pogojen z vremenskimi razmerami na skakalnici, je za njegovo uspešno izvedbo najbolj bistvena trenutna forma INTERVJU S SKAKALCEM PRIMOŽEM PIKLOM »Za proslavljanje še ni bilo posameznika, kije meni v nadaljevanju žal nekoliko padla. Trema je seveda prisotna, vendar jo že po nekaj skokih izgubiš. - Sicer pa je bil, po rezultatih sodeč, ta začetni period za reprezentanco dokaj klavrn. Razen tvojih prvih točk in dobrega skakanja mladega Damjana so tisti, od katerih je trener Zupan in slovenska javnost največ pričakovala, popolnoma razočarali. So te slabše predstave, predvsem Peterke in Kranjca, kaj vplivale na vzdušje v ekipi? Vzdušje v ekipi je bilo dobro, pa čeprav res ni šlo vse po načrtih. Tako glavni trener Zupan kot mi smo poskušali nastalo krizo čimprej rešiti, vendar nam je to vglavnem uspevalo le na treningih, na tekmah pa se še vedno ni izšlo. Moje prve točke in dobro skakanje Damjana je bržkone manj, kar je domača javnost pričakovala in upam, da bo v nadaljevanju boljše. - Nam lahko na kratko opišeš tekmovalni dan smučarja skakalca na tekmi najvišjega svetovnega ranga ? Ker so tekme ponavadi ob dveh popoldan, vstanemo ob sedmih zjutraj. Sledi zajtrk, jutranji tek z razgibavanjem, relaksacija ob TV-ju ali računalniku do kosila. Po kosilu odhod na skakalnico, kjer sledi uvodni trening in individualna priprava na tekmo. Po končani tekmi imamo uro do dve počitka, nato je na vrsti tako imenovana »toni-zacija«(igranje nogometa, košarke...) Sledi le še večerja, analiza opravljenih skokov in zaslužen počitek. Takšen je naš delovni dan, če ostanemo na tem prizorišču več dni, ponavadi pa se selimo na drugo prireditev ali domov že takoj po koncu tekme. - Si zadovoljen s trenerjem Matjažem Zupanom in kako komentiraš presenetljiv vzpon in odlično formo češkega reprezentanta Jande, ki ga v novi sezoni trenira še en uspešen slovenski trener Vasja Bajc? S trenerjem Zupanom sem zelo zadovoljen. Njegov način treningovje zelo podoben mojemu reprezentančnemu trenerju Pogorelčniku, zato s tem nisem imel nobenih težav. Čeh Janda pa je samo še en dokaz več, kako dobri so slovenski trenerji in Bajc gotovo sodi med boljše. - Kakšen se ti zdi trenutno nepremagljivi Ahonen, si z njim vzpostavil kakšne stike? Osebno se z njim še nisem pogovarjal pa tudi srečala sva se bolj poredko, saj če je bil on na zaletišču, sem biljazže spodaj ali obratno. Lahko pa sami vidite, daje letos nepremagljiv inje praktično že osvojil svetovni pokal. - Sezono nadaljuješ v celinskem pokalu, kjer si odskakal že štiri tekme. Kakšne rezultate si časa« dosegel, in ali obstaja možnost vrnitve na tekme svetovnega pokala že v tej sezoni? Na teh tekmah sem nastopil dokaj povprečno, od najboljšega skoka serije do čiste polomije. Manjkata mi dva enakovredna skoka in to nihanje moram obvezno odpraviti. Kar pa se tiče vrnitve vAekipoje vse odvisno od moje forme in rezultatov v celinskem pokalu in prav zadnji dve tekmi druge periode tega pokala, konec tedna v Planici, bosta zelo pomembni. - Poleg tekem celinskega pokala te v tej sezoni čaka še državno prvenstvo, prav gotovo pa si veliko obetaš tudi od zaključka svetovnega pokala na planiški velikanki. Osmega februarja imamo državno prvenstvo v Kranju, o zaključku v Planici pa zaenkrat še ne razmišljam. Lahko se zgodi, da bom prav ta vikend na Poljskem, na zaključku celinskega pokala, vse pa bo seveda odvisno od kvote točk, kijih bom potreboval za naslednjo sezono. Upam, da mi jih bo uspelo dovolj zbrati že pred to tekmo in da bom lahko nastopil