Poftrtln* plačan»
»nMv)n'
Liubliana. nedelja 17. februerja 1929
bratnini mala пемћм SB. Dia.
sa inozemetvo 40 Din.
Upravni«»»! Ljubljana, Preiernora ulica 54 Telefon it 8122. 3123, 8124 8126 ia 8126
Inserat o i addelck; LJubljana. Prešernov« nlica 4 Telefon M. 2492.
Pedrntaiea Maribor: Aleksandrova ee> «U ia Telefon St 4fiä
Fedrainiea Celje i Kocenova ulica Z Telefon it 19a
BaiunJ pri роЛ бек ca vodih: ЩвЬ» I ja па it tj.842. Praha čialo 78.180; Wien Иг. 106.241.
Uredaiitve: Ljubljana, К na 1 lova ulica & Telefon it 3122. 8128. 8124. 812Б tal 3126 ■arihur: Aleksandrova oeeta 11 Telet iL «40
Balje; Kocenova аИ«а 1 Telefc»
it iga
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Rokopisi и aa n*£aK _Oglaal pu tarifa _
Ljubljana, 16. lebruarja.
Strahota nepopisne letošnje zime čim dalje bolj vzbuja v celokupni javnosti zavest, da je nujno z združenimi močmi postaviti se v bran vremenski katastrofi in pomagati, da se očuva narod težkih zdravstvenih in gospodarskih posledic težkih dni. Že danes lahko cenimo direktno in indirektno zimsko škodo na več sto milijonov dinarjev, neupoštevajoč pri tem bedo siromašnega ljudstva ter izgubo na zdravju in času zlasti šolske mladine zaradi ukinitve pouka. S strahom pa gledamo naprej in groza nas spreletava. če pomislimo, kaj bi bilo. ako se nakopičene množine snega mahoma razlijejo po naš! zemlji. Katastrofalni zrmi bi mogle slediti še katastrofalnejše po-vodnji. Samo z združebmi močmi in v največji medsebojni solidarnosti vseh bpmo zmogli s trudom vsaj deloma popraviti nastalo škodo. Katastrofe, kakršna ie sedania. so v svojih posledicah podobne dobo;evanim težkim bitkam ln vojnam. Tudi če ostane narod zmagovalec. ie seznam in obseg njegovih izgub ogromen. Prebolel jih bo le. če zbere vse svoje sile v skupnem naporu, da izleči svoje rane.
Kar velia za nezgode letošnjih težkih zimskih dni. velja tudi za druge katastrofe, ki za d ene'o narod in državo. Ko nas je dušila lavina vojne, je narod v vel>;ki nacijonalni ideji videl svoj spas. A da takrat n;smo združili vseh svojih moči. bi nas bila lavina zadušila in naš rod bi bil zapadel novi strašnejši sužnosti.
Kratkim lepim spomladanskim dnevom Jugoslavije so sledili burni časi boja vseh proti vsem. Narod je stal v metežu partizanskih viharjev in čim dalje hujše ga ie zeblo, vedno gosteje sta sneg in mraz pokrivala zemljo naših sanj. plazovi so rušili vsak podvig k boljši bodočnosti in ledena saoa je zastrupljala najjačja srca narodnih ljudi Premnogi so menili, da je že zamrla Ideja narodnega in državnega edinstva. ki ie v čacih naivečje sile takrat ko narodova duša spozna resnico, prešinila ljudstvo v zadnje globine kot edino spasonosna.
To si je treba vedno znova predočiti. da se razume, s kakšnim zadoščenjem je narod pozdravil kraljev manifest od 6 januarja. Vladarjevo besedo je narod pravilno razumel kot najresnejši opomin: zadosti je bratomornega boia. zadosti razdiranja in uničevanja! Mesto partizanske, plemenske in verske gonje, mesto demagogije in hujskarije naj zavlada v državi zavest naciional-ne solidarnosti, ki pri vsej različnosti pogledov na posamezna vprašanja, nikdar ne pozabi na vsem skupne cilje ter z medsebojno strpnostjo in trezno pre-vdarnostjo omogoči, da se sile naroda uveljavijo v pozitivnem konstruktivnem delu.
Z razpustom političnih strank je olajšan prehod v politiko naeijonalne solidarnosti. ki jo hoče kralj in zahteva narod! Toda razvezanje formalnih vezi ni cilj, je le sredstvo. Treba je pristopiti energični likvidaciji partizanstva, obračunati z ono strašno prakso, ki je gospodujoči strnakarski večini omogočila, da se je pri upravi skupne narodne lastnine, pri izvrševanju državne volje vse odločevalo predvsem ne po potrebi, ne po sposobnosti, ne po stvarnosti. da se ni spraševalo ali si državljan Jugoslavije, temveč ali si poslušen pristaš vladajoče stranke. Zatreti v našem narodu partizanski duh, to je velika naloga sedanje prehodne dobe. Ako se to posreči, bo naš narod izvoje- I val eno svojih najlepših zmag. Padla bo največja ovira naše končne konsolidacije in našega vsestranskega napredka.
Z normalnimi razmerami se bodo seveda vrnile v Jugoslavijo tudž stranke, kot neobhodni organi političnega udej-stvovanja naroda. A kar se vrniti ne sme, je partizanstvo. Živimo v času, ko so ustvarjeni prvi pogoji za radikal- I no preosnovo vsega javnega življenja.
Prihaja doba selekcije najboljših mož naroda, selekcija naobraženih, pametnih in poštenih ljudi, ki se morajo zbrati iz vseh strank, da preprečijo povra-tek korupcije, partizanstva in nesposobnosti na državno krmilo. Programa-tične razlike med starimi strankami dostikrat niso bile velike in v vseh strankah so bili dobri in slabi ljudje, v enih več. v drugih manj. Oproščene partizanskega terorja bodo zlasti tudi mlajše dobre sile prišle do veljave. Zunaj polntičnih strank pa je stalo dosedaj še nešteto najboljših sinov naroda, ki se v obstoječih dezolatnih razmerah niso mogli ali niso hoteli udeleževati javnega življenja, dasi bi njihovo sodelovanje država nujno potrebovala. Preko vseh tradicij, preko vseh ozirov na levo in desno, preko vseh malenkosti, ki so nam grenile preteklost, moramo vsi misliti samo na bodočnost, da bomo uresničili veliki ideal, ki g>a nam je postavil s svojim manifestom naš kralj. . (
Finančni škandal v Nemčiji
Velika plinska eksplozija v Pragi
Borba proti špekulantom v Zagrebu
Maksimiranje cen za drva in kuriva — Sodelovanje
Zagreb, 16 februarja б. V Zagrebu so začeli energično pobijati špekulacijo in navijanje cen z življenjskimi potrebščinami, ki jih je začelo primanjkovati zaradi vladajočih prometnih težav. Danes se je vršila pri velikem županu konferenca zastopnikov Trgovske zbornice, na kateri je bilo sklenjeno, da se maksimirajo predvsem cene za drva In premog, kj jih najbolj primanjkuje. V svrho enakomerne razdelitve razpoložljivih zalog, je bilo določeno, da se sme posameznim strankam oddajati največ po 500 kg žaganih ali po po! sežnia cepljenih drv Obrtniki ki ptrebujejo večje količine, morajo prositi za dobavo mestno tržno nadzorstvo Za drva so bile določene sledeče cene: Seženj cepljenih drv 500 do
--O
premog — Omejitev oddaje Trgovske zbornice
5S0 Din, hrastovih 10% manj. Hrastovi odpadki se smejo prodajati največ po 30 par za kg. Za premog so bile določen« sledeče cene: črni premog 90 Din, trboveljski 70, lignit 45 Din za 100 kg.
Izvajajoč včerajšnjo okrožnico notranjega ministra, ki naroča vsem policijskim oblastem kar najstrožje izvajanje zakona o pobijanju draginje, je zagrebška policija tekom današnjega dne ovadila že celo vrsto prodajalcev premoga in drv zaradi nedopustnega navijanja cen. Popoldne je bil aretiran lesni trgovec Giuro Harapin in izročen sodišču. 12 drugih trgovcev pa je bilo zaenkrat kaznovanih policijsko. S policijo sodeluje tudi občinstvo, ki prijavi vsak primer navijanja cen.
Seja Prosvetnega saveta
Beograd, 16 februarja p. Danes se je v
ministrestvu prosvete vršila seja slavnega prosvetnega saveza. Glavni prosvetui savez je prejel od ministra prosvete Bože Maksimoviča obvestilo, naj ne sprejema več nobenih rokopisov za šol. knjige, ker je njegov namen unificiratj in monopolizi-rati šolska učila.
Predlogi agronomov
Beograd, 16. febr. č. Včeraj se je vršila v prostorih ministrstva za poljedelstvo seja upravnega odbora Udruženja jugosloven» skih agronomov Po daljši debati je bilo sklenjeno, da sestavi uprava obširen me» morandum, ki bo izročen ministrskemu predsedniku m v katerem bo udruženje sta« vilo predlog, naj bi se vsa sedanja gospo» darska ministrstva, kakor so ministrstvo tr» govine, ministrstvo za poljedelstvo, mini» strstvo prometa itd ukinila ter mesto njih osnovalo enotno gospodarsko ministrstvo. Nadalje bodo stavili zahtevo po osnovanju kmetijskih zbornic.
Anketa o rentnem davka
Beograd, 16. febr. č. Po obvestilu finanč» nega ministrstva je konferenca o davku na rente, ki bi se imela vršiti 21. t. m. pri fi» načnem ministrstvu, od god ena do 28 febru« arja. Konferenci bo predsedoval državni podtajnik finančnega ministrstva Dušan Letica. Udeležili pa se je bodo zastopniki finančnega ministrstva, Narodne banke, de« namih zavodov ter raznih gospodarskih korporacij.
Hripa v Beogradu
Beograd, 16. febr. p. Zadnje dri se v Beogradu zelo aagio širi epidemija hripe.
KusKi tisk o sporazumu med panjem in Italijo
Trst, 16. febr Italijanski listi beležijo dojme. ki jih ie vzbudila v Rusiji poravna» va spora med Italijo in Vatikanom Nava» iajo zlasti mnenja »Pravde«, ki pravi, da bo s sporazumom dobil fašizem tla v najšir* ših plasteh kmetskega prebivalstva. Spora» zum je izdri tm večne opozicije cerkve in ojačil stališče vlade 1'činek рз se bo opa» zil tudi v zunanji politiki, ker bo odslej ves vpliv cerkve in vsa nie široko raznredena mreža misijonov ria Bližnjem in Daljnem vzhodu stopila v službo italijanske vlade
Strokovnjaška nopajanja o rei*ar?ciiah
Berlin, 16. febr g. potek strokovnjaSke konference v Parizu se presoja v berlinskih političnih krogih dokij zadovoljivo. Zlasti ie napravilo dober dojem, da je bila nemškim strokovnjakom v polni meri dana možnost, obrazložiti meje nemške plačilne zmožnosti. Sicer se pričakuje, da bo nasprotna stranka v prihodnjem tednu natančno odgovorila na nemške argumente. Na to bodo polagoma določali višino celokupne vsofe ter anuitete.
Revolucionarno razbojimtvo v Mehiki
— Newyork. 16. februaria. g. Roparska tolpa je napadla ekspresni vlak, ki je vozil od Jurcuare v Mexico City. Roparji so položili na tračnice dinamitne bombe. Lokomotiva in prtljažni voz sta bila uničena То1ря ie deloma umorila, deloma težko ranila 40 vojakov, ki so spremljali vlak. Izropali so potnike. Dvema zaviračema se je posrečilo pobegniti do prihodnje čuvajnice ter naznaniti napad. Tudi strojevodja in kurjač sta bila ubita.
včerajšnje avdijence
Beograd, 16. februarja p. Kralj Je danes sprejel v avdijenci delegate glavnega zadružnega saveza Jeremijo Protiča. Antona Krist ana in Vojo Gjorgjevida. za tem pa delegate saveza izvidrikov in planink ter nato di. Frana Ježa. predsednika »Matice živih in mrtvih«.
Ministrska konferenca v Zagrebu
Zagreb, 16. februarja č Danes dopoldne se Je vrši'a v prostorih zagrebške borze skupna konferenca ministra za poljedelstvo dr. Frangeša, ministra za trgovino dr. Ma-žuraniča in finančnega ministra dr. Švrlju-ge. Konference se je udeležil tudi pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič Tekom dopoldneva Je finančni minister sprejemal deputacije gospodarskih krogov ter se setal med drugimi tudi z bivšim ministrom trgovine dr. Krajačem. Popoldne so bili vsi trije ministri na skupnem kosilu v hotelu Esplanade, kjer je bil navzoč tudi veliki župan dr Zoričifi.
Proračunske razprave
Beograd, 16. febr. č. Iz ministrskega pred» sedstva so bih vsi ministri, ki se mude iz« ven Beograda, obveščeni, da morajo priti do ponedeljka v Beograd v svrho razprave o njihovih proračunih v finančnem ministr» stvu.
Pred imenovanjem članov zakonodajnega sveta
Beograd, 16. febr. p. Pričakale se, da bo latrl aR najkasneje pojutrišnjem podoisano Imenovala amov zakonodajnega sveta.
Sofija, 16. febr. g. Oficijozni vladni or« gan objavlja na uvodnem mestu razpravo o zunanji politiki Bolgarije, ki jo smatrajo v političnih krogih za oficijelno izjavo vla« de. Članek nastopa v ostrih besedah proti komentarjem, ki so bili objavljeni v ino» zemstvu, češ da išče Bolgarija tesno zbli« zanje z Italijo ter da bo v kratkem pri» čela z Rimom tozadevna konkretna pogaja« nju. Članek zanika te vesti in naglasa, da bodo smernice bolgarske zunanje politike ostale neizpremenjene Bolgarska vlada bo samo stremela, da doseže prijateljske od» nošaje do vseh držav m da ojači mir na Balkanu.
Katastrofa francoskega
рагшка
Sofija, 16. febr. (so.) Včerad je v bargaškem zalivu zadel francoski tovorni partrik »Presne Jacques« na skale, skrite pod morsko gladino. Parnik Je bil tako težko poškodovati, da je vdrla voda takoj z vso silo v ladijske prostore, in j« par mik v pa/r minutah izsrimM v vaVwih Posadka 45 mož se le večinoma reStta v dveh rešilnih бо-lnčh 9 mornarjev, ki zamöe m bilo veC pro«to-ra na rešilnih čolnih. le splavate na Mižite ska<le. kjer so Jih napol zmrznjene našU zjutraj obrežni prebivalci Oha rešilna čolna sta sik oral vso noč Modrla po modu in končno pristala na bližnji obali ReSetri mornarji so bili zaradi; pre-stanšh naporov in s'lnega mraza popolnoma izčrpani. Parnrik le vozi! večinoma industrijske izdelke m kokinijalno blago. Ves tovor le izgubljen
Kuga v Indiji
Allahabsd, 16. febr. (be.) V nekaterih indijskih pokrajinah Je BbruJinfla kuga. Mkmii teden ]e nrarlo na tej strašni bodezm 500 oseb.
Poziv vsem gg. županom in župnikom
Vsled lanske suše in sedanje izredno hude in dolgotrajne zime je preživljanje mnogih družin, ki žive izključno ali večinoma od nestalnega dnevnega zaslužka, težko ogroženo. Zaradi pomanjkanja hrane, kuriva, obleke in obutve so mnoge družine izpostavljene lakoti, a v največji nevarnosti je tudi njihovo zdravje, da, celo življenje.
Število onih, ki so v tem položaju pomoči nujno in neobhodno potrebni, je širom dežele tako veliko, da zadostna pomoč iz javnih sredstev nikakor ni mogoča. Zato se obračamo podpisani do vseh gg. županov in župnikov z nujno prošnjo, da takoj organizirate v vsaki občini, odnosno župniji pomožen odbor, h kateremu pritegnite tudi voditelje vseh dobrodelnih društev in družb. Ti pomožni odbori naj nemudoma ugo-tove družine, odnosno osebe, ki so takojšnje pomoči brezpogojno potrebne, in preskrbe potrebna sredstva v živilih in drugem. V ta namen naj se obrnejo do premožnejših posestnikov, trgovcev in obrtnikov ter gospodarskih zavodov za prispevke v naravi in gotovini. Po potrebi naj se uporabijo tudi sredstva, ki jih imajo na razpolago dobrodelna društva, oziroma družbe, kakor tudi občine ln u-božni zakladi.
Kjer bi bila beda tako veiika, da bi je z domačimi sredstvi s pritegnitvijo vseh navedenih činiteljev nikakor ne mogli olajšati, naj se odbori obrnejo za pomoč na podpisane (na naslov velikega župana).
Vse javne korporacije, gospodarske zavode in družbe, kakor tudi premožne zasebnike pa prosimo, da nas pri tem človekoljubnem stremljenju podpro z denarnimi prispevki, ki jih po svojem ekonomskem položaju zmorejo. Prispevki naj se naslove na velikega župana v Ljubljani, ali na čekovni račun poštne hranilnice št. 13.056. Imena da-rovateljev se bodo od časa do časa v dnevnikih, oziroma Uradnem listu objavila.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1929. Dr. Fr. Vodoplvec s. r. veliki župan.
Dr. Ant. B. Jeglič s. г.. škof. Dr. M. Natlačen s. г.. komisar oblastne samouprave.
Za akcijo и gladujoče so kot prvi darovali po 1000 Din gg.: škof dr. A. B. Jegllič, veliki župan dr. F. Vodopivec, komisar obl. samouprave dr. M. Natlačen in ga. Asta Vo-dopivčeve, soproga velikega župana. Skupaj 6000 Din.
Polagoma se izboljšuje promet v Sloveniji
Navzlic neprestanim plazovom na raznih progah vozijo vlaki skoro v vsem omrežju
Ljubljana, 16. februarja. Položaj na železniških progah Slovenije je sicer še vedno težaven, vendar v splošnem že silno izboljšan napram stanju v zadnjih dneh. Direktna proga Ljubljana—Trst je očiščena toKko, da se s presledki na njej vrši vsaj enotirni promet. Velike težave dela vlakom zelo vzpenjajoča se proga od Borovnice do Logatca. Tra.nice ponoči zledenž in kolesje lokomotive se začne vrteti na mestu. Nad Verdom je obstal prvi. po očiščenju proge Rakek—Trst iz Ljubljane odpravljeni OSE. Morali so ga v dveh delih prepeljati na postajo Logatec, kjer je zato moral čakati iz Postojne prvi odpravljeni tržaški brzovlak, ki je prišel v Ljubljano mesto ob 23.49 včeraj šele danes ob 14.
Proge na Gorenjskem in Dolenjskem so očiščene in imajo vlaki le minimalne zamude, maksimalno 60 minut. Proge na Štajerskem še niso vse proste, vendar se bo stanje že tekom jutrišnjega dne izboljšalo.
Plazovi najhuje ovirajo promet na glavni progi Ljublana—Maribor. Zato prihajajo vlaki v Ljubljano z večurnimi zamudami. Zaradi silnega plazu med Laškim in Celjem je bilo odrejeno, da vozijo vsi brzovlaki iz Maribora po koroški progi. Komaj je bila opoldne proga pri Laškem očiščena na enem tiru, že se je pojavil ob 12.15 nov plaz med Lazami in Zalogom na mestu, kjer teče proga tik pod hribom. Plaz je bil 70 m dolg in 3 m visok. Pomožni vlak iz Zaloga s 40 delavci je najpreje odki-dal desni tir. ki je bil za vlake že ob 14.30 prost. Zvečer je bil odkidan še drug tir. Ob 17. je na progi Ponikva— Poljčane pri Lipoglavi plaz zasul oba tira. a zopet je proga bila v pol ure očiščena. Iz Maribora vozeči dunajski brzovlak. ki ie moral čakati v Poljča-nah, je prispel v Ljubljano s 3 urno zamudo.
Neprestano ogrožena proga pri Laškem
Celje, 16. februarja. Sinoči ob pol 24. se je utrgal na orogi med Celjem in. Laškim s hriba Vi pota nov ogromen plaz. Po izjavi železniških strokovnjakov je vseboval 20.000 kubičnih metrov snega. Ta ogromna prometna ovira, ki je bila 60 metrov dolga. 44 m široka in okrog 21 m visoka, je zatrpala progo in tudi polovico struge Savinje. Železniška uprava je zaradi tega odredila 24 urno popolno zaporo proge Celje— Zidani most. Odposlala je na zasuto mesto proge delavstvo z vsemi potrebščinami pod vodstvom inženjerjev. Obenem je vodstvo celjske progovne sekcije interveniralo tudi pri komandantu 39. pešpolka v Celju, polkovniku Ko-stiču za vojaško pomoč. Polkovnik je takoi dal železniški upravi na razpolago 50 mož, ki so se z lopatami in drugim orodjem takoj odpravili na progo. Delavcem in vojakom se je po napornem delu posrečilo že dopoldne očistiti prvi tir, nakar je bil takoj zopet otvor-jen promet med Zidanim mostom in Celjem in s tem edina zveza med štajersko in ljubljansko oblastjo. Posebno pohvalo zasluži vojaštvo, ki je z vso vnemo pomagalo delavcem.
Pričakovati pa je nov ogromen plaz s hriba Vipota, zato je postavljena na tem kraju straža, ld opazuje premikanje sneženih mas na pobočju hriba. Danes ob pol 17. uri se je nenadoma utrgal na istem mestu manjši plaz in zaprl progo za dve uri. Ob 18. pa je bila proga že zopet očiščena. In tako se promet nadalje vrši na enem tiru. kar pa zaenkrat zadostuje.
Na savinjski prog! proti Velenju se vrši promet za silo. Vlaki prihajajo v Celje z velikim zamudami. Na tei progi bo treba najhitreje urediti promet zaradi premoga, ki ga dovažajo iz velenjskega premogokopa, sicer bodo prisiljena celjska industrijska podjetja popolnoma ustaviti obrat. Najtežje bi bila prizadeta velepodietja. kakor celjska cinkarna, tovarna Westen, kemična to-
varna itd., ki bi morale odpustiti v tem primeru nad 3000 delavcev. Cinkarna in tovarna Westen porabita dnevno 10 do 15 vagonov premoga.
Maribor, 16. februarja. Za železniški promet v mariborski oblasti je bilo v petek najslabše. Snežilo je ves dan. Vlaki so prihajali z vedno večjimi zamudami Danes pa do 16. z juga sploh niso prispeli nobeni potniki. Promet v južni smeri se je vršil samo do Celja in le po enem tiru. Po odstranitvi lavine pri Laškem imajo vlaki od opoldne dalje zopet prosto pot.
Ljubljanski poštni vlak je prispel v Maribor s štiriurno zamudo ob 15.34. Iz Zagreba ves dan ni bilo nobenega vlaka, dočim je bila koroška proga očiščena že v petek ponoči. Zaradi pla-zovja na glavni progi pri Laikom so bili tržaški potniki dirigirani iz Maribora preko Koroške in so danes odpotovali z izseljeniškim vlakom, dirgira-nim iz Poljske v Trst.
Iz Maribora so doslej odšH vsi vlaki pravočasno in je mariborsko osobje zadnje dni izvršilo nadčloveško delo. Zlasti zasluži pohvalo, ker se v vseh teh dneh v mariborski oblasti ni pripetila nobena nesreča. Naporna služba je vendar zahtevala več žrtev, ki so zaradi ostre zime težje obolele, dočim so lahka obolenja na dnevnem redu. Danes je končno prenehalo snežiti in blagodejni vpliv je bilo čutiti že v popoldanskih urah. Vlaki odhajajo in prihajajo sicer z zamudami, toda sigurnost potovanja je mnogo večja. Ako ne bo prenaglo nastopilo južno vreme, se bo nagajivosti vremena lahko odpomo-glo.
★
Poplave v Južni Srbiji
Beograd, 16. febr. р. V Beogradu je bila danes temperatura —2. Iz vseh krajev dr» žave poročajo, da se promet na železniških progah polagoma popravlja. V Južni Srbiji dežuje ter se sneg hitro topi. Prihajajoče vode so pokvarile nekatere železniške pro» ge, zlasti progo Štip^Kočane.
Mraz v inozemstvu
Praga, 16. febr. h. Mraz j« po vsej drža* vi popustil. Na Slovaškem imajo celo tem« peraturo nad ničlo. V Pragi je danes moč« no snežilo. V železniškem prometu je še »edno mnogo težkoč. Ustavljenih bo še ne» kaj brzovlakov. Mednarodni železniški pro« met pa se vrši na vse strani.
Berlin, 16. febr. g. Temperatura v mestu je postala vsaj znosna. V južni Nemčiji zelo trpijo zaradi mraza. V Frankfurtu in ▼ Monakovem so danes imeli 18 stopinj pod ničlo. V Plessu je devet članska ciganska rodbina zmrznila ob taboriščnem ognju.
Krakov, 16. febr. g. V Krakovu so imeli danes 2 stopinji nad ničlo. Nastalo je juž« no vreme. Zvečer pa je temperatura zopet padla in so imeli 7 s+opinj pod ničlo.
Solun, 16. febr. g. Nad mestom in okoli» со se je pretrgal oblak. Naliv je trajal več ur. Mesto in nižina v okolici je poplavlje» na. Škode je več milijonov.
Oslo, 16 febr. s. Do sedaj na Norveškem ni bilo tako nizkih temperatur, kakor v dru» gih državah. Samo v južnem delu so zadnje štiri dni divjali močni snežni viharji.
Berlin, 16. febr. s. Povsod v Nemčiji je zapadel nov sneg. Temperatura je nekoliko padla.
Pomanjkanje časopisnega papirja v Avstriji
Düna], 16. febr. Zveza avstrijskih papir» nie je obvestila Zvezo lastnikov avstrijskih dnevnikov, da je prisiljena reducirati doba» vo rotacijskega papirja zaradi pomanjkanja brusnega lesa in premoga. Ta redukcija znaša zaenkrat deset procentov že najavlje» nih naročil V zveri s tem naznanjajo av« atrijski listi, da bodo prisiljeni za nedolo« čen čas omejiti svoj obseg.
Konferenca o carinskih skia-discih
Beograd. 16. febr. t. Na zahtevo nekaterih trgovskih zbornic bo sklicana v kratkem konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju carinskih sikladiiSč. Konferenca bi se imela vršiti že ie dni, k pa bila na željo beograjske trgovske zbornice, ki tega vprašanja š« ni proučila, «Ыеш.
Na pomoč železničarjem
V včerajSrajem uvodniku »Jutra« »e Je obrazložilo stanje ekseikuthmegi železnl-flcega osobja v današnji ostri zimi. V odporno« osobJ«u »ta organizirala UJN2B Ljub ljana ln Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v večjih žeiezničarskih centrih v SJoveni)! izdajanj« čala ekseku-tivnemru osobju, s čemer se skuša vsaj nekoliko pomoči onim, ki «o brez dvoma izpostavljeni vsem vremenskim nepriHkam
Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana se obrača na vse, ki jim Je mogoče priskočiti na pomoč, s prošnjo, da to akcijo podipro z s dariH (čaj sladkor, rum. limone) in denarnimi prispevki, И fih pošljejo načelniku Ljubljana, glavni kolodvor, ter tako omogočijo železniškem« osobju. da vzdrži v svoji brez primera težki slufbl. kj gre v blagor nas vseh, ln se tako z združenimi močmi borimo proti katastrofi. Id grozi nam vsem; pred očmi moramo tudi Imeti, da ni za železničarje ln železmice katastrofa le končana, kajti ko bo odjenjal mraz bo najbrže nastala nevarnost, vsled taljenja snežnih mas še kataftrofalnejša, nego Je sedanji mraz. Kje bo nai promet, ako osobje do takrat pod nečloveškimi napori fizično obnemore?
Pomagajte, ker s tem pomagate samemu sebi.
LJubljana, dne 1(5. februarja 1929.
Oblastni odbor UJN2B Ljubljana.
Državna podpora vdovama Pavla Radiča in G jure Basarička
Beograd, 16. februarja, p. Minister
Eravde Je predložil kralju v podpis za-
on, g katerim se priznavajo rodbinam pokojnih poslancev Pavla Radiča ln dr. G.iure Basarička Izredna podpora po 5000 Din mesečno, za vsakega nepreskrbljenega otroka pa do polnoletnosti po 800 Din mesečno.
Francija posreduje v Beogradu in Atenah
Beograd, 16. februarja, p. Po vesteh te
Aten je tamošnjd francoski poslanik Simon prijateljsko priporočil grški vladi, naj pristane na poslednje predloge jugoslovenske vflade za rešitev vprašanj, ki so še пете-šena v odnošajih med našo državo ln Grško. Razen tega se poroča, da Je poslanik Simon ob tej priliki izjavil, da bo francosko zunanie ministrstvo ▼ enakem praven Interveniralo tudi v Beogradu.
Zakon o hudournikih
Beograd, 16. februarja t. V ministrstvu za šume in rude je bil sestavljen zakon o ureditvi hudournikov. Zakon obsega 8 poglavij z 39 členi. Zanimivo Je, da slon! zakon o nekih določbah na dosedanji razdelitvi državne oblasti. Zato bo treba zakon po vsej priliki spremeni«, ko bo postala aktualna preureditev drž. razdelitve. Cl. 2. predvideva, da se imajo ustanoviti Sum-sko tehnične Izpostave za hudournike v Nišu, Užicu, Skoplju, Cetiniju. Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani (za ljubljansko in mariborsko oblast). Beograjska podu-navska. sremska in ba§ka oblast bodo priključene neposredno ministrstvu za šume in rude.
Dividende Narodne banke
Beograd, 16. febr. p. Ob navzočnosti ve» likega števila članov, se je vršila danes ple« nama seja upravnega odbora Narodne ban» ke. Glavna skupščina bo 10. marca. Divi» den da za eno delnico znaša 400 Din.
Odhod poljskega konzula iz Zagreba
Zagreb, 16. februarja č. Včeraj Je priredil tukajšnji konzularni zbor poslovilni večer odhajajočemu poljskemu konzulu in doajenu konzularnega zbora v Zagrebu Barthelu de Waidenthal v hotelu Esplana-de. Novi doajen kimzularnega zbora, italijanski generalni konzul Rochita. je v svojem govoru proslavlja! odhajajočega poljskega konzula kot sposobnega moža, ki Je užival vsestranske simpatije.
Cena živinske soli
Beograd, 16. februarja č. Monopolna uprava Je v sporazumu s finančnim ministrstvom določila za vso državo sledeče cene živinske soli: Kamena sol. rumunska 140 Din za 100 kg. mineralna briketirana lz Kreke 160 Din. morska bela 160 Din. morska siva 140 Din. Trgovci, ki bi prodajali denatuTirano sol za čisto, bodo kaznovani.
Poslanik Galli vri ministra Kumamidiju
Beograd, 16. febr. p. Itaftjanski poslanik Oallfi k danes posetil zastopnika zunanjega ministra i d:r. Kumanudija ter ostal pri njem da'Ue časa v razgovoru.
Admiral Togo obolel
Tokio, 16. febr. (be.) Zmagovalec pri Cuiimi admiral Heiihabiro Togo le težko obolel Zaradi visoke starosti }e njegovo stände zeäo resno.
Aretacija madžarskih komunistov
Berlin, 16. febr. f. TukaiJSnda роЛсЦа k aretirata 20 madžarskih emigrantov, M »o pristaši komunističnega phbania. Devet so № pridržali у zaporu, ker niso imeli osebnih dokumentov.
Peti vsesovjetski kongres
Moskva, 16. febr. (mo.) Dne 16. maja »e sestane v Moskvi peti sovjetski kongres. Na dnevnem redu bo v glavnem vprašanje razvoja gospodarstva v pnibodnjft petih letih, vprašan.)« obnove potkdelfsiva, poročilo vojnega in mornariškega komisarja.
član Prpičeve folpe zblaznel
Na smrt obsojeni Josip Vrbanac, pajdaš Prprca Malega, je znorel in zato najbrž ne bo obešen
Zagreb, 16. februarja, 6. Danes je
sodni izvedenec psihijater dr. Herzog ugotovil, da se je na smrt obsojenemu članu Prpičeve razbojniške tolpe Josipu Vrbancu zmračil um. Zdravniki so že več dni opazovali čudno vedenje Vrba nca, ki je postal do svoje okolice docela apatičen. Že več dni leži nepremično v svoji celici, ne odgovarja na vprašanja, odklanja hrano in se sploh ne zmeni za ničesar. Dr. Herzog ga je davi ponovno preiskal in ga zbadal z iglo. vendar pa Vrbanac na vse to ni
reagiral. Dr. Herzog naglaša v «vojem
poročilu, da je Vrbanac v čudnem duševnem stanju v nekakem letargičnem snu, ka izključuje vsako simulacijo. Po njegovi sodbi je Vrbančevo duševno stanje tako. da po zakonu justifikaaja ni dopustna.
V ostalem pa doslej tudi krvnik Hart le ni prispel. Po vesteh iz Sarajeva je sicer že odpotoval, vendar pa sedaj ni znano, kje se nahaja. V Zagreb še ni prispel, a tudi v Sarajevo se ni vmii
Pepca Kureševa pomfloščena
Pred obnovitvijo razprave — Razen nje je izmed štirih obsojenk pomiloščena še ena — Napeto zanimanje pariške javnosti
za misterijozno zadevo
Pariz, 16. februarja. Jugoslovenska državljanka Josipina Kureš, ki je bila lansko Jesen obsojena na smrt pod pe-zo suma, da Je umorila malo Carmin Burniauxovo, je pomiloščena. Z njo vred je pomilostitve deležna še ena izmed štirih žensk, ki so bile zadnji čas pred pariško poroto obsojene na smrt pod giljotino. Njuna kazen je izpre-menjena v dosmrtno prisilno delo. Vendar pa se v pariških pravniških krogih zatrjuje, da bo sodni proces proti Pep-ci Kureševi najbrž v kratkem obnovljen in to zaradi nekega tajinstvenega pisma, ki ga je nedavno od nepoznane ženske prejel branitelj Pepce Kureše-ve, odvetnik Henry Canet. V tem pismu izjavlja neznana ženska, da je pripravljena stopiti pod giljotino namesto Pepce Kureševe, ako bi slednji bila pomilostitev odklonjena.
Kakor znano je bila smrtna obsodba nad Pepco Kureševo izrečena lani 13. oktobra po tridnevni razpravi, ki je vzbudila senzacijo v vsej evropski javnosti. Dokazi za krivdo Pepce Kureševe so bili sicer pomanjkljivi, toda pariška javnost je v usodni dvorani tako ostro manifestirala svoie ogorčenje zaradi zločina nad 14 ietno Carmen Burniauxovo, ki so jo 2. julija 1927. našli zadavljeno v bulonjskem gaju, da so očividno tudi porotniki stali pod vplivom splošnega nerazpoloženja napram obtoženi itiozemki. Posvetovanje po-
rotnikov je Wlo nenavadno kratko, trajalo je komaj 35 minut in krivdorek je potrdil vsa vprašanja senata, zanikal
pa samo vprašanje glede olajševalnih okolnostl. Tako je bila Pepca Kureševa po nenavadno nagli odločitvi obsojena na smrt pod giljotino in obenem na plačilo 20.000 frankov odškodnine staršem male umorjenke. Pepca Kureševa. ki je ves čas razprave odločno tajila vso krivdo, se je po prečitanja obsodbe onesveščena zgrudila v roke prisotnih stražnikov.
Odkar so jo prepeljal! v žensko Jet-nišnico St. Lazare je Pepca Kureševa neprestano zatrjevala svojo nedolžnost in v neprestani grozi pričakovala končne odločitve. Vest o pomiJoščenju je sprejela z velikim vzradoščenjem. Pariška javnost zdaj z napetim zanimanjem pričakuje obnovitve procesa, ki bo nedvomno vnovič vzbudil interes pravniških krogov v Evropi.
Svoje grozne usode pričakujeta r jetnišnici St. Lazare še obsojenki Bru-cy, W je umorila svojega soproga, in Davidova, ki je zadušila nekega otroka. starega par mesecev na ta način, da mu je potisnila v grlo klopko bom-baževine. Za slednji dve ne pričakujejo pomilostitve, vendar sta njuna odvetnika ukrenila vse potrebno, da bi svoji ktfjentinji morda vendarle rešila giljotine.
Dr. Topalovič o socijalni politiki v naši državi
Iz razgovora z glavnim tajnikom centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu.
Ljublana, 16. Jebr.
Stevfln&m konferencam, la *t vrše v okrüfri cvečase otvoritve novega doma Delavske zbornice v LJubljani prisostvuje tiudi glavni tajnik Dobvsk;h zbornic v Beogradu dir. Topalovič. Nai poročevalec k imel dane« priliko razgovar-jrti sc a C- dr. Topalovičem, ki k gotovo med prranri poklican, da tolmaüi poglede jugoslovanskega delavstva na socialno pobtiko v naša dr-farvi. te mteresanitmega razgovora navaoamo:
Oano-tKfsa pomena k za nas zakon o zaščiti delavcev. Ta zakon k bil sprefc« L 1922. b tega k raxvidno, da ni točna trditev v mAem nedavno na najv&Jeim mestu izročenem memoramdiu, da k bal ta zakoe sprejet, ko k v пай državi vel boijševišfca veter. Sad k bHa komunistična stranka že 1. 1921. гадо&бега. Zakon o zaščito delavcev pa žal kasnefc ni bil izvajan v mnogih svojih bitnih določbah. Zlasti so bile določbe o delavniku trajno iz4grava»e z različnimi uredbami. Nadejamo s«, da bo novi minister, gospod Dri.Tikovič, nasprotoval dosedanji praksi in da bo po anketi, ki se vrši 21. febr. v Zagrebu, popravili in približal uredbo zakona, mesto da Jo od zakotna «Ma iti.
Kakor k torej veffika zasluga takratne Wade, da k zakon izdala, vendar n« smemo pozabi«!, da k bil 1. 1922. delavski pokret znatno iaä}-nego k danes m k tudi po vsej Evropi »egal delavski vpliv mnogo daije in k naposled napredek sociaikie politike bil v vseh državah mnogo večji, nego k danes.
Od L 1922. delavstvo »i doee'glo nobene pridobe bve več, temveč Je bilo v potoni meri zaposleno z borbo, de se ta zakon sploh izvede v praksi. Še danes vlada proti temu zakonu ponekod težak odpor socijalno nepravilno ontieotiranifo Ц udi.
Važna sta tudi zakon o zavarovank delavcev
in zakon o inšpekciji dela iz istega časa. Zakon o zavarovanju delavcev Je bil kasnek poslabšan s tem, ker ne bik) izvedeno n« staroetmo zavarovank. ne zavarovanje za primer brezposelnosti Vrhu tega so bile iz tega spioSnega zavarovanj« izvzete tudS važne kategorije delavstva, n. p-železničarji, rudarji tn delavstvo, zapos-leno pri Javnih gradnjah države.
Zakon o inspekoiji dela p« ni pokazal vse svo-k učinkovitosti zato, кет k premalo inšpektorjev, kn imajo dolžnost nadzorovati podjetja ki paziti aH se izvajajo predpisi.
Mirne duše lahko rečemo, da se k vriftlo od 1. 1922 napreij neprestano de montiranje socialne politike in da so to leta njenega nazadovanja, ne pa njenega napredke.
Centralno taijmStvo Delavskih zbornic bo imelo, danes in jutri v LJubbjani seje, in se bo ba-vilo pred vsem s sestavo memoranduma, ki bo na podstavi Številk dokazal, da so trdfttve tako o preveHfci obremenitvi, kakor o težkih predpisih delavskega zakonodavstva netoöne. Nadalk bo taiJniStvo razpravljalo o uredbi, ti Зов se nižjega železniškega osobja In o uredbi o zavarovank rudarjev. Ako bodo dovoWevala sredstva namerava tajništvo orgamiziraiM enotno statistično centralo za vsa gospodarska vprašanja ter ustanoviti centrailno socialno pobtiföno biblioteko у Beogradu.
Politična amnestija v Franciji odklonjena
Pariz, 16. febr. (be.) Jimtičnl infci%tet k «t«-vfl vpra&anlk zatupnfce ter k francoska zboratea s 320 proti 226 glasovom odlkfc*n&a socijaflstični predüo« za splošno pofftjčno amnestijo.
Norveška ratificirala Kelloggov
Ogr
ВегВи. 16. febr. (be.) NorveSM stwrtftag к «ь фаао mäßaktl КеОоодо рваЛпM P**.