tudi na poletih pod Pon-cami. - Bi ob koncu najinega pogovora še kaj dodal? Rad bi zaželel vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic obilo sreče in zdravja v letu 2005, posebej pa bi se rad zahvalil svojemu matičnemu klubu za vso pomoč pri snovanju naših skupnih uspehov ter Občini Ljubno za nagrado ob osvojitvi prvih točk svetovnega pokala. Franjo Pukart ------i---— i i ; ■ h. Božično-novoletni turnir v pikadu Člani kluba Žogca so v svojih prostorih v Nazarjah gostili božično-novoletni turnir posameznikov v pikadu. Med tridesetimi nastopajočimi je v ženski konkurenci slavila Mateja Kaker, pri moških pajeturnirosvojil IgorPoprask. Dobra organizacija, lepo število sodelujočih in zanimivi obračuni so bili v ospredju prvega tovrstnega turnirja za pokal Žogca 2004, ki je tokrat prinesel največ uspeha Mateji Kaker in Igorju Poprasku. V napetih končnicah je bil slednji boljši od Sebastjana Pešca in Mirka Juraka, v ženski konkurenci pa sta zmagovalki največ preglavic povzročali Karmen Colnarič in Dragica Pokleka. Turnir, ki naj bi postal tradicionalen, je tako uspel v vseh pogledih, precej viden napredek v igrah pa je vsekakor posledica dobro organizirane in močne medobčinske pikado lige. Franjo Pukart ;_________________________________/ Nazarčani se s širšo okolico vred radi in upravičeno ponašajo z znamenito knjižnico v frančiškanskem samostanu na tako imenovanem samostanskem hribu. Pri tem seveda ne pozabijo poudariti zgodovinskega in kulturnega pomena Dalmatinove Biblije, iz katere so se prebivalci gospodarskega središča doline naučili bolj malo. Pri tem niso upravljavci hriba prav nobena izjema. Daleč naokoli najbolj markantna vzpetina bi morala biti vzgled urejenosti, torej privlačna za domačine in še bolj za turiste in romarje, ki prihajajo v Nazarje s posebnim namenom. Na žalost temu ni tako. Ponovoletna podoba samostanskega hriba z razbitimi in razmetanimi steklenicami ter pirotehnični- mi ostanki v resnici spominja na zapuščeno cigansko naselje. Krivično bi bilo omenjati samo novoletne nočne vasovalce in razbite steklenice, saj kličejo po odgovoru tudi živo rdeče dogorele sveče, ki krasijo gozdiček pod pokopališčem. Prav lahko, da prej omenjenim služijo za nočno razsvetljavo, kar pa romarje, ki se podajo peš do cerkve Marijinega oznanenja, gotovo ne navdaja z občutkom, da tukajšnji prebivalci čutijo pietetni spomin do pokojnih. V kolikor si sploh lahko privoščijo pogled po brežini navzgor, saj morajo krepko paziti, da si na od zoba časa povešenih in razmetanih stopnicah ne polomijo nog. Savinjčan Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Samotna podrtija, Spoštovani! V teh vrsticah pod zgornjim naslovom imam v mislih predvsem in samo tisto konkretno gospodarsko poslopje pri Mateku na Reneku v Sp. Rečici. To stoji neposredno ob cesti Mozirje -Ljubno ob Savinji, pri odcepu ceste za kraj Rečica ob Savinji. Gre za večji kmetijsko gospodarski objekt, kateri se, da rečem, dobesedno seseda sam vase, s skorajda celotnim ostrešjem. Podira... Postaja sramotna podrtija. In je, kot povedano, neposredno ob obljudeni cestni prometnici, vsem javno na vsem javno na očeh očeh... Pa zgleda, kakor da se to nikogar nikjer ne tiče! To je, da rečem, prava žalostna podoba propadanja gospodarskega poslopja. Kar postaja vse bolj le še podobno podrtiji. Zdaj, zdaj, skorajda že ruševina. Pa je vsem domačinom, krajanom, občanom, a tudi tujcem, ki potujejo tukaj mimo, žal videno, javno na očeh. Seveda, da se ob pogledu nanj, vanj zastrmijo... Se zamislijo... In tudi kakšno "pikro" o tem spregovorijo. (O tem bom v nadaljevanju povedal svoj doživet primer.) No, še bolj žalostno pa je, da to propadanje objekta traja že kar lepo število let... in kot kaže, izgleda, da se nihče za to ne zmeni. Da bi se kaj pokrenilo v prid, v dobro objektu. Tudi to nam prav gotovo ne more biti v dobro. Še manj v ponos ali čast, temveč le nasprotno... Pred leti, vem, da so obstajale na primer v ustanovah kot je Zgornje Savinjska kmetijska zadruga Mozirje, določene službe (kmetijski pospeševalci). Katerih so bili, recimo, v pomoč gospodarjenju kmetovalcem, v usmerjevalno -svetovalnem smislu... Sedaj pri nas, za ta konkreten primer, pa kakor da te službe ni, oz. jo ni čutiti. Ali pač, da so, pa da za to niso pristojni. Kako koli že bodi. So pa kje drugje, vem, drugi, kateri bi lahko bili pristojni, le za to bi se morali prepoznati. Glede na dolgoletno propadanje objekta, pa bi se najbrž že lahko kdo za to prepoznal. Vsaj v toliko, da bi kaj pozitivnega postoril, npr. z lepo besedo. Sugestijo. Strokovnim mnenjem... Če že ne z uradno odločitvijo, oz. ukrepom. Vse z namenom, da bi se pro-padanje poslopja zaustavilo, saniralo. Da bi se škoda ne nadaljevala. Ali pa, v skrajnem primeru, da bi se, kar je še, odstranilo. Mar ne bi bilo tako ravnanje na mestu, dobro in koristno za objekt, za njegovega gospodarja. Pa tudi za sam tamkajšnji kraj, občino in še za širšo družbeno skupnost, tudi Slovenijo. Za boljše gospodarjenje. Za lepši videz kraja. In s tem v zvezi, se ve, tudi ugleda... Ja, pred dnevi, da povem, ko sem imel obiske iz tujine (Makedonije)... Pa smo se, tudi na njihovo željo, popeljali po naši dolini, na ogled tuk. znamenitosti... Seveda, so ti gosti to našo (nečedno podrtijo) med drugim, tudi opazili, uočili. In kajpada tudi na kratko, a jedrnato pokomentirali... (da se tudi pri nas, ki smo napredni, pred njimi in že v združeni Evropi, najde in vidi tak neprijazen: madež) In da je pač kar odveč, da bi ga lahko ne bilo). Seveda, da nisem imel kaj prida v opravičilo. Saj je bilo videno samo po sebi dovolj zgovorno... Ob tem doživetju se je v meni obudil občutek - dokajšnjega nelagodja. Sicer nič kriv, a sem čutil, da rečem, priznam, sram... In prav tisti nelagodni občutek, ki seje v meni obudil, meje spodbudil ktem vrsticam. Da stvar kot je, dam na piano. Vjavnost. Z namenom, da bi se kaj postorilo na bolje. Z najboljšimi željami. Vaš naročnik in zvesti bralec Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje v SPOMIN Alojzu KOLENCU - Oku po domače Meželnovemu iz Home (22.9.1922 - 1.1.2005) Iskrena hvala vsem, ki ste našega predragega Oka pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju za vso oskrbo ter zahvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in ga imeli radi. Da bi nam vsem ostal v lepem spominu. Žalujoči vsi domači ČRNA KRONIKA • OB MOTORNO ŽAGO Ljubno ob Savinji: 28. decembra je neznani storilec iz delavnice v okolici Ljubnega odnesel motorno žago znamke husquorna. Materialna škoda znaša okoli 170.000 tolarjev, storilca z ukradenim'blagom pa policisti seveda še iščejo. • PONAREJENIH 200 EUROV Mozirje: 29. decembra so delavci ene izmed mozirskih bank ugotovili, da jim je neznani storilec prinesel v menjavo ponarejeni bankovec za 200 eurov. Išče se izdelovalec oziroma ponarejevalec. • NAŠLI GSM APARAT Mozirje: 29. decembra je bil na smučišču na Golteh najden prenosni telefonski aparat znamke sagem. Lastnik se lahko po aparat zglasi na mozirsko policijsko postajo. • VLOM