Težave Poincareja s kongregacijami
Pariz, 15 februarja, t. Vlada zadev» ▼
vprašanju pri-pustitve misijonskih kongre-gadj ln vTačlla cerkvenih posestev slej kot prej na resne težav«. Včeraj }« moral ministrski predsednik Poincard spraviti nov рогах. Finančna komisija zbornice se Je * 20 proti 17 glasovom odločila za predlog sccljalista RenauMa, da se zahteve stilizi-rajo v posebnih osnutkih ln ne AereJo ▼ zbirneai zakonu. Tudi radikal! so se Izrekli za ta sodjallstičul predüog.
omen požar v Buenos Airesn
Buenos Aires, 16. febr. (be.) V tukajšnji
lukl je i-zbruhnrl velikanski požar m se raz» Siril na zaloge alkohola ter petroleja, ki eo s silnim pokom eksplodirale. Požar je pozneje objel tudi v bližini se nahajajočo avtomobilsko garažo, kjer je zgorelo 600 avtomobilov, škoda se ceni na 60 milijonov dinarjev.
Politični atentati na Kitajskem
Peking, 16. febr. (be.) fred kratkim aU büa izvršena proti Cangkajšku dva atentata. Pri prvem atentatu v Hsučovu k ЬИ Cangkajšek lahke ranjen. Drugi atentat r Naakšnen s« k popotno ma poneweSl.
Stalin obračunava z opozicijo
Kovno, 16. febr. (be.) Kakor рогоОДо te Moskve, k ruska vlada izgnala v Siborik 150 pristašev Trodke>ga. Iz istih razlogov k bilo tegn»-rah iz Rusftk veftk število toczemsküh komunistov.
Ameriško pomorsko oboroževanje
Waehington, 16. febr. (be.) PlroraAnsfcl odbor
poslanske zbornice k odobril kredit 700.000 dolarjev za takojšen pričetek gradnk novih kri-žaric.
Anglija skliče pomorsko razorožitveno konferenco
Washington, 16. febr. (be.) Kakor k tejav« angleški poslanik, bo Angftfe prihodnji teden OÄ-c&jelno poskušala sklicati razoroikveno konte renoo najvažnejših pomortskA velevlestt
Žrebanje obveznic vojne škode
Beograd* 1<5. februarja, p. prt žrebanju
dobitkov obveznic državne vojne odškodnine so bile Izžrebane: Serija 2?78 št 869 Din 50.000, 80—928 Din 100.000, 4682—Э04 Dia 100.000, 1790—689 Diu 50.000, 4S41—679 Din 260.000, 2147—712 Din 50.000, 8609— 288 Din 50.000, 792—807 Din 500.000, 3378— 709 DH 50.000, 8288—226 Din 50.000, 164S— 988 Din 100.000, 8674—207 Din 50.000, 2128 -729 Din 50.000, 2154-487 Din 50.000, 1924 66 Din 100.000, 2lS5—432 Din 100.000, 4662 —218 Din 50.000, 5390—629 Din 250.000, 4682—304 Din 100.000. Razen tega je bila izr žrebann бе cela vrsta dobitkov po 25, 10 in 5 tisoč dinarjeT._
Hmeljsfci trg
žetec, T6. febr. h. Tedensko poro«k>. T pro tektem tednu so se dnevno sakSJuStt« manfS* kttpOile tdWb tema, da so bile manfeuladte • bmelflem zaraidfl mraza skorat) onemogočene. Interesen*»; so ЬШ k inozemstva. Tendenca k btfa zeio mirna Cene 1300 do 1550 КС za 50 k«. НтеЩагЦ so v svoj&h zahtevah zete čvrsti ter prodakfc saimo po potnih cenah. Janrvd marka-oVsfcf urad ▼ Zaton k do petka markiral 89.000
Varuh naših gozdov
V sredo )e obhajal, kalkor »mo ктайко 2« poeotaJU gazKbmäki refeTeot ИЛ>Јјап8кев« župao« g. «ž- Anten Sivič 50-lotnfex	rojstva. 0 odUörbem ki *»-
rtužnem, a triko skromnem strokovno ak* to e riegovwi jdodoooenem delu, m» pre-itA i« naslednji prispevek:
V Sloveniji Je ono ravnotežje med pcrfjem hi gozdom, ki se ustata kot zaključek pri-rodnega gospodarskega razvoja, do malega dovršeno in večina gozdov je oa izključno «■ozdaih. za drugovrstno obdelav and e nesposobni tleh. K\jub temu zavzemajo jtozdli 687.408 ha aA 44% vsesa površda. ker Je •vet pretežno gorat ali pa kraški In ravno
rrofstvo «veta. na katerem stole, teredno poveča občo in narodno - gospodarsko važnost gozdov. ter imperativno zahteva, da m ohranijo.
Znaüino Je za Slovenijo, in gospodarsko odločHneira pomena, da gozdi niso. kakor * drugih pokradinah na&e države, državni, knovtoskt ali graščinski, temveč, da je okrog 530.000 ha ali povprečno 80% vseh gozdov v kmečkih rokab. porazdeljeno na pribüfmo 16G.000 posestev. Pri nas ie kmetijstvo nerazdružno spojeno z gozdarstvom, k gozda oe dobiva krnet le lesa in drugih potrebščin za dorn, иапј je gozd zakladnica, kamor »e v sili zateče. Oorje kmetiji, če so вје gozdi izčrpane, prazni!
Vzooredno z napredkom kmetijstva se mora i vsemi sredstvi, zlasti s smotrenim nazornm podukom, povzdigniti tudi gozdno gospodarstvo.
To nalogo si ie nadel in v tem pravcu deta požrtvovalno že итого let inž. Anton Siv»c. vi&]i gozdarska svetnik in oblastni eoedaxsfc referent v Ljubljani, ki je obhajali 13. t. m. petdesetletnico svojega rojstva. Na$e gozdarstvo Je zadnje desetletje in že s>rri najtesneje soojeno z reieeovo osebn in a ponosom khko zre ob petdesetletnice nazaj na svode dosedanje jalodonosno delo.
Rojen v Ljubljani je po dovršenih gimna-«Sjskih in visokošolskih Študijah hi po štiriletni! zasebni in državna službi na Štajerskem in Koroškem prišel teta 1006. v Radovljico kot referent okrajnih gozdnih nadzorstev Radovküca in Kranj ter bil poklican 1. 1911. v enakem svojstvu k deželni vtach v Ljubljano, kier je polt« sredinih nradnih poslov irpravijaf! gozdno nadzorstvo političnih okrajev LJubljana - okolica to Kočevje, a med svetovno vojno tudi drugih.
Na obeh mestih se le uveljavila n lesova
talci! atšvraa ustvarjajoča narava in neumorna delavna moč in ko je prevzela ob prevratu Narodna viada upravo Slovenije ln mu kot najboljšemu strokovnjaku in po-rnavat'cu razmer poverila organizacijo gozdarske služb«. Ob razdelitvi Slovenije v dve oblasti 1. 1924 je postal oblastni gozdar sta referent za Idubljansko oblast. Vse ndesovo službeno delovanje, posebno v povojnem času, je usmerjeno na to, da se nabrani prekomerno izkoriščanje gozdov, da se ohranido normalne lesne zaloge in •eka 1« letni prirastek ter zceigura traj-Dost v gozdnem gospodarstvu.
Vtisov in opazovanj izza službenih potovanj ne uporablja i«?. Sivk; le za. uradne posde: pri takih prilikah nabrano gradivo mu ie tudi podlag-a zia slovstveno desk). In tako se je nabralo tekom let samo v »Kme-iovaficu« preko 60 poučnih gozdarskih spisov. od kojih je nekatere izdala »Kmetdü-шка družba« v ponatisu med svojimi »Gospodarskimi navodili«.
Mnogobroune njegove razprave sta priobčila od prevrata sem »Gumarski list« In •JugosJovenska šuma«, veliko je raztresenih po raiznih dnevnikih in koledarjih.
Leta 1914. je tzdaia »Kmetijska družba« kot XIV. zvezek »Kmetijske knjižnice« nje-erova »Poljudna navodila za merjenje lesa*, ki so namenjena, kakor se v predgovoru poudartja. predvsem za kmečke gozdne posestnike. da se priuče samv izračunati mno-ftno in ceniti vrednost lesa in se pri prodajah obvarujejo škode. Kako potrebna so bfle ta navodila, se vid» iz tega. da so Izišla 1. 1922 še v druži izdaji.
L. 1923. ie izdala ljubljanska podružnica Suirarskeaa udružemja Ilustrirano spominsko knjigo 'Gozdarstvo v Sloveniji«, kii se Cbde vsebine in opreme lahko primerja s prvovrstnimi strokovnim; spisi tujine. Uredil io Je inž. Sivic in napisal zanjo članke o gozdarstvu in lovstvu v Slovemiji.
Lani ie priredil in izdal inž. Sivic lično opremljeno kniteo »-Gozdarstvo v ljubijan-rici oblasti leta 1926 in 1927«. Knjiga Je namenjena noj'šir§i Javnosti m vsa snov je takn nazorno urejena, da si lahko vstvari vsakdo pravo sliko naših gozdnih in gozdarskih razmer.
Več let te že InS. Sivic urednik »Lovca«, Blasila Slovenskega lovskega društva in
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, ■apeka. gniloba v črevesu žolčnat okus v ostih. sdaba prebava. glavobol, težak iezik. bleda barva obraza lzeineio čestn no večkratni tnoorab! naravne »Framz-Josef-ove« grenčice s tem da lo iznfiemo ко7Д'-:с. predno ležemo spat. SDeciial.nl zdravniki «a bolezni v prebavilih iziavHtio. da ie »Franz-Josef-ovo« vodo topln priporočati kot v te natiene služeče domače zdra" ilo. Dobi se v vseh lekarnah dr.itroriiah in Špecerijskih trgovinah.
njegov sotrudmk. Mnogo zanimivih člankov in vesti je pisanih od njega.
Občudovanja je vredna vztrajnost, s kar tero se inž. Sivic ob svoiih mnogovrstnih, dostikrat prav težavnih uradnih poslih, še slovstveno truda za povzdieo in napredek gozdarstva Borno Je naše gozdarsko slovstvo in tem zaslužnqje njegovo strengende. Največ lepega in koristnega nam je ustvaril baš inž. Sivic. mnogočesa pa si še obetamo od nJega.
Odličnemu strokovnjaku, zaslužnemu kulturnemu delavcu in ljubeznivemu tovarišu iskreno čestitamo k življenskemu jubileju in srčno želimo, da bi še mnogo let delal s prirojeno iilavostjo za napredek našega gozdarstva, stal še mnogo let s svežimi močmi na braniku našesa zelenega loga!
_ Ini. A. G.
Poljski glas o naših krajih
Pod naslovom »Obrana pri rode je glavna naloga slovanske turisti ke« je g. Walery Götel napisal dokaj obširno poročilo o tret« jeni shodu Zveze slovanskih turističnih društev ▼ Ljubljani leta 1928. Poseben od« tisk iz VI. zvezka planinske smotre »Wier» chy« (Vrhovi) je avtor poklonil poeamez» nim prijateljem v belem mestu. Odšedšri ia Krakova 23. septembra 1928. s tovariši, eo poljeki zastopniki na Dunaju srečali češko odposlanstvo in prispeli skupaj v Maribor, kjer jih je sprejel »sympatyczny« dr. Se» njor.
Nadaljnja pot je ranoeit eJavoepev naSi
pokrajini. Po pozdravu z delegacijo SPD ao odšli na stanovanja v Unionu, »čistem in dovršenem v vsakem pogledu«. Zborov a» nja so »e udeležili tudi Hrvatje in bolgar» eki zastopnik poleg oficielnih udeležencev. »Razprave so se vršile kakor vselej v rod« nih jezikih slovanskih vsekega izmed dele<
gatov in ponovno smo mogli potrditi, da je pri počasnem in jasnem govorjenju bilo možno razumeti slednji slovanski jezik, oeobito pa so se severni Slovani, Poljaki, Cehi in Slovaki doumevali brez najmanjših zaprek zaradi neobičajne podobnosti avojih govoric.«
Obrazloživši delo zasedanja, poudarja člankar zlasti otvoritev treh narodnih par» kov v Jugoslaviji po češko»poljskem zgledu. Na megleni, deževni 26. kimavec so »sa» mohodi« (avtomobili) odpeljali goste na Bled, kjer se ie prikazalo solnce m vsej družbi pripravilo neizbrisnih vtisov z jeze» ra in okolice. Navdušeno popisuje tudi Bo» hinj, z vsema pritiklmami. Prikazovanje zveni tem prijetneje, ker se imenovani pla» ninar ozira venomer na svoje domače raz» mere. Izredni užitek izleta, organiziranega po g. Maksu Hrovatinu, se je nudil v zave» tišču Sv. Janeza, kjer so gostje Čuli »loven» »ko pesem, »brezprimerno po blagoglasju m po zvezi z gorami«. Ne mislim prevajati Goetlovih poklonov našim snažnim kmet« skim domovom, visoki civilizaciji, redu.
Ko so jih avti privedli med Mojstrano in Kranjsko goro, »o severnjaki kar obstali v nemem strm en ju. Skupina Martuljka jim je: zjavisko nieziemskie (nadzemski pojav). Spik, ki je pokazan v uspeli sliki, pa ideal gorskega vrhunca. Poevetivši pokojnemu Aljažu nekaj toplih vrstic omenja pošlo» vilni banket, na katerem je predaval profe» »or Jesenko o zaščiti narave in narodnih parkih, dr. Tominšek ml. pa piscu razlagal napor pianinskga narščaja v Jugoslaviji Dne 2S. septembra so naši bratje odhajali z vlakom proti severu »iz prekrasne zemlje slovenske s počutkom, da je jugoslovanska turistika na dobri poti in korakajoč dalje pod geslom .čuvati prirodo' bo najbolje uresničila geste svoje sijajne narodne hrm« ne ,Lepa naša domovina'.«	(K)
Pred odhodom v toplo zavetje
Dve gospodični iz Radovljice sta po »Jutrovera« članku o bedi v ljubljanskih barakah vzeli po dva otročička čez zimo na
svoje domove
V četrtek zvečer sta v uredništvo »J-utra« prlskakljali dve srnici iskat strica Toneta, pa ga ni bilo. Kakor sta napovedali, sta bili v petek ob pol 11. že zopet pri »Jutra«.
»Na pustno soiboto, ko sva se pripravljali na majSkerado, sva se jokali, ko sva brali v »Jutru«, kako ubogi otročki zmrzujejo v barakah.«
Spökorno sem priznal, prosil za odpuščanje in obljiufbil, da ne bom nikoli več pisal kaj takega, da bi morale ve-katt
»Kaj pa da ne! Se mnogo več pišite,
nama pa dajte otročke, da jih vzameva
seboj v Radovljico.«
Po izbiri pred barakami
Od leve proti desni: Iskrova Milka v naročju svoje mame, stric Tone, gdč. Jelena Pe« gamova z Bol te t crvo Milojko v naročju m veselo žareče Polikovo Mileno pred seboj, za njo Boltetov Milivoj na roki svoje mame, gospodična Mladka Celestinova z Iskrovo Zvon ko na roki in njenim bratcem Rastom, dalje pa Polikova družina
Kaj taikega ne bi bil rn'kdar prrča'kw-val in milo se mi je storilo, da se mi kar sitno zdi.
0 zlata gorenjska srčka, take so bile torej Vajine pustne misli, ko je vse drugo norelo!
Tudi na magistratu so brli presenečeni, da so kar ponudili denar za vožnjo dece v Radovljico in nazaj.
Neprestano cvrčanje in žvrgolenje je prenehalo, ко	zavili na Grudno-
vem nabrežju med kupe snega, ki prikrivajo očem bedno kolonijo baraik ob zajmrzfi Ljubljanici. Molkro so se zale-sketale lepe oči. ko ^ --"■ledale čudne, žalosrtne stavbe. Ni®ta mogli razumeti dobri deklici.
S streh, ki ni ž njih skMan sneg, segajo rumeni umazani ledeni slapovi do tal, z rdečem »kovlrom« je obita najmanjša baraka. Plahe% prestrašene oči strme skozi mala Okna na nenaivadne goste.
Težika je bila teblra. Sramežljivo skrivajo matere svoje marogaste otroSke in se v zadregi opravičujejo, da ni vode. бе ne petletni Stanko se stiska za mamo in se koraj&no odreže: »Jaz že ne grem,« njegova triletna sestrica zajoka, najmanjša M'lika pa z zanimanjem ogleduje lepi in prijazni gospodični. Kako presunlijHvo žalostne so Milenine oči. ко Я povemo, da ie prevelika.
A:li giostpoKfična Mladka zna vabiti in gospodična Jelena zna pregovarjati, pa smo se pogodili. saj je tudi tako topk> v naročju prijaznih grepodičen. Milojka 'jo kar mahne za Mladiko, ko gremo proti dragi baraki.
siromalk, ju dobro nagradi.
Kakopa, da gre Milena tudi v Radovljico. Igrala se bo z malo Milojko in v šolo bo hodila, pa prav pridno se bo učila, saj je fcud'i tu gospodična učiteljica z njo prav zadovoljna.
Milojika še ni 5 let stara ln gre, čeprav bi mamica raje dala slabotno Nado, ki je pa v bolnici. Tako je slaba, pravi, da nič ne je, kakor tudi Milena ne more jesti od slabosti.
Gospodična Jelena, hčerka notarja Alojzija Pegana, je brez mame, sedajj bo pa ona dobra mamica še ne trilertni Zvonki in njenemu še ne petletnemu bratcu Ras tu. 17-mesečna Milka ostane v baraki pri mami, ki je prišla nedavno iz bolnice, kjer )i je iwnrl majhen fantek. Atek, pismonoša Ivan Iskra, jeseniški rojak, tudi ne more v sluižbo, ker ga boli noga, ko je padel na ledienSi tleh.
Mladka, hčerka pokojnega sod. svetnika Ruperta Celestine, bo s svojo dobro mamo negovala 10-letno Mileno, eno izmed sedmerih otrok bivšega kočijaža Avgusta Poteka, in pesto-vala še ne petletno Milojko trgovskega potnika Franca Boiteta. Njen atek le redko pride domu, a mamica Atbina čaka na šestletno Nado. da se vrne iz bolnice, in neguje še ne štiriletnega Mi-livoja. Gospoda, ne sramujte se, in stopite v to barako, da vidite, kaj je red in snaga. Marsikatera gospodinja bi se lahko šla učit v to barako.
Ljubljančani, ws.i se učite od hčerke uradniške xsdove im od hčerke notarja-vdovca. Koliko je v mestu premožnih
V snegu se trese drobna, bleda Milena, tista, ki je prevelika in nam je vse povedala, kje so punčke m fantki najbolj uibožčki. Dobro dete. samo odstopaš srečo drugim! Vedoma, saj je že učenka IV. razreda. In pametnejša kot druga deca enakih let, ker jo stara bo>j za košček kruha. Z bratcem pomagata Po Ide tu, vsem Ljubljančanom znanemu koiiporterju »Jutra« in »Slov. Naroda«, ki z bergljami poganja svoi voziček ln ropota po mestnih ulicah. Zadnje dni se je ulbogi fant brez nog drsal na sankah, sedaj je pa sneg prevelik. Kaj je z njim? Milena in njen bratec mu hodita v tiskarno po časopise — in sam največji
parov bre<z otrok, ki Ы jim bik) tako-le dete tia do toplih dni le najlepša igrača. Barake na vseh koncih in krajih Ljubljane in vse so polne nedolžnih otročičev. Ali ni dete bolj vredno vaše ljubezni kakor najplemenitejši pes in najlepša an»;orska mačka? Kako ponosno bodo hodile odrasle hčerke naših meščanov na promenado z veselim detetom iz barak ob roki.
Lesni industrijalci, ki ste ob vsaki priliikii vzgledno odprtih rok, vas pa prosimo za drva.
Vs| drugi pa. ki ne morete vzeti na dom kaknva otročička in tudi ne morete priskočiti пя pomoč z blagom, prispevajte po svoj'h skromnih močeh k »Jutrovi« podporni akciji za bedno deco
Še nov naval zime in mraza proro-ktijejo vremenoslovci. Priskočite zato na pomoč hitro, Čim prej!
Jelena in MLidka, vajina mamica m papanJek rx>d zemljo sta Vaju vesela, vsi čitaleji »Jutra« so Pa na Vanu j>o-nosni in Vama hvaležni za lepi vzgled.
_Stric Tone.