V TRGOVINO Gornji Grad: V noči na 30. december je neznani storilec vlomil v trgovino na Attemsovem trgu v Gornjem Gradu. Iz notranjosti je odnesel večjo količino tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač in čokolade. Škoda znaša okoli 700.000 tolarjev. • UKRADENE REGISTRSKE TABLICE Mozirje: 30. decembra popoldan je neznani storilec na parkirišču gostinskega lokala v okolici Mozirja ukradel avtomobilski registrski tablici z oznako CE 35-75V. Odvijačil jih je z osebnega avtomobila, lastnik le-tega pa bo moral po nove. • NAGNAL ŽENO IN OTROKE Gornji Grad: Na zadnji popoldan lanskega leta je občan iz okolice Gornjega Grada malce pregloboko pogledal v kozarec. Tako pogumen je nato svojo ženo in otroke nagnal iz hiše. • DRUGAČNO VOŠČILO Gornji Grad: Takoj po polnoči 1. januarja sta si dva razgreteža na prireditvenem prostoru v Gornjem Gradu voščila na prav poseben način. Po pretepu so enega izmed njiju odpeljali v celjsko bolnišnico na opazovanje. • S PRETEPOM V NOVO LETO Ljubno ob Savinji: V okolici Ljubnega sta se na prvi dan letošnjega leta pozdravila tudi občan in njegov sin. Slednji je očeta pretepal, tako da so bili na mesto dogodka poklicani tudi policisti. Po zbranih obvestilih bo zoper pobudnika podana ustrezna prijava. ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! (Simon Gregorač) V SPOMIN Te dni minevata dve leti, odkar nosimo v srcu tiho bolečino za našim ljubljenim Francijem SIRKOM, dr. med. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, prižigate svečke in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da ti si sonce in da s sveta odganjaš sence. (T. Pavček) Takšno sonce je bila naša ljubljena žena, mama, babica in prababica Tatjana ACMAN katere žarek je 30. decembra 2004 v 81. letu starosti ugasnil. Vsem, ki ste na lep novoletni dan v Šmihelu s svojo molitvijo, petjem, darovi in udeležbo pogreba počastili njen spomin ter izrazili sožalje, se iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala gospe Karmen Fürst, dr. med., ki se je dolgo in požrtvovalno borila za njeno življenje ter gospodu stolnemu kanoniku Jožetu Goličniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči mož, otroci, vnuki in pravnuki MORANA POGREBNA SLÜZBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za božjo voljo, sestra, bi bilo res tako težko stopiti do lekarne in mu prinesti uspavalo?! Premagljivo bolan Sošolec vpraša bolnega Joca: "Prideš jutri že v šolo?" "Ne, ko jaz enkrat zbolim, ne popuščam." Po starem s spremembami Generalni direktor podjetja za izdelavo strojev za predelavo polizdelanih, nedokončanih naprav za izmet ima govor na prvem januarskem sestanku: "V novem letu moramo postaviti našemu poslovanju nove temelje, podjetje bo treba spraviti na višji nivo. Potrebna bodo odrekanja in vsi zaposleni naj posvetijo ves potrebni čas za delo. Zelo pomembno je pravilno informiranje. Poslušajmo, kaj nam bo sedaj povedala moja tajnica. Kaj? Je že čas za kavo? Dobro, s sestankom nadaljujemo jutri ob istem času." Dolgoročna Predpisi so predpisi "Draga moja, meni ni več do teh reči," s težavo zatrjuje Ivo, ki sprašuje Sandro o prometnih predpisih, medtem ko ga ona za ceno lastne golote skuša očarati s telesnimi čari. "Ampak, jaz drugače ne bom mogla narediti teorije pri izpitu za avto,” zastoka mladenka. "V redu," popusti Ivo ves napet, "ampak, da bo vse po predpisih, bova snov vseeno vsak dan ponavljala." Varno kot trezor "Kam naj skrijem uro, ki sem jo kupila možu za rojstni dan, da je ne bo predčasno