Zanimiva fantovska proslava - zanimive 250 letnice
Begunje. 17. februarja
Poročilo, ki ea ie »Jutro« v številki na pustno nedeljo objavilo in v katerem je bilo oo Valvazorju opisano, kako so naši davni dedje in babice pred 250 leti plesali ob zvokih harmonike. Je begunjske fante tako navdušilo, da so sklenili primerno počastiti to nenavadno 250ietnico s starodavno tradiciio viečenia ploha Na gradu Kamnu. ki ima še vedno v posesti volike gozdove. v katerih stoje prastara drevesa, vzrastla gotovo že v Valvazorjevj dobi. so begunjski fantje tako) v nedeljo za malenkostno ceno kupili velikansko Jelko. Na pustni ponedeljek se ie preko 20 fantov podalo s potrebnim oiodiem v dve uri oddaljeni gozd, skoro v bližino V'ifanove koče na Besunjščici Posekali so orjakinio in jo razžasrali v štiri hlode, kater h tretji je imel v premeru 130 cm. Ponoči (da niso motili vožnje zasebnikov, ker sedaj vse vozi les iz gozdov na BegunlšFci). so vse velike štiri hlode spravili v dolino pred razvaline gradu Kamna. Hlodi imaio 12 ku-b'önih metrov lesa. V torek popoldne so fantje hiode lepo okrasili, nakar ie nad 30 fantov na saneh samotež vleklo hlode skozi vas. Končno so bili hiodi na dražbi prodan« parni žagi v Lescah za 5000 Din.
Vsa cesta od gradu Kamna do gostilne Beigunjščice. približno 20 minut hoda, je bila polna gledalcev iz Begun! in okoliških vasi. Das; ie bilo 18 strrpni mraza, ni nihče ozebel. Vse se ie radova'o. da so naš* fantje s tako lepim običajem počastili spomin davnih dedov.
Dočim so fantje imeli trud s spravljanjem piohov. so dekleta skrbno pripravljala vse potrebno za veseiiico. Nabavile so prašiča, ovco. 10 kg moke za krofe ter okrog 260 1 vina. ProstovoHna zbirka mamic ie dala 100 jajc. 20 1 mleka m 50 klobas. razn;h saiat in sadja Pa Je bilo za oar nahbrtnih košev. Sredi vasi so v bivši gostiln; najrfi prostore, kjer ie najstarejši fant z dekleti urejail vse te blagodati za slavnostno pojedino in veselico, ki se ie ie po prodaji hlodov udeležilo okrog 60 fantov in deklet. Bog vedi. kai bi Vaivawir nap:saJ o tej veselici! Gotovo pa bi mu gosje pero še bolj smipatično zaškripalo, kakor pred 250 leti. Z veseljem bi uzoto-vil, da poboji in tepeži. ki so svoi čas bili narodni običai begunjski, sedai nri nas že dolgo niso več v mi>di. Zabava se le v najkrasneišem razpoloženju vršila vso pustno noč.
To praznično razpoložene pa se le obnovilo še v četrtek na praznik sv. Valentina. ki Je bil pred 2S0 leti graisJci oatron na Kamnu. Njegova slika ie biia ob poru-Šenju grajske kapele Pred 180 leti prene-šena v farno cerkev, kjer se praznovanje vrši še vsako leto z vso slovesnostjo. Tudi tokrat so sc fantje in dekleta korpora-tävno zbrali k dopoldanski maši. nakar se Je pirovanie nadaljevalo in se končno zaključilo v najlepši skladnosti. Hvaležni smo »Jutru«, da sedanjemu rodu obnavlja spomine na običaie davnih dedov V pohvalo naših fantov pa nai v zak'iuSku poudarim, da so 1000 Din od dobliene kupnine daro-vadi v dobrodelne namene.	2.
Gripa je tu!
Ne čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite st, da boste mogli že prve znake pobiti Izvrstno orožje so
Aspirin
tablete
ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trgar.je po udih, re^matizero in nevralgične bolečine.
Zahtevajte pristne Aspirin ta* biete v originalnem zamoiu katere se spozna po modro-beli-rdeči varstveni /T\	znamki.
Zastrupijenja s plinom
LJubljana. 16. februarja
V Ljubljani se zaradi izjemnih prilik če« daüie pogosteje pojavljajo primeri zastrupljeni z raznimi pl ni. Danes se je pripetila težia taka nezgoda v hiši št 12 na Zabja-ku. Ko ie hotel ponoč okrog 1.30 zasebnik Ivan Aijaž iz svoje sebe. je po par korakih od posteče nenadoma omahni] in padel onesveščen na tla. Tedaj se je zbudil sostanovalec brive*. Albert Jarc. ki je pričel klicat; na pomoč, ker ie zavohal močan vzduh po plnu. Odhite' je iz sobe, med tem pa ie prišla pogledat gospodinja Str-letova. ki se ie mahoma zgrudila zaradi za-dušljivega plina na tla V sobi. kjer sta spala Jarc in Aljaž, je prenočeval tudi za-sebn uradnik Josip Murnik. ki Je bil enako omam'i en od močnega pina Jarc je o nesreči obvestil stražnika ki ie poklical rešilno posta.io. Po omamljence ie pridrvel rešiini voz. ki je odpeljal v bolnico Mur-irlika ter Strletovo. dočim se je A'lfai med tem že zopet osvestil.
Kakor se ie moglo zjutrai dopnati. je pr čel uhajati plin iz cevi v sobi vdove Str-letove. Da io ostali stanovalci omenjenega stanovanja pri življenju, se ie pač zahva-Iti samo slučaju, da se Je še pravočasno zbudil Jarc in priklical pomoč.
Podobna nesreča se ie dogodila danes popoldne v Langusovi ulici v hiši št. 19. Zamrznil je vodovod, ki sta za dopoldne odtajaia dva uslužbenca klemaria Gustava Риса s Tržaške ceste. Popoldne bi morala ista delavca, in sicer mojstrov brat Viktor Puc ter l6-1etni vajenec Herman Blatnik, odtadat; s pomočio posebne pečice, kurjene z ogliem. še zamrznjeno stranišče. Prišla sta na delo okrog 14. ter pričela s pripravami. da odtaiata stranišče Postavita sta z oeüem zakurjeno pečico v kot I. nadstropja pred stranišče, nakar sta pričela razgrevati cev. Med delom pa sta pozabila odpreti pod stopnicami okno n tudi nista začutila da je plin. ki Je uhajal iz peči. preoster. Počasi pa ie fantoma začelo postalati slabo Puc se ie kmalu zgrudil tik pred pečico m tla ter obležal na hod-n:ku. Vajenček ie bil še toliko pri zavesti, da se 'e pognal prot oknu. ki ga pa nä dosegel Omahnil ie tedai tudi on in oble-ža" nezavesten na stopnicah.
Tik tam stanujoča gospa Edita S. ie kratek čas nato. nekako ob 14.30. začutila sumljiv duh. Odprla ie vrata stanovanja ter planila na hodnik. Tam se ie nudil žalosten prizor V kotu ležeči Puc ie bil žft popolnoma moder v obraz, dočim le mali Blatnik komaj še diha*, ker se ie nahajal v zelo nerodm legi. Gospa ie vsa prestrašena pričela klicati na pomoč, odprla ie v najrlici okno in odhitela nato na ulico, kjer Je ustavila nekega gospoda, da ie or hitel gori ter pomaga! oba ponesrečenca spraviti z 'edeno mrz'eea tlaka v sobo. Tam so pričeli s poskusi umetneea dihanja, istočasno pa ie nekdo iz sosednje Fried-richove hiše obvesti! o zadevi rešilno oo-
Elitni кшо Matica Telefon 2124		Kino Ideal
		
Danes velika slavnostna premijera.
000
Monumentalno filmsko veledelo slovitega ruskega režiserja
IT. TURžANSK£OA
Stenjka Razin, hetm«n	H. A. ScMeftaw
Bojari. Ruski narod Na Volgi. V Astra b am и Izdajstvo perzijskega šaha. Poži^ in rop Princeza na brodu Brez vude. Muke. Ljubezen Izdan. Žrtev.
Film nepop sne lepote iti očarljive, nepozabne vsebute.
Radi svoje ogromnosti se predvaja to filmsko veledelo istočasno v dveh kinematogn fih in sicer
v kinu Matica ob 3., 5., 7. in 9. uri v kinu ideal ob 11. dop. Ob 2., 4., 6 in 8.
Pomn žen orkes'er!	D^eurne predstave
Predproda«a vstopnic v obeh kineira'ogtafih od It)—V« 13
K i n n 1 d й я !		Elitni kino Matica
(\ 1 11 U IUVO.I		Telefon 2124
ttajo. Rešltot avto fe v nekad minutah pridrvel pred hišo ter odpel]a] oba ponesrečenca v splošno botodco. kjer so jima nudili prvo pomoč Oba sta dobila potrebno lniekcido. zavedla Da sta se šele čez dobro uro ter pričela oo učinku injekcije bruhati. S tem sta bila že tudi rešena, vendar bost« morala ostati zaradi splošne oslabelosti nekaj dni v bolniški oskrbi.
Pri brezplačnem čaju in у ogrevalnici
Ljubljana, 18. februarj».
»CaJ, hej, topel čaj in kruh I . . . Velik blagoslov, velika dobrota« — ugotavljajo stotine onih revežev, ki begajo po ulicah, ki se treeejo od mraza, ki so bolni in o katerih le malo kdo ve, koliko trpe. Ko so čitali ali bili opozorjeni na novico v listih, jle Sla be-seda kakor topel veter od ust do ust. Obra-»i eo se zjasnili in oči so ее nasmihale v prijetnem presem^čenju: Vsaj nekaj . . .
Včeraj popoldne so gospodinje v posameznih zavetiščih in ljudskih kuhinjah, ki amo Jih navedli, pričele s kuho. Predele eo zalogo prav dobrega ruskega čaja, velike množine dlron in sladkorja, uslužbenci Delav-ake pekarne pa so nanosili velikansko množino rveže pečenih hlebčkov. Gospodinje во čakale in čakale z vsemi temi dobrotami, g kuhanim čajem in kruhom, zunaj pa so tavali semintja mnogi revčki in niso vedeli, kje jih čaka okrepčilo. Sele, ko eo nekateri za-niali iz »Slovenskega Narodat, da Jih čaka tam m tam toplo okrepčilo so začeli posamič prihajati v označene lokale. Hlastno so srebali pijačo in prigrizovali sveži kruh. Obrazi eo jim sijali zadovcijstva in marsikateremu onemoglemu sti.rejšemu revežu, ki mu je ▼otlo donelo v prsih, če ga posili kašelj, se Je zalesketala v očeh solza hvaležnosti.
Tekom noči šele, ko so se shajali brezpo-•elneži po svojih skupnih ležiščih, ее je prav razSirila novica o okrepčevalnicah in zjutraj Je bil Daval na >čajarne< vse hujši kakor včeraj popoldne. Tedaj šele je pridihala v tiste prostore vsa ogromna ljubljanska beda. priropotali so i», podstrešnih sobic po etop-njicah na cesto mali otroci, ki so uživali do-alej v neredkih primerih le po enkrat dnevno toplo hrano prihajali so njihovi tovariši jz barak, ki drgetajo v mrazu vse dni in noči. PoneSali eo se mednje bradati, izčrpani možje, mladi fantje, ki iščejo dela, in naetav-ljale eo posodice revne matere, katerih otroci leže doma, ker zaradi pomanjkljive obleke ne morejo na ulico. Toplega čaja »o izpili vsi ti bedniki danes nad 1000 litrov in prejeli nad 750 lepo zapečenih hlebčkov.
Dobro je obiskana tudi ogre.ievalnica v poslopju Borze dela, kjer je toplo zakurjena ▼elika soba. Zbirali eo se siromaki ves dan. posedali po klopeh in se pogovarjali o strašnih časih.
—	O ja, prav dobro Je tu! zatrjujejo drug
drugemu.
Pa pripomni ta aH oni t — Hed, da Je bilo tako že početkom tedna, ko je brila zunaj burja!
—	Kako pa s delom kaže?
—	Danes so Jih odposlali sopet BO gori na Zidani moet, '»menja eden.
—	Prav, pritrdi drugi. Počasi pridemo na ▼rsto vsil Ne bo zmanjkalo snega na progi I Vsi še pridemo do taslužkal Naj bo 3.50 Din na uro, da je le nekaj!
Ko se jame mračiti, poetajojo ljudje, H se
grejejo ▼ tisti »obl, m> tilJL Ku dufe» Jfan leže težka skrb. Bliia osma ura in morajo zopet na ceeto. Kam sedaj? Pred poslopjem »pregovore med seboj še po par glasnih besed, nato pa se porazgube v noč kakor sence: odhajajo iskat prenočišča po večini ven iz mestnih zidov, v Šiško, na Ježioo v Drav-lje, Št. Vid in drugam, kjer se ped lahko zarijejo v seno na skednjih.
Pred sodniki
Zankarji
Zankarji hodijo po hostah in nastavljajo divjačini zanke. Uboge, ujete živalce postanejo često plen lisioe, mnoge tudi izkrvave iD poginejo ali pa zmrznejo.
Te dni je pri razpravi pred okrajnim sodiščem naslikal zasebni udeleženec, odvetnik dr. Krejči zankarje kot Ijiudi, kj nimajo srca, ker se jim ne smili uboga divjačina. Zanke nastavljajo, pa največkrat sami od tega ničesar nimajo, le žival se muči in počasi pogine, kajti zankarji, v večnem strahu pred zasledovalci, le včasih plašni stika jo za zankami in gledajo, če se je kaj ujelo.
Okoli božiča je prišel France K., delavec iz podgorice, klicat svojega znanca Franceta D., poseetnikovega sina, naj gre z njim v gozd. Oglasila se je fantova mati, ki je sinu branila hoditi s Francetom K., ker le znan divji lovec. Sin pa ni ubogal matere, danes mu je žal, ko čepi v tritedenskem raporu. doJim bo sedel njegov tovariš še enkrat toliko.
France D. se Je torej Ы1 dal pregovoriti in je odšel s svojim znancem v gozd »Hrib« blizu domače vasi. Pričela sta rezati šibe. Ko sta Jih na rezala, Je dejal France. »Zdaj bova pa nastavila zanke.« Tovariš se ni branil, držal je zanke, a France jih je privezoval.
Ko sta prišla čez nekaj dni gledat, бе se je kaj ujelo, ju je zasačil lovski čuvaj.
Ta svoj izlet sta zankarja zaključila pred sodnijo. France D. le skesano priznal, da je šel s tovarišem, a je šele v hosti spoznal, da namerava nastaviti zanke. Držal mu jih je, a sam ni nastavljal.
France K. se je pa jezil, čel, da Je zanke našel v hosti in je hotel enkrat poskusiti loviti nanje. Predlagal je svojemu znancu, nai gre z njim, da poskusita z zankami svojo srečo.
Čuvaj je dejal, da Je našel enega zajca v
zanki, a od drugega samo še dlako ▼ grmovju. Morda je drugi zaiec pobegnil, ali pa se je ujel za malico tetki lisici, ld Ji v tej hudi zimi tudi primanjkuj« zajčje pečenke.
Slab prijatelj
»Zdavnaj te že nisem videl, kako se pa
imaš?« je pozdravil lani jeseni kmeta Jožo za Ljubljano njegov znanec Janez, ki je pri sodniji dokaj slabo zapisan. Jože ni bil posebno vesel svojega zaanca, ld je kar pri-sedel na njegov voz in se peljal z nJim na ujivo. Kmetič je imel na ročici obežen suknjič in v njegovem žepu 70 Din. Ko je prišel na njivo, je pustil voz na stezi in sam hitel po razorih. Med tem Je Janez urno segel v žep suknjiča in vzel denar.
»No, pa pozdravljen, Jože, priporočam se ti,« je vpil Janez in odhitel. Jože je prepolno spoznal, zakaj se mu ]e Janez priporočal. Naznanil ga je in zdaj bo Janez petnaj-stič sedel: za vsaikih 5 Din en dan.
«mrraila fhint al! praSOi, Kranjski kmetje Imajo pač dobr« In moderne hleve, ld varujejo živino pred vremenskimi nepri-
likami.
Šolski pot* zaradi mraza tn snežnega meteža silno trpi. Poprej ie bM pouk na gimnaziji prekinjen zaradi pojava epidemi-čne influence. Zaradi pomanjkanja kurjave pa ie sedaj ravnateljstvo ukinilo pouk od
18. do 25. t m. Pouk na omiovhHi Šolah se ie vrši. toda v slabo kurjenih sobah. Pri sreskem šolskem referentu j« drugače 15 šolskih upraviteljev zaprosilo za dovoljenje. da smeio zapreti šole za 5 do 10 dni zaradi mraza, visokega snega in pomanjkanja kurjave. Obisk šol ie v nekaterih krajih kranjskega sreza zadnje čase itak skoro popolnoma opešal.
0.	Olaserjn je odgovarjal dr. Obersnel ki smatra, da je treba upoštevati tudi miš-lijenje zavarovancev in poslodavskih krogov v Sloveniji. Li so odločno proti zavarovanju potom Sred-šnjega urada v Zagrebu. Smatra, da ni dobro postavljati iunk-tima med splošno uvedbo tega zavarovanja in med postopnim ker bi se s tem onemogočil napredek tega zavarovanja in W bil oškodovani interesi zasebnih nameščencev.
G. Lovišin Je opozoril delegate mi dosedanji sistem finančne politike Pokojninskega zavoda, ki podpra s svojimi sredstvi
tudi v izdatni meri gospodarsko delovanje pokrajine odkoder se stekajo v zavod denarna sredstva Isti sistem je treba uvesti tudi splošno za pokoju nsko zavarovanje zasebnih nameščencev in za ev. nove zadevne zavode. Končno ie treba upoštevati, da ie Pokoininsk; zavod v Liubliani prevzel ogromni deficit, k- ga bo z raciional-nim gospodarstvom pokril v 20 do 30 letih. Tega deficita se ne more ln ne sme naprtit' drugim pokrajinam
Delegat vojvodinskih bančnih uradnikom se ie iziavä'l za sistem pnkraiinske ureditve pokoinnskega zavarovanja Zaključno besedo ie imel dr Vrančič. ki le opozarjal, kako gre razvoi po vsem svetu za specifikacijo Avstrija. Nemčija. Češkoslovaška, Poljska imaio posebne zakone za zavarovanje zasebnih nameščencev. ItaMa je edina država Evrope, ki je obe zavarovanji združila.
S tem Je bila razprava zaključena, nakar je predsednik ankete, g. Pfeifer, predlagal naslednjo
RESOLUCIJO: »Anketa, sklicana na priporočilo Г7. kongresa delavskih zbornic po zagrebški delavski zbornici v zvezi s centralnim tajništvom delavskih zbornic, Je preštudirala načrt »Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev«, zaslišala ustmene in pismene opombe in predloge posameznih zbornic, organizacij zasebnih nameščencev in ostalih zainteresiranih udruženj, ustanov, korpora-cij itd. ter izrekla naslednje mišljenje:
1.)	Načrt »Zakona o pokojninskem tav»> rovanju nameščencev«, ki ga je sestavil pokojninski zarod za nameščence v LJubljani, naj tvori podlago za. zakonodajno delo.
2.)	priporoča se ministrstvu za socijalno politiko, da ta načrt г iznešenimi opombami in predlogi ankete po zaslišanju rntere«ir»-nih krogov r.a splošni anketi in po končal rcdakeiji r pogledu zakon, tehnike ln eiste-matike uzakoni in izvede v veljavo.
3.)	Delavske zbornice se naprošajo, da mi podlagi tega mišljenja energično delujejo na to. da se pretresam načrt uzakoni.«
Za tem ie bil sprejet še dodatni predlog, naj vlada čim prej uzakoni tudi starostno in brezposelno zavarovanje delavstva.
V zaključni besedi se je predsednik ankete zahvalil za sodelovanje delegatov ln naprosil prisotnega delegata ministrstva za socijalno politiko, naj bi želje in zahteve ankete predložil ministru dr. Drikoviču.
Popoldanska posvetovanja
Konferenca prosvetnih referentov delavskih zbornic, določena za 10. uro. se ni vr-б la. ker niso prispeli prosvetni referenti drugih zbornic, das; so bile zastopane vse zbornice razen sarajevske in splitske Zaradi nastalih prometnih ovir ie onim iz Splita nemogoče priti drugače, kakor preko Trsta in Jesenic. Zastopmiki iiz Sarajeva oa lahko še pridejo. Zastopane so torej zbornice Zagreb, Ljubljana. Beograd in Novi Sad Prva ie oo članstvu najmočnejša. šteie 150.777. druga 97.683. tretja 78.837, četrta 77.184. sarajevska 62.042. splitska pa 26.101 čiana. Ob zaključku lanskega leta le bilo torei 474.606 volivcev delavskih zbornic naše države.
Seia centralnega tajništva DZ.