našel?" Judita prosi za nasvet sestrično Betko. "Mojemu možu bi jo skrila kar za svoje hlačke. Tja nikoli ne pogleda." V UREDNIŠTVU ZAD-REČKIH NOVIC SMO NAŠLI OČALA Z VELIKO DIOPTRIJO. ČE JE VAŠ ZNANEC ZGUBLJEN BREZ NJIH, MU PREBERITE TOLE OBVESTILO. Dvostranska tožba Na sodišču: "Priča, po čem sodite, da je ta človek prevarant?" "Ker je od mene kupoval robo, čeprav je vedel, da je ukradena." omahljivost Zaskrbljeni oče že eno uro opazuje početje hčere in njenega novega fanta. "Ne vem, kaj naj napravim glede mladih dveh ..." potoži ženi. "Res tičita že dolgo skupaj. Biju rad spravil narazen?" "Ne, skupaj." Lojz Pridanič "Lojzi je tako zaljubljen vame," se razgovori Gornjegraj-ka o Tirosečanu. "Pravi, da ne more na ničesar drugega misliti kot name. Še dobro, da mu kuham, perem, likam in mu posojam denar, koje tako ubog zaradi mene." Posluh do dala Forti se pritožuje čez svoje zdravje: "Nujno potrebujem slušni aparat. Zadnje čase delam v službi kot nor." "Kakšno povezavo pa ima sluh z delom?" ga vprašajo. "Nikoli ne vem, ali šef krega mene ali sodelavca." Ali tudi ti to zimo trpiš za nespečnostjo? *130 POPRAZNIČNO OLAJŠANJE Barbara Plesnik, desna roka direktorja hotela Plesnik v Logarski dolini: »Zdaj, ko so vse praznične prireditve mimo, si bova končno lahko malce oddahnila...« Franci Plesnik, direktor hotela Plesnik: »Resje, samo še tegale nebodigatreba fotografa se znebiva, potem boš pa samo moooooja!« (IN BILA STA SREČNA PRESS 2005) PRAZNIČNO VESELJE Pavli Šifer, arhitekt in znani gurman iz Velenja: »Gospa Vera, ste kaj veseli, ker so božično-novoletni prazniki tako bogati z vsemi mogočimi kulinaričnimi dobrotami?« Vera Benda, upokojena podjetnica in aktivna likovna ustvarjalka: »Seveda, še bolj pa sem vesela, ker sem prav v času teh praznikov tretjič postala babica.« (ZA NASLEDSTVO NI BOJAZNI PRESS) Križanka, Matična kronika v_._______________________________________________________________________________________________y Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: ADORNO- nemški filozof- Theodor KODRE- slovenski fizik- Alojz LLOSA- perujski pisatelj- Mario SOLER- katalonski pesnik- Hubert ROIDIS- grški pisatelj- Emanuil ROOSA- ameriški astronavt- Stuart MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 2004 ROJSTVA: Rodilo seje 5 dečkov in 5 deklic. POROKE: Jasmin Čauševič iz Tupkoviča in Enita Hankie iz Velenja, Bojan Svečak iz Celja in Mateja Črmeij iz Celja. SMRTI: Janez Vodlan iz Dobletine, Marija Matko iz Pustega Polja, Anton Miklavc iz Nizke. Napovednik • Sobota (8. januar), ob 16.00. Dvorana OŠ Prebold Košarkarska tekma - Prebold : Nazarje (člani) • Sobota (8. januar), ob 19.00. Glasbena šola Velenje Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje • Torek (11. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Mišek Tip noče spati • Torek (11. januar), ob 19,00. Galerija Velenje Odprtje razstave Slovenija odprta za umetnost • Sreda (12. januar), ob 19.00. Dvorana glasbene šole Nazarje Koncert kitarskega dua zakoncev Borisa in Monike Štih ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko sivko, težko 150 kg. Tel. 03/838-17-20, gsm 041/ 494-535. Prodam dva bikca, stara 10 dni. Tel. 03/5841-070. Prašiče Švede od 20-250 kg prodam. Lahko očiščene in dostavljene na dom. Gsm 041/239-651. ŽIVALI - KUPIM Kupim telička simentalca, starega 10 dni. Tel. 5841-006. Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031 / 533-745. DRUGO - PRODAM Prodam ali menjam dvovretenski pajek FIP in silažne bale. Gsm 041 / 465-744. Peč za ogrevanje - petrolej zibro plus, prodam. Rabljena eno leto. Gsm 041/940-530. Prodam ječmen. Gsm 041/894-351. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam R19, 1.4 RT, I. 93, prevoženih 153.000 km, reg. do Dežurne službe * **** w Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. 20.11.2005, ugodno. Jože Zupančič, Sp. Kraše 22, Šmartno ob Dreti. Prodam renault twingo, azzurno modre barve, letnik 95, registriran, ohranjen. Cena 410.000 sit. Gsm 031/303-185. ODDAM Podarim otroška oblačila in kinder bet z jogijem. Tel. 5841-803. Podarim posteljizvzmetnicodimen- zije 160 X 200 cm. Gsm 031/393-516. NEPREMIČNINE Mlada mamica nujno najamestano-vanje v Mozirju. Gsm 031/346-177. Prodam stanovanje v Mozirju -Brdce, 54 m2. Tel. 703-12-62, gsm 041/624-282. Gozd pri Mozirju prodam. Informacije na gsm 041/650-151. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26,3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SViP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. KERAMIČARSTVO Iščete solidnega izvajalca? 041/483-692, 03/838-81-33, 9miJ.gJ!M.j|,.§i, Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo, A.ARTUS Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 14. januarja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 U(D Radegunda 53a Tel.: 03/583 28 54 f POSEBNA PONUDBA za vse smučarje: Kdor pri nas kupi karto za smučanje na Golteh, dobi pizzo, dnevno malico ali dnevni smučarski menu GRATIS! f >kkezcom RAČI INAI. NIŠKF IN SPI FTNF RFŠITVF NOVOLETNA AKCIJA Novo v Mozirju trgovina Kezcom Savinjska cesta 24 Tel.: 03/839-02-13 Mobitelova naročniško ■ prodajna akcija Sony Ericsson K500Ì, 14.900 SIT Sony Ericsson T610,8.900 SIT + torba Nokia 2650,6.900 SIT Nokia 6230,69.900 SIT Motorola V535,19.900 SIT Siemens M-65,29.900 SIT Siemens CX-65,18.800 SIT Prvih 10 kupcev dobi dodatnih 4% popusta na osebni računalnik TRQN TOTAL AMD Athlon SEMPRON 2400+ Grafična kartica integrirana DDR DIMM 256 MB Trdi disk 80 GB CD-RW LG 10/100 mrežna kartica ■ mehki disk 1.44 ■ i TRON MULTT 3 Garancija: 24 mesecev Cena 66.900 SIT z DDV I TRON BESTBUY] AMD Athlon Sempron 2800+ Radeon 9550 256MB DDR 512MB DDR Trdi disk 160 GB DVD-RW 16X obojestranski mehki disk 1.44 ^ 10/100 mrežna kartica zvočna kartica 5.1 AMD Athlon Sempron 2600+ ATI Radeon 9250 SE DDR DIMM 512 MB AT 120 GB 7200RPM DVD-RW 12X LG 10/100 mrežna kartica mehki disk 1.44 Garancija: 24 mesecev Cena 115.900 SIT z DDV TRON GENESIS I INTEL PENTIUM 4 3.0GHz Radeon 9600 PRO 128 DDR 512MB DDR Trdi disk 120 GB DVD-RW 16X obojestranski mehki disk 1.44 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev Cena 139.900 SIT z DDV >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani mobitel posredništvo G/:// GIFMNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA \SL0VENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.fj§ Del. čas: pon - pet od 8. do 18. GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela el.: 03 703 71 30, 703 71 31 : SS lire • n VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 31. 1.2005 • Promocijska ponudba programa OLJKA z dostavo in montažo • Kuhinje PAMELA in spalnice KAJA z dostavo in montažo • Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob • 50 % popust na kosovno pohištvo 1. generacije (do razprodaje zalog) • Nagradno žrebanje za kupce • 5 % dodatni popust na program ADRIA NEW LINE NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE KUPCE V ČASU AKCIJSKE PRODAJE! - POHiŠtVO ZA VAS DO IVI !” OSREDNJA KNJ. CELJE