Pač oa se ie popoldne vršila seja odbora centralnega tajništva delavskih zbornic in se ie razpravljalo o raznih vprašanjih centralne uprave in o važnih zadevah, ki pridejo v ponedeljek pred skupščino Delavske zbornice in o katerih bodo do tedaj razpravljali tudi klubi delegatov pJenuma. Tako se je razpravljalo o proračunu cen-tralneea tajništva v Beogradu, o proračunu palače Delavske zbornice v Beogradu, o znani spornen ci gospodarskih krogov, o organizaciji centralne statistike in o centralni socijafrr knjižnici, katero namerava osnovati centrala delavskih zbornic v zvezi z ministrstvom socijalne politike. Proučeval se ie tudi načrt uredbe o železniškem pomožnem osobiu. Pripravlja se namreč zakon, ki nai bi veljal za vse vrste nomožnega osobja. v kolikor ne nudijo spe-cijaini zakoni posameznim panogam pomožnega osobja boljše zaščite. Delavska zbornica stoii na stališču, da se mora v tem zakonu posebno podčrtati, da ind vi-dualne pogodbe, ki bi bile v nasprotju z določili zakona o delovni pogodbi. — v kolikor n so ta določila označeno kot dispozitivna. ali ki bi bile v nasprotju z obstoječimi ko'ektivn mi pogodbami. niso veljavne Razpravljalo se ie nadalje o načrtu novega rudarskega pravi'n'ka in o ratifikaciji konvenci mednarodnega urada dela. ki še niso izvršene. Posebno pozornost ie posvetila seia zaščiti m zavarovanju naših delavcev v Nemcji. V evidenci ljubljanske delavske zbornic? je mnogo oseb, ki so uprav:čene. da bi dobivale starostne ali nezgodne rente iz Nemčije. Tudi druge zbornice imajo preceišnje število takih retnikov v ev denci. Rentniki v področju ljubljanske Delavske zbornice izgubijo sam; na zapadlih rentah letno nad 2 milijona Dn če bi računali te rente v realni predvojni vrednosti. Ti ljudje so v tujini pustili sadovp svojega dela, v domovino pa so prišli po preskrbo za starost. Ker Nemčiiia teh rent ne izp'acuje v inozemstvo, ne dobivamo iz Nemčije ničesar Zaradi tega ie potreben tozadevni sporazum med našo državo in Nemčijo. Ko so prišla oo dolgem času tozadevna pogajanja v tek. je podalo centralno tajništvo Delavsk h zbornic svoie detailira.no mmenje. Za Slovenijo je posebno važno vprašanje izseljevanja naiših poljedelskih delavcev v Nemčijo in je v veljavi od marca lanskega leta že dogb-vor med Nemško centralo in med našim Centralnim odborom za posredovanje dela. Kakor znano, ie bil nedavno zaključen z nemško vlado dogovor glede zavarovanja naših delavcev v Nemčiji ter obratno dede zavarovanja nemških delavcev v Jugoslaviji. V teh im še drugih načelnih zadevah ie seia centralnega tajniškega odbora izdelala svoja poročila in sklepe.
Danes do večera in no potrebi tud Jntr! popoldme so v prostorih strokovnih zve« šege posameznih klubov in tako bo temeljito predelano gradivo za skuošč:nsko sejo, s katero se v ponedeljek zaključijo važnf delavski dnevi v LjubtjanL
Milejše vreme grozi s plazovi
Znaten popust mraza — Na solncu se je že začel tajati sneg — Potniški promet se izboljšuje
Ljubljana. 16. februarja
Prihaja h« v deželo. Po sedmih tednih mežnih metežev in trdega mraza se je začelo vreme mehčati. Zjutraj je biilo že po vsaj Sloveniji milejše vreme, sprva ob-tačno. tu Da tam je še naletaval redek sne-fič. toda popoldne se ie zjasnilo in marsi-kod ie posijalo solnce. Popoldne je ЬЙо talno in južno, zato se je začel sneg pov-ecd. zlasti pa Po gorah hitro tajati. Po poročilih iz Gorenjske preti vedno večja nevarnost plazov.
V LJubljani je davi termometer пл prostem kazal —10 C. okoli 14 pa samo še —3.5 C. barometer se dviga in kaže danes stalno 760. Poviprečno se le temperatura v SHovenifl gibala med —5 do —13 C. najnižja je bila še vedno na Rakeku. Popoldne je že bilo tako toplo, da je živo srebro skočilo čez ničlo ter doseglo 2 C. Jutranje
vremensko poročilo
navaja naslednje stanje termometre (v oklepaju prednjega dne):
Bohinjska Bistrica —10 (—11). Kranjslka gora —12 (—16), Jesenice —« (—14). Tržič —12 (—11), Kammik —10 (—16). Ljublana iL koi. —10 (—12). Celje —6 (—14), Bre-flce —6 (—9), Dravograd-Meža —10 (—13) Maribor —7 (—0), Ljutomer —5 (—7), Ko-toriba —8 (—12), St. Janž na Dolenjskem —8 (—14). Novo mesto —6 (-11). Kočev-|e —7 (—13) in Rakek —18 (—25).
železnice у borbi proti plazovom
Z nastopom toplejšega vremena snežni plazovi na mnogih krajih o®ražajo železnice. Ovirajo že itak skrajno reducirani potniški pTomet in dovoz živil v najvažnejše centre Slovenije. Ponoči pa Je promet vlakov težaven po sveže zledenelih tračnicah. ker se začno kolesa lokomotiv kar na mestu vrteti ln vlak ne more več dalje. Spričo teh kalamitet so imeli tudi danes vlaki velike, mnogourne zamude. Na črnih deskah ofcjavSja ljubljanski kolodvor danes vlaki velike, večurne zamude. Na drugače minimalne, to pač zato, ker te najbolj interesirajo domače potujoče občinstvo.
Križi in težave potnikov
Вт ia etcsoresol vlaki so danes prihajali v Ljubljano še z velikimi zamudami. Inozemski potniki se sedaj iz Trsta zbirajo v LJubljani in čakajo, da idlh prvi brzovlak odpeMe dalje v Avstrijo. Češkoslovaško in na Madžarsko. Trumoma oblegajo prometno pisarno in naši vrli prometniki so jim vedno z nasvetom in informacijami na tisrtugo. Prometna pisarna je te dni podobna pravemu mravljišču. Po mnogih dogodivščinah so se tud- razni slovenski potniki, ki so se začetkom tedna ali že prejšnji teden odpravili iz Ljubljane na daljše potovanje. danes srečno in veselo vrnili.
Dopoldne ob 9.30 je prisopihal beograj-brzovlak na kolodvor, ves snežen in
okrašen z ledenimi svečani!. Vaeont oa so bili toplo zakurjeni. Imel Je s seboj tudi jedilni voz. v katerem so dobivali potniki vso vožnjo okrepčala. Brzovlak št. 4 je iz Beograda odsopihal v četrtek ob 20. Že po s rem ski in slavonski ravnini ie s težavo zmagoval ovire. Privozil ie v Zagreb včerai okoli 14.. kjer je na glavnem kolodvoru počival do 19.45. nakar so ga porinili na savski kolodvor, kjer ie zopet ždel do polnoči. Postajati oa ie moral tudi na naslednjih postajah prav dolgo, tako v Savskem marofu 184 minut, v Zaprešiču nad 300 minut in v Brežicah 62 minut, nakar se je vožnja razvijala v hitrejšem tempu.
Poročila z Gorenjske
Ze včeraj smo opozarjali na nretečo nevarnost plazov za primer, da nastopi milejše vreme. Z Gorenjske so dane« prišla kratka poročila, ki soglasno navajajo na-eii preobrat vremena, in poudarjalo, da je s tem nevarnost plazov povečana.
Na Mrzlem Studencu je bilo popoldne Izredno toplo. Sijalo ie solnce in sne* Se ie začel naglo tajati. Na Jesenicah je bilo popoldne jasno in solnčno. Termometer je na kolodvoru kazal ob 14. že 2® C nad ničlo. Ogražena je Posebno proga med Je-sencatni Ln Dobrovo, kier se z Mežaklje posebno radi utrgajo plazovi.
V Bohinju je dopoldne še smežfto. Opoldne pa ie nastopil nenaden preokret. Temperatura le ob 14. dosegla —2 C. Solnčno in toplo. Zato ie tem večja nevarnost lavln. Med Sotesko in Bohinjsko Belo le železniški čuval včerai popoldne preprečil večjo nesrečo. Snežni plug je oral snee po progi od Boh. Bele proti Soteski in čuvaj je pravočasno opazil bližanje manjšega plaza. ki bi bil sicer lokomotivo s plugom vred zagrebel. Tako pa se ie lokomotiva še pravočasno ustavila, a zato le morai SOE čakati v Soteski, da ie bila proga očiščena. kar se je zgodilo v pol ure.
Posledice zime v kranjskem srezu
Kran L 16. februarja
Davi Je termometer v Kranju kazal —12 C. a popoldne se Je nebo zjasnilo in ie postalo prav solnčno vreme. Posledice hudega mraza ln prometnih ovir tudi Kranjčani prav zelo občutijo Industrijskim podjetjem primanjkuje premoga in so zato skrčila obratovanje. Občutno šlkodo trpi tudi kranjska trgovina, ki le koncentrirana v mestu za vso Gorenjsko. Zaradi slabih železniških zvez in zasneženih cest tri brlo ta teden niikaikih živahnejših stikov z oddaljenejšo okolico Trgovine so Imele slabe posle, tržni dnevi so bili skrajno slabo obiskani
Povsod vlada zaradi mraza velika stagnacija. osobito pa v les-ni Industriji, za katero le Krami glavno Shajališče. Pred nastopom zime so kmetje dnevno dovažali do 150 voz lesa in drv. dočim so sedai popolnoma izostali. Mnogim kmetom so zmrznile velike zaloge kromoiria 'n drugih pridelkov Nasprotno v kranjskem okraju nI znan noben primer, da Ы bila kmetom
Omejitve nedeljskega prometa
Na progah Ljubljana—Maribor in Zidani most—Zagreb vozita danes le po dva para vlakov
!
Zaradi očiščenja prog in da se olajša dovoz premoga in živil v mesta, se ie železniška uprava odločila za dalekosežno redukcijo prometa na današnjo nedeljo. Redukcija se nanaša samo na glavne proge Ljubljana - Maribor, Pragersko — Kotoriba in Zidani most — Zagreb ter velja samo za nedeljo. V ponedeljek vozijo zopet vsi vlaki, razen onih, k| so bili že pred dnevi n? nedoločen čas uMnienl.
Danes vozijo samo naslednji vlaki: Na progi Ljubljana — Maribor vlaka štev. 613 in 625 z odhodom iz Ljubljane ob 5.15 in 17 40 ter prihodom v Maribor ob 9.37 in 22.00. v nasprotni smeri pa vlaka 515 rn 525 z odhodom iz Maribora ob 5.20 in ob 17.20 ter prihodom v Ljubljano ob 9.59 in 21.45.
Na progi Zidani most — Zagreb: vlaka štev. 515 in 525 z odhodom z Zida-
nega mosta ob 8.03 ln 20.02 ter prihodom v Zagreb ob 10.25 in 22.20. v nasprotni smeri pa vlaka št. 616 in 526 z odhoc'>m iz Zagreb ob 5.35 in 16.35 ter prihodom na Zidanj most ob 8.06 in 18.58.
Na progi Maribor - Pragersko - Kotoriba vozi v vsako smer samo po en vlak in sicer iz Maribora vlak št. 1118 z odhodom iz Maribora ob 16.18 s Pra-gerskega ob 17.00 in s prihodom v Ko-toribo ob 19.41. iz Kotoribe v Maribor pa vlak št. 1123 z odhodom iz Kotoribe ob 5.48, s Pragerskega 8.35 in prihodom v Maribor 9.10.
Na ostalih progah vozijo vsi vlaki razen onih ki so bili že dosedaj ukinie-ni. Brzovlaki vozijo danes tudi na glavnih progah, vendar pa je še negotovo, koliko se bodo mogli držati voznega reda.
Anketa o pokojninskem zavarovanju zasebnih
vv
namescencev
Ljubljana, 16. februarja
V oJcvfrju socialno političnih raziprav, ki so združene z otvoritvijo palače Delavske zbornice v Ljubljani, je bila danes ob 10. dopoldne otvorjena anketa o pokojninskem zavarovanju zasebrxh nameščencev. Anketa nai odgovori na dve vprašanji:
Kako Izpopolniti osnutek pokojninskega zavarovanja, ki ga je sestavil pokojninski zavod v Ljubljani na podlagi izdelka paritetne korrr«s:je pri tem zavodu udeleženih poslodavcev jn po-slojemateev, in
kako razširiti pokojninsko zavarovanje na zasebno nameščenstvo vse države.
Anketi so priisostvovali mnogi predstavnici zainteresiranih stanovskih, zavarovalnih in socialno političnih ustanov. PoikoininskS zavod je bil zastopan po svojem podpredsedniku Evgenu- Lovšinu in po svojih ravnaifefjih dr. Saga-dmu in dr. Vrančiču, Zvezo zasebnih nameščencev Slovenite je predstavljal njen predsednik dr. Obersnel. Opaženi so biH zastopniki slovenskih, hrvatskih ln srbskih stanovskih organizacij iz Lfltibljane, Zagreba. Sarajeva, Novega Sada, Beograda. SUZOR sta zastopala ravnatelj dr. Glaser in načelnik Matja-šič. Anke+i je predsedoval predsednik Saveza zasebnih nameščencev g. Pfeifer. kS je uvodoma pozdravil delegate, med njimi tudi zastopnika ministra za socialno politiko, načelnika Tuilkoviča. ter obrazložil glavna vprašanja ankete. Delegate je naito pozdravil še tajnik Delavske zibornice g Uratnük kot domačin.
Ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ltahljani. dr. Sagadm. je nato podal poročilo o dosedanjem razvoju pokoinin-skega zavarovanja zasebnih nameščencev. Po daKših izvajanjih o pokojninskem zavarovanju v bivši Avstro-Ogrskl navaja poročilo o razvoju po-koinlnslkega zavarovanja v naši državi to-Ie:
Stanje pokojninskega zavarovania v nasi državi
Pokojninski zavod v Ljubljani, ki ga le narodna vlada takoi do prevratu ustanovila. le v letih 1919 in 1920 zbral vse potrebne podatke, da nadaljuje prejšnje zavarovanje Naša vlada je z zakonom z dne 12 5. 1922. SI. Nov 125 prilagodila zakon novim razmeram Vendar 'mamo za dobo 1919 do 1923 velik primanjkljaj poleg popolne izgube premoženja za dobo 1909— 1918.
Šele od 1. januarja 1924 naprej se more govoriti o zmernem približanju našega pokojninskega zavarovanja realnim potrebam z zvišanjem prispevkov na 180 Din mesečne premije v najvišjem razredu za predvojnih 30 K.
Z julijem 1926 se le zavarovanje zvišalo nadalie od 18.000 Din na 24.000 Din z najvišjo premijo 240 Din in od 1. oktobra I. 1928 naurei na 33.000 Din z mesečno pre-miio 330 Din.
Upokojenci, ki so bili neposredno po preobratu v velrki bedi. so bili deležni dra-glnjskh doklad iz Pokrajinskega pokojninskega sklada. Sal so imeli pravico le do rent v predvojni Izmeri 5 K do največ 75 kron na mesec.
Istočasno ie prva voljena uprava Pokojninskega zavoda započe'ia akcijo za sanacijo predvojnih izgub. To se je posrečilo na ta način, da Je prešla od 4 % na 6 % obrestovan)p imovine. S pravilnikom o dravinjskih dokladah. ki ga Je odobril minister za socijalno politiko, ie valorizirala od 1. julija 1924 vsem upokojencem prejšnja vplačila na 12-kratino vsoto, t i. za 30 kron le vračunala 90 Din mesečne premije, upoštevaje pn tem draginiske doklade iz Pokrajinskega pokojninskega sklada. Ta pravilnik ie od 1 ianuarja 1928 naorel še izboljšala na 136 Din za vsakih prejšnjih plačanih 30 K. 45 Din in 90 Din. ki so se bili vplačali od leta 1909 do leta 1923.
Pred tem t. J. leta 1923 in 1924. oa Je upokojencem priskočila na pomoč z enkratnimi podporam
V prvih 10 letih sva!epa obstoja ie Pokojninski zavod dokazal neobhodno potrebo svoiega obstoja. DamOs iz.plačuie svojim 600 upokojencem 4 milijone D n pokojnin in doklad letno. Poleg tega se ie uveliavil tudi na gospodarskem polju. Setzidafl je
svoje lastno uradno poslopje, sezidal v Ljubljani 45 stanovanj in v Mariboru skupino 4 hiš s preko 30 stanovanji Razen tega ie dovolil 6 milijonov Din stavbnih kreditov Drivatnim nameščencem do znižan; obrestni meri. Tudi trgovini in industriji daie na razpolago cenena posojila. Za državo ie zavod ravno tako velkeea pomena ne glede na njegovo veliko sociialno politično važnost, temveč tudi v tem pogledu. ker nastopa kot stalni kupec državnih papirjev. Poleg tega daje cenena posojila občinam in oblastim, da moredo izvršiti svoje naloge v javnem interesu.
Delokrog Pokojninskega zavoda le še danes omejen na Sloveni jo in Dalmacijo. Število zavarovanih članov znaša preko 8000 in celoletna premija oo zadnji noveli septembra 1928 20 miliionov Din letno. Pre-možertfe. ki ga upravlja danes Pokojnnski zavod, znaša okrog 100 milijonov Din.
Sedanje stanje pokojninskega zavarovania ie v kratkem prikazano v izvlečku glede dajatev, a celoten veljavni zakon v posebni brošuri g. poddrektoria dr. Vranči-ča. ki lo zavod oddala za plačilo nabavnih stroškov 10 Din.
Debata o načrtu splošnega zakona za pokojninsko zavarovanje
Za t>wn fe pcKfc-a-vnaltT] potooimtaiSkega zavoda dr. Vrančič podal referat o načrtu zakona o pokojninskem zavarovanja zasebnih nameščencev, ki na£ Ы Ы1 sprejet za vso driavo Podrobnosti tega zakonskega osnutka so naii Javnosti a ponovnih časopisnih ölankov rname Na dopoldanski seji so še eovorüi gg. Lovšin, Tufkovič m dr. Obersnel, ki so pozdravljali arnketo. — Dr. Obersnel Je opozoril na bistorijat tega zakonske z a osnutka. Komisija, ki ga Je sestavljala, se le sestaia I. 1924 ta Je razpravljala o novem načrtu štiri leta. tako da ga je »vršila šele aprila l. 1928 Komrrsüa le bila sestavljena paritetno и zastopnikov poslodavskih organizacij m deJe-gatov nameščencev. Pri sestavi tiega zakona so se pojavile velike težkoče. Pred vsem Je fe materija praiv težka Nadalje obstoja nasprotstvo med interesi nameščencev ta poslodavcev. Za te<m se Je moralo opoStevatii matemaitiidne račune. Skrbefto »e le tudi zato. da it dosežejo čim vi?ii plaÄii razred«, skraijša zavarovalna doba od 40 na 35 le*. Urediti le bflo vprakinde pravične razdelitve piremij na nameščence ta poslodavce. Skrbeli smo nadafle, da dosežemo čim boijšo valorizacijo preimij, ki so bfle vplačane od 1. 1909. Zato Je komisija proučevaia vsa ta vprašanja štiri dolga leta ta zavrnila svoie delo s kompromisom. Načrt le bil sprejet z vsemi proti enemu glasu. Po mneenjii govornüka le naiibolje, da se najprej osnirtek razširi na vso državo ta da se šele potem pristopi k proučevanju novih tehničnih možnosti. Tenvetina misel osnutka Je kapitalno pokritje onega, кат Je predvideno za dajatve. Vse drugovrstne zahteve bi pa pomenile le ob-JJuh* hre* možnosti, da se taktično izoolmio.
Na popoldanski sedi. ki se le začela ob t7„ ie prvi govoril zastopmk beograiske delavskp zbornice g. Pravica, ki le 'zjavil v razpravi, da ie treba pri tem vprašanju postopati oprezno in da razmere v Srbiji še niso dozorele za pokojn nsko zavarovanje nameščencev. Zato nai se zavarovanje razširi šele postopoma ter pritegnejo v obveznost zavarovania zaenkrat bančno uradništvo in nameščenci akcijskih podjetij Za vse osta'e kategorije oa nai bi se z zakonom normirat! rok s 1. januarjem 1935. katerega stop; to zavarovanje splošno obvezno v veljavo. Zavarovanje nai bi se priključilo bolniškemu zavarovanju in pride-lilo Središnjemu uradu za zavarovanje delavcev.
V enakem stttlIu «lede organizacije pokojninskega zavarovanja so govorili tudi naslednji govorniki. Mnenja so bila deljena le glede ialkultat vnega in obligatornega zavarovanja Večina delegatov se ni poglabljala v tehnično ogrodje predloženega osnutka.
Generalni ravnatelj SUZORa g. Milah Glaser je govoril o zavarovalni obvezi, o roku. do katerega nai se izvede zavarovanje im o sam organizaciji Posegel ie nazaj k zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. mala 1922. V zakonu ie bilo predvideno po'eg zavarovanja za primer bo-lezni in nezgode še starostno in brezposelno zavarovanje, ki bi moralo stopiti v veljavo že s 1 lulijem 1923 Zal. do izvedbe tega zavarovanja ni priSlo Središnji urad pozdravlja misel prk'iiučitve starostnega zavarovanja k dosedanjemu bolniškemu zavarovanju. ker smatra, da bi se to moglo ceneje izvrševati, kakor pa na Dodstavi treh a'11 več zasebnih rokrajinskih zavodov, kakor jih predlaga osnutek.
Domače vesti
„Jutrova" akcija za bedno deco
Strahovita zima, kakršne morda v I dajte osebno v naših uredništvih in naših krajih sploh še ni bilo. je pahnila upravništvih v Ljubljani, Mariboru m
v neizmerno bedo množico revnih rodbin, ki nimajo ne zadostne obleke, ne zadostne hrane in često niti ne skromnega stanovanja. V barakah, za silo zbitih iz desk, drgeta v neizprosnem mrazu še vedno mnogo rodbin po naših mestih.
Trdno smo uverjera, da pozivi, ki prihajajo od raznih strani in ki kličejo k pomoči, ne bodo ostaR brezuspešni. Mnogo je še med nami čutečih ljudi, ki imajo srce za bližnjega in ki bodo po svojih močeh pomagali pri lajšanju bede in nesreče.
Najhuje ie človeku, ki vidi. kako trpe v teh dneh tudi nedolžni, mali otročiči. Nimajo obleke, nimajo zadostne hrane in ne morejo se jx)greti v topli sobi. Bolezen se širi med njimi in uničuje mlada, nežna življenja.
Da pomore tem najbolj usmiljenja vrednim in najbolj pomoči potrebnim revčkom, se obrača »Jutro« na dobra srca križem Slovenije z iskreno prošnjo:
Usmilite se uboge dece! Olajšaite |i težke čase, omilite najhujšo bedo!
Prispevaite po svojih močeh za »Ju-trovo« podporno akcijo za bedno deco!
Vsak, tudi najmaniš! znesek ie dobrodošel in bo žel hvaležnost onih. katerim bo z našimi podporami pomaga-no. Ves nabrani denar bomo razdelili s pomočjo zastopnikov poklicanih dobrodelnih ustanov tako. da bo pomaga, no res nafbed«elš'm otročičkom.
Prispevke lahko pošiljate po pošti na direkcijo »Jutra« v Ljubljani ali pa od-
Celju,
Naša zbirka narasla na 12.700 Din
»Jutrovemu« pozivu so se tekom včerajšnjega dne odzvali že prvi darovalci. v svesti si. da dvakrat da. kdor hitro da. Večje vsote so nam obljubili nekateri ugledni ljubljanski gospodarski zavodi, katerih imena in prispevke navedemo pričetkom prihodnjega tedna. Z dežele umevno včeraj še ni bilo odziva. saj ie »Jutro« ves dan romalo po železnici ter prispe mnogim naročnikom šele danes v roke.
Iz krogov ljubljanskih prijateljev trpeče dece so nam tekom včerajšnjega dne poslali prispevke gg.: Peter Štepic. veeltrg. vina 500.— Mr. Rihard Sušnik. lekarnar 300.— Fr. Krapeš. rest. in kavarnar 300.— Miroslav Urbas, tovarnar . 300.— Rajko Türk, špediter . . . 200.— dr. Albert Kramer .... 200.— načelnik Ad. Ribnikar , . 200.— ravnatelj A. Tosti .... 100.— dr. Jos. Grablovic odvetnik 100.— dr. Oton Fettich. odvetnik 100.— Fran Kavčič, gostilničar . . 100.— dr. Pavel Pestotnik. prof. . 100.— Ferd Palovec. dentist . . 100.—
Stanko Virant.....100.—
skupaj 2r00 Din. z včeraj izkazanim darilom torej 12.700 Din.
Prepričani smo. da bodo plemeniti darovalci našli še mnogo posnemalcev! Darujte za bedno deco!
»JUTRO«
•	Ir sodne službe. Kanelist Anton Mati-čič pri okrajnem sodišču v Logatcu je imenovan za sodnega oficijala.
•	Imenovanja v državni službi. Imenovana sta. Alfred Albini za asistenta na tehnični fakulteti zagrebške univerze, Anton Močnik pa za pristava pri moški kaznilnici v Mariboru v 3 skupini II kategorije.
•	Imenovanja in premestitve v železniški službi. Na teritoriju Slovenije so imenovani: Anton Vauda v Škofljici za pod-uradnika I skupine, za poduradnike II. skupine pa sprevodniki Ivan Babnik v Ljubljani, Franc Klinar na Jesenicah. Ot-mir Salomon v Mariboru in Anton Magda-lenič v Cakovcu ter kretnika Ivan Kosec in Janez Pavlovčič — oba v Liubliani Za služitelja ie imenovan svetilničar Andrei Puc. Premeščeni so: inženjer Milan Mi-kuž od strojnega oddelka prj generalni direkciji k 4 oddelku direkc.Je. administrativni uradnik Stanislav Obereigner od generalne direkcije v Ljubljano. Prane Se-levšek iz Šoštanja na Breg, Josip Bizili z glavnega kolodvora v Ljubljani na gorenjski kolodvor istotam, Andrej Blažič s Tez-na v Maribor in Matija Cerar z gorenjskega kolodvora v Ljubljani na glavni kolodvor Definitivnost so pridobili Stanislav Potočnik v Ljubljani. Alojzi! Babovšek v Kočah. Martin Lutoej v Pesnici. Andrej Kolarič v Rušah in Mihael Dobranovič v Novem mestu Trajno sta upokojena pod-uradnika Ivan Vergel na Jesenicah in Fr. Tomazin v Ljubljani.
•	Upokojitev v finančni službi. Kakor Javljajo »Službene Novine«. je šef blagajne pri bivši delegaciji ministrstva financ v Ljubljani računski Inspektor Janko Goga-2a trajno upokojen.
•	Sarajevo zahteva šumarsko fakulteto. Veliki župan sarajevski Nikolič ter inženjer Stoič sta v imenu sarajevskega meščanstva na merodajnih mestih v Beogradu pokrenila vprašanje ustanovitve šu-marske fakultete v Sarajevu.
•	Nova osnovna šola v Dolnji Lendavi. Minister prosvete je odredil, da se v Dolnji Lendavi otvori nova osnovna šola Na tej šolj se istodobno otvorita dva oddelka: eden s slovenskim, drugi pa z madžarskim učnim Jezikom.
•	Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kralievine so soreieti: posestnik Pavel Mavrič v Polulah or' Celju učiteli Josin Kraicer v Selcih ln oo-sestmk Mihael Gaberšček v Podievu.
•	Popravek, V 30 štev. »Jutra« na strani 7 j» bil objavljen poziv kmetijskim strokovnjakom, kamor so se vrinile besede »nagobčniki«, ki vanj ne spadajo, kar s tem popravljamo.
•	Vprašanje enotne mednarodne ooštne tarife. Mednarodna ooštna unlia bo imela meseca ma'a letos svoi neti kongres na katerem se bo načelo tudi vorašanie mednarodnih Doštnih odnošaiev. Odkar obstoji mednarodna ooštna unila ie ta vedno delov?!;? пд to. da se sološno znižalo ooštne tarife Zagovorniki enotne poštne tarife poudariaio da večia distanca med tuzem-stvom in Inozemstvom ne ooravičirie zvišanja tarife češ da so stroški za odorav-lianfe nisem mnoeo maniši kakor oa stroški za softiranle in za razdelievanle nisem Če že nI mogoče takoi doseči enotne tarife za ves svet ie vendarle mogoča enotne Doštna tarifa za vso Evrono.
•	Konzulat ČSR v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane, roiene v letih 1907., 1908 in 1909 ter statujoče na ozemlju ljubljanske ln mariborske oblasti ter Medmurja. da se pismeno ali ustmeno zglase v svrho vpisa v naborno evidenco Točen datum nabora, ki se bo vršil v začetku meseca aprila pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani Bleiweisova 18. bo pravočasno razglašen potom lokalnega časopisja in posebn'h pozivnic Istotako se imajo zglasiti tudi oni starefši letniki, ki svoji nabomi obveznost! do sedai še niso zadostili Obenem se opozaria da se morajo vsi naborniki Izkazati z rednim češkoslovaškim potnim listom. V primeru, da ga nimajo, naj se še pred naborom obrnejo na konzulat s prošnjo za Izstavitev.
Oni naborniki, И ne morejo svojega češkoslovaškega državljanstva dokumenta-rično, to je z veljavnim potnim listom, dokazati, bodo podvrženi naboru šele po ugotovitvi češkoslovaške pristofnosti.
*	Himen. Poročil se Je g. Rarko Corn, državni livar, г gospico Mimico Kotniko-vo. hčerko g. Kotnika iz Ljubljane. — Poročil se je gosp Lojze Primožič, šolski upravitelj v Poljanah prj Dolenjskih Toplicah, z gdč. Almo Koštialovo. hčerko profesorja in znanega jezikoslovca Ivana Ko-štiala lz Novega mesta. V Ljubljani sta se poročila g. Mirko Prosen, zasebni uradnik, in gdč. Minka Svete, posestnica iz Borovnice. — V Beogradu sta se poročila gosp Anton Cimfl. zastopnik »Universal Pictu-res Corporation«, In gdč. Irma Gromes, bivša knjigovodkinja Delniške tiskarne v Ljubljani Bilo srečno'
*	Smrtna kosa. Umrla Je včeraj ponoči v ljubljanski javni bolnici gospa Ivana Do-brotova, roj Reškova Dosegla le starost 59 let ln zapušča soprogu g Franu, nad-strokovniku drž. žel. v p sina Raika. pe-tošolca na humanistični gimnaziji Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes ob 14.45 izpred bolniške mrtvašnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V Zagrebu le umrla v visoki starosti 87 let gospa Katarina Ma-gdičeva, vdova sodnega uradnika Pokojnica Je bila mati pokojnega ljubljanskega trgovca Pavla Magdiča. — V Railovcu pri Sarajevu je preminul g. Josip Kos. gene-ralštabnf major In komandant 101. zrako-plovne čete Pokojnik le bil strokovnjak v svojem poklicu ter splošno priljubljen In spoštovan v vojaških krogih. — V Zireh je umria ga Josipina Svetllčlčeva, rolena Kendova. Pogreb blage pokotnice bo v pcnedeüek 18. t m. — Pokoinikom blag spomin, žalujočim naše sožalle!
*	Narkotlziran, a ne oropan. Odvetniku dr. Dragotit;u Martinjaku v Križevcih se fe v četrtek ponoči pripetila čudna dogodivščina. Bil je v kavarni do polnoči. potem pa se je vrnil v svoje stanovanje Poleg spalne sobe se nahaja njegova pisarna Odvetnik je v postelji še nekoliko časa či-tal ter slišal, da je nekdo odprl vežna vrata in da sta se dva r,loška razgovarjala na hodniku Kaj se je pozneje zgodilo mu ni znano Ko se 'e zjutraj prebudil Je začuden opazil, da je v njegovi sobi vse premetano in da nI njegove zimske suknje. Odprta je bila tudi blagajna, v kateri je bilo 30.000 Din za razne stranke, a v blagajni. na čudo, ni manjkalo nič denarja Dogodek le povzročil v Križevcih veliko senzacijo Domneva se, da ie dr. Marti-niak bil narkotiziran. Policija vodi v zadevi preiskavo.
*	Za Štefan kuhanega vina na mestu čez zmrzlo Savo v hladno kopel. Včeraj smo poročali o nesreči, ki se je zgodila nekemu tesarju iz Pasjeka. Mož ie hotel na drugo stran Save. ker je pa prevažanje s Struso-vim brodom zaradi ledovja- ki za prinaša s seboj drveča reka. nemogoče, se je tesar odločil, da pojde kar peš preko zlede-nele struge. Ko se je pa tesariu udri sredi Save led. ie mož spoznal ooasnost položaja In se je vrnil, od koder je prišel Kakor nam pišejo iz Save. se ie v bližini Mohorjeve čuvajnice na Savi ponovi! podoben dogodek Po cesti na desnem bregu Save so šli trije mladeniči, doma iz Spodnjega Loga. Bili so to Albin Tomše. Martin Hribar in Matija Smuk Prišedši vštric Mohorjeve čuvajnice, so tih zagledali savljanski fantje Mladeniči so pričeli razgovor preko zledenele savske struge. Pogovor je nanesel tudi na to. kdo bi s! upal peš preko ledu Navedeni trije Spod-njeložani so se čutili dovolj pogumne za tako nevarno avanturo Savliani so jih Dričeli bodriti z raznimi obljubami. »Pridite sem, pa vam plačamo Štefan kuhanega vina« se je glasila njihova ponudba Fantje Albin, Martin in Matija so bili s ponudbo zadovoljni in so se oprijeli vrvi, nakar so se spustili drug za drugim na led. Snw3c je bil prvi. Ko se le zdrsal pri-
»PLANINKA« zdravilni čaj čisti In osvežuje kri. Originalni paket 20 Din Proizvaja
lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.
bližno do polovice poti. sta njegova spremljevalca kriknila od strahu. Ninhov tovariš je stopil na tanko ledeno ploščo, ki se je udrla, da ie padel pod zmrzlo skorjo. Oba fanta sta pričela vleči za vrv, nakar se je Matija pokazal iz vode. Do kože mokrega potopljenca sta zvlekla na breg. se-zula mu škornje in mu izlila iz njih vodo. nato sta ponesrečenca iadrno odnesla v najbližjo hišo. kjer so mu Štrusovj skuhali vroč čaj in premenjali perilo ter obleko. Fantovska trojica seveda ni dobila športne nagrade.
*	Akcija krajevnega odbora Rdečega križa. Poročajo nam. Kruta in trdovratna zima je prizadela našemu ljudstvu grozne udarce Bolezen, pomanjkanje in glad se neizprosro širijo med narodom. Število žrtev narašča dan za dnem. Zaradi splošnega pomanjkanja so nekatere rodbine tako hudo prizadete, da so niihove življen-ske sile skoro izčrpane. Obupne prošnje za nujno pomoč prihajajo odboru Rdečega križa Človeku se krči srce. ko prebira pisma teh nesrečnikov. Odbor Rdečega križa, čigar glavni cilj je, pomagati ljudstvu v sili in potrebi, ni mogel preko teh obupnih prošenj. V svoji seii ie sklenil, uvesti akcijo za nabiranje denarnih sredstev, obleke in naturalij. ki se bodo uporabila za vse prizadete. Tudi glavni odbor Rdečega križa se je spomnil Slovenije in nakazal primerno vsoto, ki se naj razdeli med one rodbine s številno deco. ki iim zaradi gladu preti bolezen ali celo smrt Ne bilo bi človekoljubno, ako Ы se Slovenija ne vzdramila in ne pomagala lastnemu ljudstvu v tej najhujši zimski dobi Krajevni odbor Rdečega križa naproša zato vsa usmiljena srca in zlasti tudi denarne zavode, da se spomnilo z darovi vseh onih, ki trepečejo od mrazu in gladu, brez strehe in obleke, brez perila in tople ledi Obupni klici teh nesrečnikov naj vzdramijo nas vse. Pomagajmo svojim Hudem, da ne poginejo v teh groznih zimskih dneh. Denarna sredstva bodo iz prijaznosti zbirala upravništva »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Slovenca«, obleko in naturalije pa je pošiljati na naslov g. Antona Jagodica, pisarniškega ravnatelja v Ljubljani. Stre-liška ulica 8 Zaradi nujnosti bo vodil odbor to akcijo kakih 10 do 14 dni. Prosimo zato hitre pomoči. Da ne bo pri upravah kakih pomot, prosimo darovalce, da pri pošiliatvah točno označijo, da je denar za Rdeči križ.
•	Aretacija zaradi delravdaclle. V Sarajevu je bil predvčerajšnjim aretiran Dušan Stanič, uradnik tamkajšnjega sreskega poglavarstva, ter takoj izročen sodišču. Stanič je obdolžen. da je v svoistvu bolniškega referata pri poverjeniku mesta Sarajeva poneveril. kolikor ie doslej znano, 32 ООО Din
•	Tudi v Sarajeva se koplielo v ledeno-mrzll vodi. Povodom senzacijonalnega ko-panja v Savi pri Zagrebu ter v Beogradu je v neki družbi stavil znani sarajevski advokat dr. Bogdan Vidovič za dobro večerjo. da se bo tudi on skopal v zamrznjeni vodi. Skopal se je v potoku Zeljez-nici pri Ilidžu ter se kot zmagovalec pri stavi vrnil v Sarajevo.
*	Vrgla otroka skozi okno vagona. Kakor poročajo iz Varaždina, se ie v bližini Novega Marofa pripetil te dni grozen zločin. Doslej še neznana mati Je novorojenega otroka vrgla iz vagona v sneg. Železniški čuvaj, kl je pregledoval progo, je zjutraj opazil v cunje zavitega otroka, starega par tednov. Otrok le bil seveda zmrznjen.
* Opozarjamo na Bell teden, ki ga Je
priredila tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss. Ljubljana. Mestni trg 18—19. Glei današnji inserat!	69
•	Razvedrila potrebujn vsak človek, zlasti ob tem sibirskem mrazu. Zato se naročajte na ljubljanski humoristični 14-dnev-nik »Skovir«. ki izhaja na 16 straneh ln stane četrtletno le 10 Din. V »Skovirju«. ki je bogato ilustriran, Izhaia tudi zanimiv detektivski roman, ki mu lahko slede tudi novi čitatelji V zalogi so še vse stare številke Cel lanski letnik se dobi po znatno znižani ceni 40 Din.	160
•	Zimsko vožnjo Garnlsch - Partenklr-chen je končal princ Leiningen na Mercedes - Benzu (Brest 1170 km) kot prvi. Wessels na Mercedesu kot drugi (Skage-rak 150 km) Oba sta se vozila na novem 2.6 literskem Mercedesovem modelu, ki je iahkovozen. Večina nagradnikov je zmagala s pnevmatikami Continental Mercedes je čudežen voz. ki zmaga povsod 356
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Arborin, preizkušeno najboljše sredstvo za zatiranje sadnih škodljivcev, izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana. Mestni trg št 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Ska-berne).	49
*	Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manufaktura.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
♦	Premog. Opozarjamo na današnji oglas uprave rudnika »Orle«.	352
и— Na Miklošičevi cesti pri »Posesti« je naprodaj slika Smoleta iz 1. 1814.
*	Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani Wolfova ulica 12.	186
*	Olajšan je nakup vsakomur, ako se potrudi na Kongresni trg št. 15 k tvrdki NOVAK in si ogleda izredno veliko Izbiro blaga za obleke, plašče, perilo itd. Tam dobite prvovrstno blago najceneje. 281
Lak za nohte
na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova. Ljubljana. Židovska ulica. 15574
Danes premijera!!	Šlager pesem v filmu!!
Dve rdeči roži. *.
Po istoimenski šlager pesmi »Zwei rote Rosen — ein zarter Kuss..« V glavni vlogi dražestna blondinka LIANE HAID ter LA JANA in Harry Halm. Šlager pesem poje operna pevka gsp. Gajeva.
D a n e s ob V2 П., 3., У* 5., 6., ^5. in 9. uri. Telefon 2730.	»KINO LJUBLJANSKI DVOR«.
Iz Ljubljane
u— Pouk na II. državni realni gimnaziji
na Poljanski cesti v Ljubi-ani se bo priče! v sredo 20. t. m. ob 8 Dijaki naj takrat točno pridejo k pouku
u— Tehniška srednja šola in trgovska akademija zaprti do 24. t m. Direktor tehniške sredenje šole in direktor državne trgovsike akademije v Ljubljani javljata učencem in učenkam, da ostane zavod zaprt do 24 t. m
u— Tudi na okoliških šolah ukinien pouk. Zaradi Domanfkania kuriva ie ukinien nouk tudi no nekaterih okoliških šolah Tako so prenehali s poukom dne 14 t. m na Viču ter v Št. Vidu in bo ostala šola zaprta do Drihodnieea netka Ako v do-glednem času ne bo sledila zadostna ore-skrba s Dremoeom in drvmi. bodo ukinile oouk še nekatere druze okoliške šole
u— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i ratnika se obveščajo, da poziva na zbor pododbora in volitev nove uprave, ki je iz» šel v dnevnem časopisju in ki so ga podpi« sali gg. dr. В Kurbus, S. Velkovrh, J. Stu» kelj in A. Koe, ni smatrati kot poziv pod» pisanega pododbora, ker ni sklican po ob» stoječem upravnem ali nadzornem odboru niti v zmislu društvenih pravil oziroma društvenega zakona. Poziv je torej izšel proti pravilom fn sklepom naših občnih zbo» rov. Uprava ljubljanskega pododbora Udru» ženja rezervnih oficira i ratnika.
Pozor! Danes! Kino »Dvor«!
Operna pevka
gsp. Gajeva
poje danes šlager pesem:
»Zwei rote Rosen —
ein zarter Kuss...«
Plesni turnir
za ..prvenstvo Slovenije 1.1929"
Ljubljana 2. ШЗГСЗ - Kazina
Informacije: g. Jenko - Kazina
S816
Danes
Zi 47 a
vsi na radio koncert
v gostilno k Rahnetu na Selo kier se točilo pristna štajerska In dalmatinska vina po nalnižii ceni. Gorka ln mrzla Jedila.
Öi». fironee (Paviocic
specialist za sobne ra ustne bolezni, vWnd-no naznanja, da tevršuije od 1. marca t. I. dalje v Lhibllani, Metelkova ulica št. lil. nadstropje, pole« Srca Jezusovega cerkve, zobno prakso in ordinira vsak delavnik od 8. do 12. trre do<p. In od 3. do 7. ure popoldne.	2717
Zobozdravnik
Dp. Jos. Tavčar
spedlallst sa ustne in zobne bolezni
Gledališka ulica 4
2817
ima telefon štev. 3301
.aRL MAY v sloveiiščini!
1. zvezek se dobi v Clrllovl knjigarni,
Maribor.	2776
Salonit
cementno azbestni škrilj
je za pokrivanje zgradb najboljši materijah
I
u— Adlerwerke, vorm. Heinrich Kleyer, A. a. Frankfurt a. M., ena najstarejših nemških tovarn avtombilov znana po svojih kvalitetnih 6 in 8 cilinderskih vozovih se je odločila izdelovati cenejšo 4 cilinder-sko tipo Ti vozovi, ki se ne razlikujejo na zunaj od 6 cilinderske tipe. bodo stali franko Ljubljana, ocarinjeni s kompletno opremo, 70.000 Din za odprte in 80.000 Din za zaprte 4 do 5 sedežne avtomobile Prvi vozovi nove tipe prispejo koncem februarja v Ljubljano ter bodo promptno dobavljeni pri glavnem zastopstvu avtomobilov »ADLER«. Lhibljana, Ahacljeva cesta 10. 37 u— Koncert komornega kvarteta Zlka Iz Prage v Ljubljani. V ponedeljek 25. t m. bodo koncertirali v Ljubliani »Zikovci« in sicer v Filharmonični dvorani. Na programu imajo za Ljubljano popolnoma nove točke in sicer komorne kvartete starega češkega klasiku Vaclava Pichla. dr. Josipa Mandiča in dr. Antona Dvofaka Vse ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na koncert Zikovcev. ki je že več let zaporedoma pri nas vselej atrakcija koncertne se-zije.
u— Popis davčnih zavezancev. Mestni magistrat ljubljanski poziva vse stranke (hišne posestnike, najemnike in Dodnajem-nike), ki so prejele popisne pole »B«. da jih vrnejo brez Izjeme najkasneje In zanesljivo do vštetega 19. t. m. v mestno posvetovalnico na magistratu, da se obvarujejo nepotrebnih potov. Proti vsem onim. ki Ы popisnih pol ne vrnil v tem roku. se bo moralo postopati po obstoječih predpisih.
u— Splošno žensko društvo bo imelo občni zbor v nedeljo 3. marca ob 4. pop. v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
u— Lutkovni odsek Sokola L na Tabora bo priredil danes ob 15 veseloigro »Raz-sipnik«, ob 17. pa igrokaz »Lažni grof«. Piedstavi se bosta vršili v stranski spodnji dvorani ter je vhod od severne strani nasproti vojašnice. Vstopnine ni. vendar se prostovoljni prispevki za kritje režije hvaležno sprejemajo.
u— Mestna hranilnica Hubllanska je vo-tirala 6000 Din za ogrevalnice. organizirane od občine.
u— Šentjakobski gledališki oder ponav. (ja danes 17. t. m. izvrstno uspelo burko »Svetnik« Občinstvo se je izvrstno zabavalo in temeljito nasmejalo. Vstopnice so v predprodaji izjemoma danes dopoldne v Šentjakobski knjižnici na Starem trgu.
u— Popoldanska plesna zabava Jenkove šole s poukom novitete taragona danes v nedeljo od pol 4. do 7. pop. v Kazini. — Trening za plesni turnir.	354
n— Čajanka — plesni večer danes v nedeljo In v sredo 20. t. m. ob pol 9. zvečer r balkonski dvorani Kazine. Aranžma Jenko.	354
u— Nezgoda zaradi splašenega kopija. Ko je vozil včeraj dopoldne posestnik Andrej Knific iz Smlednika z enovprežnirm sanmi po Dalmatinovi ulici v smeri proti Dunajski cesti, se mu je na oelu omenjene ulice zaradi ropota avtomobila nenadoma splašil konj, ki Je napravil oster ovinek proti Dunajski cesti, zaradi česar so se sani nagnile in Je Knific oadei ач tla. Na saneh pa je ostala z njim se vozeča posestnica Mana Stenovčeva, ki je skušala pograbiti za vajeti. Po nekai sto metrih pa Je konj zavil v stran v sneg, kjer so se sani prevrnile in je padla v sneg še Stenovčeva. ki io ie kon! vlekel s seboi še
■ Etna - kurava Щ
higiijenično naibolj poipolna, ni nškake nevarnosti zmrznjenja vode, p« največjem mrazu se je šz-borno o-bn-esla. Naprava sama in pozen zelo poceni. VZIDAVA POD GARANCIJO za na.jodHč-nejše fumkcijooiranje. Prospekte и proračune dobite brezplačno potom zastopstva Ln! t bel zu ngsbaa gesellschalt, Wien, XVII. I. Tehnični biro »TEHNA«, družba z o. z., UUBLJANA, Mestni trg 25, I. Telefon št. 25—80
LOVCI! I
as
<b rajte in hranite kože, da jih čimvtč p .Sljete na dražbo „Divje kože"
v L'ubliano. v. leseiem, ki bj 25 marca
t
Revmatizem. išijas, zdravi naj»
uspešneje REUSANAL PASTA Ek)bi se v vseh lekarnah. Proiz» vaja lekarna ARKO. Zagreb L Шса St. 12.
Marija Jesih, soproga železniškega uradnika, nazmanja fužino vest. da je gospod
Anton Prelc
policijski kontrolni nadzornik
dne 16. svečana nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 18. svečana ob 16. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, 16. svečana 1929.
================== ■
Sigurna eksistenca!
Fodvzetne privatne osebe z gotovino ca. 40.000 — 50.000 Din si zamorejo (brez predznanja) ustvariti sigurno stabio eksistenco z
osnovanjem tvornice
brezalkoholnih pijač z mlečno kislino.
Tvorničarji soda vode, ld imajo že svoje stroje, morejo ž nfiml te pijače brez nadaljnjega proizvajati.
V vseh mestih province
iščemo po enega proizvajalca naših z zakonom zaščitenih pijač, ki « vsded svojih posebnih lastnost! ter posebnih sestavin iz zajamčeno g
pristnih sadnih sokov daleko nadkriltujejo mmoge dosedanje pro- Щ izvode. V shičaju potrebe uredimo kompletno tvornico po najmodernejšem sisitemoi. Radi zelo ugodnih pogojev od strani naše centrale izkazujejo tvornice brezalkoholnih pijač
ogromno rentabilnost.
Poblifje ustmene ali pismene informacije daje centralna uprava te organizacije za kraljevino SHS, ki istotako oddaja odrejene rajone, v kolikor so še svobodni.
JOGURA e©MPÄNY
ZAGREB Jelačičev trg 20 (palača Gradske štedionice).
kalrih deset metrov, nakar »o pasantje konja ustavili. Knific ter Stenovčeva sta navzlic razburljivim trenutkom dobila !e fafte poškodbe.
u— Prenočišča v šupah nad Vlčem. Viška stražnica je bila te dni obveščena, da pohajajo v razne skednje nad Vlčem razni sumWvi ljudje, ki iščejo tamkal prenočišča. Na podlagi prijave le bilo sklenjeno, da se priredi nočna racija, ki so jo stražniki izvršili predsinočnjim. Tam so v eni izmed šup res izsledili ponoči tri mlade delavce, stare od 18 do 30 let. ki pa niso biH nikaki sumljivi tipi. Ubožce je prisilila le brezposelnost ln revščina, da so iskali prenočišča v skednjih. Vsi trije so bili prej zaposleni v tamošnjih opekarnah. кЈет pa Je sedaj zaradi snega ln mraza ustav-fcen skoro vsak obrat. Premrzle delavce so stražniki odvedli na policijo kier so se ogreli, nakar so jih zopet izpustili.
u— Kaj vse kradejo. Trgovec Hinko Se-var na Starem trgu št. 34 Je naznanil, da mu je nekdo odnesel 150 Din vreden umivalnik. Ševar je imel železni, belo pleskani umivalnik spravPjen v veži poleg trgovine. Kako ga je mogel tat odnesti. Je ostalo doslej zagonefka.
u— »Saj sem mislila popolnoma pošteno,« le dejala Tinea Р.. ko so }o prijeli in privedli na stražnico. Povod za aretacijo je bii naslednji: Postrežnica Ivana Zelez-aikarjeva. stanujoča v Rožni dolini, Je Imela pred nekako Štirinajstimi dnevi opravka na borzi dela na Masarykov! ce-«tl, kjer je pustila nekaj časa svojo košaro, v kateri Je imela lepo. modro pleteno Jopico, brez nadzorstva na klopi pred poslopjem. Ko se je čez čas vrnila. Je sicer našla svojo košaro na mestu, a Jopice ni bilo v njej. Zeleznikarjeva se Je, seveda, neznansko Jezila, pozneje pa }e že skoro pozabila na tatvino Pot jo je včeraj dopoldne zopet privedla v omenjeno poslopje, kjer je na svoje presenečenje zagledala tudi Tlnco. in sicer oblečeno v njeno modro jopico. Zeleznikarjeva ni rekla ničesar, marveč Je hitro poklicala stražnika. Tinea ie bila v neznanski zadregi in je tatvino na stražnici tudi priznala. Opravičevala se je, kakor pove naslov, in pripomnila še, da je vzela jopico samo zaradi prehudega mraza, a jo je pozneje nameravala zopet vrniti lastnici . . .
ц— Razžaljeni ljubimec z nožem. Marica V., stanujoča v Mencingerjevi ulici, se Je podala na pustni torek v družibi svojega fanta v neko gostilno, kjer je bilo precej živahno. Marica se Je tekom večera močno razvnela in ni odklanjala tujih plesalcev, zlasti še zaradi tega. ker se M Je njen fant pošteno zameril. Janez se je namreč kaj malo menil za s^oje nezakonsko dete ln je bil materi Marici in otroku prav slaba opora. Ker Je Marica raje plesala z drugimi, se je v Janezu zbudila ljubosumnost in Janez je pričel svoje dekle zmerjati na vse pretege. S prepirom sta nadaljevala tudi pozno ponoči zunaj na Miklošičevi cesti, kjer pa se je Janez nenadoma tako razhudil. da je potegnil svoj čevljarski nož, dekle zabodel v hrbet ter mu prizadela! precejšnjo rano. Po dejanju je Janez pobegnil. Marica pa se Je ihteča napotila na najbližjo stražnico, odkoder so jo spravili v bolnico. Ljubosumnega čevljarja Janeza zasleduje polidja, da ga izroči sodišču.
h Celja
e— Zaradi Izredno hude zime In pomanjkanja premoga je gostovanje mariborskega gledališča, napovedano za nedeljo 17. t. m. od god en o. Ze kupljene vstopnice veftajo za poznejši čas.
e— Umrla je v Rečici ob Paki gospa Ana Lešnikova, stara 87 let. vdova po državnem cestnem mojstru iz Smarjete pri Celiju Zapušča dva otroka, od katerih je eden postajenačelnik v Smarju-Sapu. Blag U spomin!
e— Pouk na vseh celjskih šolah nkl-njen. Doslej se je vršil pouk le še na meščanski šoli. na drugih šolah Je bil ukinjen Včeraj je pa ravnateljstvo meščanske šole dobilo brzojavno obvestilo, nai ukine pouk od 17. do vključenega 24. L m. Tako so vse šole v Celju zaprte.
e— Mestni vodovod v Celja бе funkcionira in ni pričakovati večjih komplikacij v glavnih vodovodnih ceveh. Zamrznjene so nekatere hišne vodne napeljave in nad polovico angleških klosetov.
e— Palska elektrarna ne bo nstavlla toka. Ljubljanski radio m »Slovenec« sta včeraj poročala, da bo falska elektrarna ustavila električni tok. Včeraj Je ravnateljstvo falske elektrarne izjavilo, da so te govorice neosnovane.
Namočena polenovka
odšle) «talno r zabel pri tvrdki ANTON FAZARINC. CELJE
e— Preskrba Celja s premogom. V Cefa vlada občutno pomanjkanje premoga. Da bi temu pomanjkanju vsai nekoliko od-pomoglo, je mesto ukrenile vse potrebne korake. Cinkarna je razdelila včeraj 30 strankam 500 kg premoga na podlagi izkaznic. ki so jih stranke dobile od mestne občine. Želeti bi bilo, da bi temu vzgledu sledila še druga celjska velika podjetja, ki so dobro preskrbljena s premogom. Mestni občinski svet Je nabavil za svoje uradnike dve toni premoga iz premogoko-pa Huda jama. Mestnemu svetniku Sub'cu se je posrečilo izposlovati z osebno intervencijo od ravnateljstva TPD v Ljubljani 30 ton premoga iz Hude Jame za celjske trgovce, ki na drobno prodajajo premog. Ta premog bodo morali pripeljati v Celje z vozovi, кат bo težavno, ker so ceste zasnežene. Velenjski rudnik Je pripravljen odstopiti mestni občini vsako množino premoga. ker ga 'ma dovolj, toda v CeHe ga ie treba spraviti z vozovi kar ie zelo težko. Mestna občina ga bo skušala pripeljati v Celje s svojim novim tovornim avtomobilom. Premog bo pa drag, kajti Velenje Je
oddaljeno od Celja 40 km ln dnevno bodo
mogli pripeljati v Cetje le dve toni premoga.	: i
e_ Čiščenje tillc. Mestni občinski svet Je prekorači! proračunsko postavko za čiščenje ulic za 15.000 Din. Magistratu se je posrečilo dobiti od občinskega sveta odobre-raje za naknadni kredit v znesku 30.000 do 40.000 Din. Danes Je zaposlenih v Celju na cestah 45 delavcev. Mesto }e brzojavno prosilo dravsko divizijo v Ljubljani za vojaško pomoč 50 mož za čiščenje ulic.
e— Proti navljalcem cen. Mestni magistrat je izdal proti navijalcem cen življenjskih potrebščin oglas na prebivalstvo ln producente, v katere'.n opozaria na zakon proti draginji in brezvestni špekulaciji.
Iz Maribora
a— Josip Kostanjevec 63 letnik. V torek 19. t. m. bo minulo 65 let odkar se Je v Vipavi rodil 1. 1864 Josip Kostanjevec. ki je z raznimi deli obogatel slovensko literaturo. Bil je agilen delavec, sodeloval Je pri Ljubljanskem Zvonu. Slovenski Matici in Mohorjevi družbi. Sedaj živi v Mariboru in je kljub starosti še vedno delaven. Jubilantu isikreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let.
a— Karel Pfrimer rnnrl. V četrtek zvečer Je umrl v 82 letu starosti Karl Pfrimer, bivši mariborski župan in stric sedanjega nemškega občinskega svetnika Julija Pfrimerja. Bil Je med Mariborčani zlasti pa med mariborskim! Nemci zelo uopiila ren ter je užival velik ugled.
a— Koncertna pevka Fančl čadeževa iz Ljubljane, nastopi v petek 22. L m. v kazfnsk; dvorani. Na programu bo<f} La*o-vlc. Skerjanc. Dev. Osterc. Parma. Wagner in sJovaŠke narodne pesmi. Na klavirju jo bo spremljal pianist g Lipov? ek.
a— Odpovedano predavani*. Zaradi srežnih žametov je univ prof dr. Vouk iz Zagreba odpovedal svoje predavanje o temi »AH imajo rastline dušo«. И bi se Imelo vršiti v ponedeljek 18. t. m. na Ljudski univerzi v Mariboru.
a— Javne ogrevalntce v Mariboru. Mestni magistrat mariborski je včeraj razglasil sledeče: Z jutrišnjim dnem otvori mestna občina mariborska javna ogrevaK-šča za ubožneiiše sloje. Taki ogrevališči bosta dve v deški meščanski šoh v Krekovi ulici (v šolskih razredih v pritličju) po ena za odrasle in za otroke. nadalje v otroškem vrtcu v Melju 2 (samo za otroke) ter v dekliški šoli II. (v magdalenskem predmestiu) 2 za odrasle in za otroke. Otroc- bodo Pod nadzorstvom učiteljstva. Mestna občina ie dobila zagotovila, da dobi iz premogovnika Pekleuica premog, ki ga bo oddadala prebivalstvu po 100 kg. — Danes se prične v čakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu pri mostu deliti za ubožne sloje ča1 s kruhom. S seboj Je prinesti posodo (lonec, kozarec ali slično). Od ponedeljka dalje se bo čad s kruhom delil še na treh ali štirih krajih.
a— Pralnica - svetlollkalnlca RakuSa, Slovenska ul. 15, zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča.	276
h Litije
i— Posrečen lov za kraguljem sredi litiji skega trga. V včerajšnjem »Jutru« smo po» ročali o drznem obisku nekega kragulja, ki je zletel za ubogim ščinkavcem celo v La» povo vežo, odkoder ga je spodil gospodar. Prezeba i обо roparsko ptioo so, kakor nam poročajo naknadno, opazovali že nekaj dni, kako je posedala celo po kostanjih pred litijsko cerkvijo in se poganjala za ptički, ki so se naselili okrog hiš m ptičjih krmil« nie. Kraguljevo izzivanje sredi hiš pa je po» stalo zanj usodno Premraženo ptico so po»
nortio opazffi ia jo brez posebnega truda
prijeli Ptič je zdaj v rokah g. dr. Ukmarja. Značilno za letošnjo zimo je, da je mraz nagnal celo roparske ptice prav na obljude» ne ulice.
i— Otvoritev prepotrebne gostilne v /ev» nici. V nedeljo je bila na svečan način te ob Številnem posetu prebivalcev iz gornje m spodnje strani Zasavja otvorjena prepo» trebna gostilna na jevniškem kolodvoru. Gostilna je last g. Antona Godca, ki se je tudi neumorno trudil, da se je postavil v Jevnici kolodvor. Nova gostilna ima tudi nekaj prenočišč in bo prišla posebno prav turistom, namenjenim na Janče ali pa k Sv. Miklavžu.
i— Ustvaljen obrat Fincingerfeve fufine v šmartnem. Znana stara šmarska fužina, ki jo vodi g. Nace Fincinger, občuti to zi» mo vso ostrost mraza. Mraz je zledeni! vso vodo v žlebovih in na kolesih, ki so gonila obrat. Ves trud delavcev, da bi očistili fu» žino ledene ovire, je bil zaman, ker voda srp roti zmrzuje in tako onemogoča vsako nadaljnje obratovanje. Najstarejši Smarča» ni ne pomnijo, da bi kdaj v zadnjih petde« setih letih njihova fužina toliko časa »praz» navala«.
Iz Kranja
г— Ukinjena sokoJska telovadba. Zaradi mraza je začasno telovadba v Narodnem domu ukinjene za vse člane, članice in ne» raščaj Sokolskega društva.
r— »Liliomv v StraHSču. Znano igro »Li» Horn« bodo predstavljali danes popoldne v Sokolskem domu v Stražišču. Igrali bodo združeni diletantl iz Kranja in Štražišča.
r— Ukinjen 7. razred dektlSke Sole. Nad» zorstveno šolsko ob'astvo je na dekliški osnovni Soli ukinilo 7 razred ter ga zdru» žilo s 6. Sedmi razred je obiskovalo samo 5 učenk. Zato je premeščena učiteljica Albi» na Bradaškova iz Kranja na osnovno šolo v Smartnem pri Kranju, kjer je otvorjena nova vzporednica.
Z Jesenic
s— Posledice silnega mraza na Jesenicah. 2e рат tednov sem se giblje živo srebro v termometru stalno med 18 do 27 stopinja» mi pod ničlo. V četrtek je bil sejmski dan sv. Valentina na Savi. Običajno je bilo vsa« ko leto postavljenih na ta dan na sejmi» šču 30 do 30 stojnic, v četrtek pa so bile le tri. V noči od četrtka na petek je padlo kakih 20 cm suhega snega, v petek dopol» dne pa je nastopil silno mrzel veter. Žara» di trajnega mraza vlada tudi veliko po» manjkanje vode. Mnogo cevi je povsem za» mrznilo in morajo stranke v dolgih vrstah po cele ure čakati na vodo pri enih vodnja« kih, ki še za silo funkcijonirajo. Zelo ob« čutno primanjkuje tudi kuriva. Ravnatelj» stvo Kranjske industrijske družbe je mora« lo zaradi pomanjkanja premoga ustaviti svojim nameščencem za 14 dni vsako izda» jo premoga. Zaradi pomanjkanja premoga je tudi obrat v tovarnah resno ogrožen. Bo» lezni hudo razsajajo zlasti med delavstvom in železničarji. V posameznih družinah so oboleli vsi člani. Bolniška blagajna bratov« ske skladnice beleži najvišje število obo» lenj tekom zadnjih 10 let, to je od L 1918., ko je tudi pri nas silno razsajala španska bolezen.
s— Na naslov ravnateljstva elektrarne v Žirovnici. Prejeli smo iz obrtniških krogov in objavljamo: Zaradi pomanjkanja vode je elektrarne v Žirovnici odvzela Jeseni» eam m okolici tok vsak večer med 22 in 23. сто ter ga zopet da zjutraj med 5. in 6. uro. Ob nedeljah in praznikih pa smo ves dan brez toka. Pomanjkanje toka zelo občutijo obrtniki, zlasti pa hotelirji, ker prihajajo vlaki na Jesenice ponoči z več» urnimi zamudami, ter potniki zaman priti« skajo na gumbe električnh zvoncev. Se hu» je občutjo to številni bolniki, ker njihovi svojci ne morejo priklicati v kritičnih urah zdravnikov z električnimi zvonci, nego mo» rajo klicati zdravnike z vpitjem ali pa z metanjem kamenja v njihova okna. Razen
tega potrebujejo bolniki nočne postrežbe, kar je zelo težko, ker ni luči. Pri tem trpi» jo občutno škodo tudi oni, ki imajo tok pavšalno v najemu. Pripeti se včasih, da po več dni in noči ni toka, toda račun za tok ostane isti. Ako bi pa kdo napravil ka» ko nepravilnost z žarnicami, se mu tok od» vzame ali pa ga kaznujejo z denarno globo. Tukajšnje prebivalstvo ne more razumeti, zakaj je vodstvo elektrarne prav sedaj ob največjem pomanjkanju vode. oddalo tok eni največjih tekstilnih industrij v Kranju na škodo njenih dosedanjih odjemalcev To nam je neumljivo, ker nam je znano, da obratuje v Kranju več elektrarn.
Dornst
ŠT. VID PRI LJUBLJANI. Pri tukajšnji zadrugi lesnih strok se bodo vršile pomoč» niške preizkušnje v začetku marca. Oni va» jenci, ki »o dovršili učno dobo ali pa jo bodo do konca meseca marca, naj se pri» javijo. Predložiti je treba delavsko knji» žico in izpričevalo obrtne šole.
ŠOŠTANJ. 14. redni občni zbor šaleške podružnice SPD se bo vršil 23. t. m. ob 18. v Mravljakovi restavraciji Dnevni red: poročila funkcijonarjev, zgradba koče na Smrekovcu in slučajnosti. — Odbor
DOVJE — MOJSTRANA. Pomladek Rdečega križa osnovne šole na Dovjem je uprizoril preteklo nedeljo popoldne mladm» sito igro »Petrčkove poslednje sanje« v 4 dejanjih. Igra je bila dobro naštudirana in je žela mnogo priznanja. Prav prisrčno je bilo videti našo deco na oderskih deskah, zlasti »Peterček« je bil svoji dokaj težki vlogi docela kos. Prireditev je v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu dobro uspe« la, čisti dobiček pa je namenjen v prid si« romašni deci. Igra se bo ponovila na željo občinstva.
SK. JEDERT NAD LAŠKEM. Zadnje čase pozivajo vse novine, naj se prične z ustanavljanjem raznih kulturnih, prosvetnih in gospodarskih društev, osobito na deželi. Pri nas obstojajo: Javna ljudska knjižnica v Breznem, Rečici, Šmarjeti in Kuretnem, nadalje Sadjarsko m vrtnarsko, Tambu» raško in Dramatično društvo pri Sv. Jeder» ti. V večini teh drušev pa, žal. vlada mrt« vilo. Da se temu odpomore in da se oži» vijo društva, je dolžnost vsakega posamez« nega, ki stremi za dobrobitjo ;n izobrazbo ljudstva, da pride na pomoč. Osobito mla» dina naj se zbtra v teh društvih in prihaja na sestanke, namestu da se shaja po za» duhlih pivskih lokalih. Res je bilo pri nas dosedaj vsako delo oteikočeno, ker n;smo imeli svojih društvenih lokalov, pač pa bo temu v bodoče odpomagano. ker bo takoj, ko nastopi toplejše vreme, gospod Stokav« nik v ta namen razširil sedanji salon, dvo» rana bo dovolj prostorna in v njej se bodo lahko zbirali vsi oni, ki mislijo trezno in imajo voljo za napredek ljudstva. Pozdrav» ljamo akcijo Dramatičnega društva »Zora« pri Sv. Jederti za nabavo radia, ki se bo inštaliral pri g. Stokavniku. Isto velja za Javno ljudsko knjižnico v Hudijami, ki bo imela svoj radio pri g. Drakslerju v Hudi jami. Udejstvujmo se v prosvetnih dru» štvih in iščimo sredstev, da dvignemo dru» žabnost, pa bo napredek hitro viden.
KRŠKO. Akoravno se oglasimo Krčani le vsake svete čase enkrat, vendar nismo po» polnoma zadiemali. Res, da bi bilo v teh tež kih časih najbolje, da bi človek posnemal jazbeca, v jeseni zaspal in se zbudil v po« mladi k novemu življenju. Ta stvar bi bila jako poceni in brez stroškov, katerih se Krčani vedno bojimo. Гако bi si prihranili razsvetljavo in se rešili tuhtanja o elektrar» ni. Najboljša rešitev za naše razmere bo pač ta. da se v Krškem ustanovi nova tr« govina (ker jih imamo premalo), ki bo pro» dajala raznovrstne svetilke. Svetilke 80 sveč hi br!e ravno dobre, da bo vsak lahko naše! ob svoji razsvetljavi vaTno domov. Tudi Diogenove lahterne bi se najbrž dobro ob« nesle, ker bi ž njimi našli modrost, kako rešiti vprašanje elektrarne, vodovoda, zboij« Sanja ceste, zidave stanovanj in še mnogo drugih. Elektriko bomo pa najbrž le dobili, in sicer iz bratskega Vidma, kjer se obeta razviti nova industrija. Društveno se gib« Ijemo. Izvolili smo nov sokobki odbor z malimi spremembami. Veseli predpustni čas smo zaključili z dobro uspelo maške» rado v sokolski dvorani. Prišli so v goste različni narodi rn stanovi kakor n pr Al» banci, Američani, cigani in mornarji. Obiskal nas je tudi »nov človek« in nam pokazal napredek tehnike. Da nismo po« zabili izvoliti miss Krško, je razumljivo. Splošno se je sodilo, da je odnesla miss Krško s svojim partnerjem rekord Prvo priznanje pri tekmovanju mask v skupinah °fO odnesle brhke Albanke, sledili so ihn dolarski Američani in .«rčkani mornarji. Tu» di bratski Videm se ie s svojim cirkusom dobro postavil. Prvo priznanje za posamez» ne maske je pa zaslužila vsekakor miss Krško, čeprav je bila majceno preširoka v
križu. Drugo priznanje je dobila naša dobra plesalka gdč. Bonova. Zabavali »mo ее do» Ьго. a tudi Sokol je lahko v gmotnem po» gledu zadovoljen. Ako naa ne uniči »ibii* ska zima, se kmalu zopet oglasim. Celsius.
KOČEVJE. Naše sokolsko društvo, ka» kor tudi drujja narodna društva utrpijo ve» liko izgubo, ic er je bil po službeni potrebi premeščen iz Kočevja v Dolnjo Lendavo dosedanji tukajšnji šef davčne oblasti go» spod Anton Prudič. Vesten, natančen in pravičen kot uradnik se je Lljub veliki za» poslenosti v uradu žrtvoval v prostem če» su društvenemu delu. Vse naše občinstvo ga bo kot priljubljenega družabnika, zna» čajneža in narodnega delavca zelo pogreša» Vo. Čestitamo Doljni Lendavi na pridobitvi, njemu samemu pa želimo ve« najboljše mi novem službenem mestu.
Letošnja zima - strahoten udarec za živinorejca in lovca
(Dopis)
Letošnji mraz bo imel nedogledne posledice v naši živinoreji, napravil oa bo tudi ogTomno škodo našemu lovstvu. Od vsepovsod se g'ase poročila, kako einejo domače živali kakor tudi divjačina
V	hotiški okolici je poginila pred dnevi krava, in to v hlevu, ki se tri dal popolnoma dobro zapreti. Ko Je prišel zjutraj go-suodar v hlev. Je našel krarvo vso trdo od mraza.
V	kresnic Okolici Je tudi že več g" a v
domače žiHtine poginilo od mraza. Pri posestniku Fiegarju le uniči! mraz telička. Zelo mučen dogodek pa se je primeri pri nieeovem sosedu. Živina v hlevu je začela ponoči obupno mukati. Fden iizimed domačih je le stepil v hlev. kjer le na&el živino v neprijetnem pobžaju Zaradi zamašene odvodnice v gnoino iaimo se Je napravila v hlevu mlaka gnojnice, ki ie zaradi nastopajočega mraza zamrznila V iedeii skorji stoieča živina se n moela niti premakniti, niti vleč; m Je iratkala v tesnem okepu. Domačim se Je nato le posrečilo, da so z vrelo vodo rešili ubojra živinčeta z iedenih tal.
Z uničujočo roko Je letošnji mraz segel
po prašičih. №зо se mosrii v slabo zavarovanih svindak h zakriti niti starejši pras-ei niti mali odoiki. Pri kmetu Mestjaku v Podrolain nri Kotu v šmarskl obč ni sta zmrzni'a v etri noči 2 prašička od 4. ki jfh je povrgla svinja. Na mrzlem predelu т okolic Mamola Pa ie poginila svinja ln t njo vseh 7 prašičkov, ki so Prišli pred neu kaj urami na svet
Sploh se čuiek) glasovi prav od povsod, kako kruto je prizadel mraz našega podeželskega kmeta. Pvo še nekai kratkih primerov: Kmetu šuštanju v TtijgTmu pri Stangi je mraz uermobi! tele. Pri Jerebu v Trebeljnem ie zmrzni! prašič, pri sosedu pa krava. Ce bi nadalle-vall s poročilom, bi lahko nasta!a prava Jobova knjiga. Nič mani ni prizadeta naša divjad. Lovci iz Zasavja sicer še nimajo približno točnih poroči! o posledicah strašne zime. ker zaenkrat zaradi visokih snežnih žametov ni mogoče lovskim čuvajem temeljito pregledati vseh reviriev. Po pripovedovanju kmetov iz vseh okoliških hribov, ki prihajajo v Litijo no poslu, pa smo že dobili približno s'iko škode, ki Jo povzroča letošnja zima.
Zajec se zna kaipak bolie prilagoditi zimskim nevšečnostim kakor srna. Skrije se pod grm. kjer ždi in gloda korenine. Kljub temu pa so našli 2e precej zmrznjenih zajčkov na ležišču, kier fb ie mraz za vedno otrdiL Neki kmet iz Stamee Je v Litijo grede opazi! kal neobičajen prizor. Ob ozki e-azi ie opazi! gladno Msico, ki je tngala zajca. Sicer zeb oprezna žival ae m dala motiti pri svoiem poslu. Kmet Je moral sestradamo žival nagnati s palico, nakar Je opazil, da le bin zajec, k; mu jp 'isica požrla vso glavo, zmrznil na ležišču.
Srne. kras naših gozdov, morajo vzbuditi največje pomilovanje. Hranijo se le še z robdovjem. t га izkopljejo izpod debele sne?,np odeje. Po poročilih iz ponovl-škeea revirja so naišll že nekaj zmrznjenih srnic, nekatere od njih so bile načete od lisice.
V	Oradcu pri Litiji se Je zakadil v neko
hišo celo kTatgulJ. V okol:oi Zaloga in pri Ponovičah so ntašli zmrznjene cele late divjih rac. Primeri, da so padle zaradi mraza in lakote Ptice iz leteče Jate. niso bi!- redki. V Smartnem imajo pri Robav-su že nekai tednov živo divjo gos, ki se počuti prav zadovoljno v toplem hlevu. Ro-bavsov oskrbnik Jože. ki le gos ujel. Jo r>rav rad pokaže številnim radovednežem, ki vidiiio prvič takega ptiča živega pred ^eboi.
Kavke in vrane so zelo krotke in л1б bojazljive. Ce greš po poti ob po'i an ah. boš večkrat zagledal v snegu črno liso. Stopiš tja — zmrzni ema vrama.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki iavod * Ljubljani. 16. februarja 1928.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Ou	Barom.	Ten per.	* T	Smer t etra ta brxin»	So "8 i	Padavine	
«p&wv&sj«				ir ■i џ. а	v m ta »ek.		Vrrt»	▼ mm do 7. ure
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	760-2 756-6 758-7 763-0	-8-7 —7-0 —7-0 -9-0	80 80 95 80	mirno mirno WNW N 1	10 10 10 8	sneg sneg snet	4 0 9-0 0-6 40
Skoplje	7.		•0					30
Split		755-4	—2-0	70	NE 1	3	M	0-3
Solnce vzhaja ob 7.1, zahaja ob 17.28, luna vzhaja ob 10.4, zahaja ob 0.11. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —4.8, najnižja —9.5; v Mariboru —8.0; v Zagrebu —8.0; v Beogradu —10.0; v Splitu —3.0.
Kakor ogromna trdnjava se je držal mrz« K zrak domala ves teden nad Evropo, tvo» reč območje velike anticiklone. Depresije so ga tako rekoč oblegale, glavne nad se» vernim Atlantskim oceanom, katere vpliv pa je ostal omejen na morje samo in kvečje» mu še nekoliko na obrežne dele kopnega. Proti kontinentu ni mogla prodreti, marveč se je celo maksimum zračnega tlaka raz« širil na njen račun proti zapadu. To pa je bilo v zvezi z drugo depresijo, ki se je raz« vila nad Sredozemskim morjem in se dr» žala tu trdovratno ves teden.
Sredozemska depresija je imela svoje sre» dišče v severnem delu Sredozemskega mor» ja. Kot ogromna črpalka je vlekla proti sebi zrak od vseh strani, zato so imele jadran» ske dežele silovito burjo, južna Francija silovit severni vihar mistral, severna Afri« ka močan zapad, a južna Italija južni veter ali široko. S kontinenta je tedaj dotekal vanjo mrzel zrak, a od Afrike topel južni zrak. Obe struji sta se držali nekako v rav» novesju in spričo tega je pri nas snežilo brei oddiha. Jedro depresije se je razširilo v prvi polovici tedna proti zapadu, proti južni Franciji, kar je imelo za posledico, da se je mrzla struja čez srednjo Evropo zagnala proti zapadu. Tako je naposled do» bila mraz tudi Francija, ki ga dotlej skoro še ni čutila; v ponedeljek zjutraj je imel Pariz še 0 stopinj C, v torek 12 stopinj, a v sredo že 13 stopinj C pod ničlo; Cler» mont v centralni Franciji je imel v pone» deljek zjutraj še 1 stopinjo nad ničlo, v sredo pa že 22 stopinj C pod ničlo Tudi atlantsko Francijo ie zajela mrzla popla« va, pa tudi večino Anglije, kier je bilo v Londonu v sredo že 10 stopinj pod ničlo. Edino Irska je ostala še v območju atlant* ske depresije in njenega južnega vetra ter je ohranila temperaturo nekaj stopinj nad ničla
Med tem se je situacija tudi v kontinen« talni anticikloni spremenila. Njeno središče se je prestavilo na zapad nad severno Skandinavijo m Finsko; njen anticiklonski vetrovni sistem je spričo tega potegnil zrak z Ledenega morja proti jugu čez Rusijo. Ker pa je bila poprej atlantska depresija topli atlantski zrak daleč na sever, je pri« hajal sedaj ta po ovinku okrog Skandina« vij- v Rusijo. Po poti se je sicer precej shladil vendar je bil še vedno toplejši nego zračne plasti, ki so poprej stagnirale nad Rusijo Spričo tega se je tudi tam zima iz« datno omilila in Moskva, ki je imela še v nedeljo zjutraj 27 stopinj pod ničlo, je ime la v sredo samo še 13 stopinj pod ničlo.
V drugi polovici tedna se je razširila sre« dozemska depresija nekoliko bolj proti se» veru. Spričo tega je mogla tudi njena juž« na struja prodreti dalje na sever; prepla« vila je že precejšnje dele Balkanskega pol« otoka in dospela v Podonavje, kjer pa jo je težji mrzli vzhodni tok odrival od tal v vi» šine. Ob zaključku tedna se zdi, da se de» preeija znova oddaljuje. Situacij pa osta» ne vendarle nesigurna in spremenljiva; pred povratkom mraza nikakor še nismo zava» rovani. Zakaj temeljito spremembo na bolj« še n.ore prinesti šele atlantska depresija. Seveda pa si je ne moremo želeti še v bli» žino, ker bi to pomenilo drugo opasnoet, veliko verjetnost poplav. Nadaljnji potek vremena je odvi-sen od gibanja zračnih to» kov, ki se običajno ravno v drugi polovici januarja in v marcu močno sprrminjajo.
Dunajska vremenska napoved za nedes Ijo: Dvig temperature bo mogoče jutri še napredoval, vendar pa че približuje svoje» mu koncu ter se bo pričetkom prihodnjega tedna umaknil zopetnemu valu mraza. Vre» me negotovo.
alače Delavske zbornice v Liub
Palača Delavske zbornloe le najmo
numentalnejše poslopje na Miklošiče» ri cesti. Težji in masivnejši je sicer Po« kojninski zavod, ker so pri njem bolj poudarjene horizontale, Delavska zbor niča je pa lažja in nekako vitkejša. ker lo dviga na sredi sedem naznačenih pi» lastrov, ki se nad atiko združujejo z ne« bom s sedmimi Doiinarjevimi sobami.
Vladimir šubic je ustvaril to arhi* tektonsko umetnino. Kakor ustvarjajo pesniki iz verzov, muziki iz tonov, sli»
dohod, proshn, čeprav nI dolgih korl«
dorjev in obširnih stopnišč.
Vhodi so namreč čisto navadne krat« ke veže. namesto koridorjev so pa ča. kalnice.
Vse veže, stopnišča in čakalnice
se zapirajo z nihalnimi vrati, da nI ni» kjer prepiha. Sedaj pa pomislite na na» še kavarne, restavracije in večje stav. be, kjer mora bita povsod nekaj vrat
Pogled na palačo Delavske zbornice z Miklošičeve ceste
E
karjl 1ћ barv, Je potomec stare ln naj« ▼ečje slovenske umetniške družine šu» bicev to svoje delo stvoril iz betona, opeke in železa. Lep je ta hram dela, bi resen, globoko zamišljeno resen. Ka» kor je lep in globok namen stavbe.
Namen stavbe mu je narekoval obli« ko. Delo ne rabi reprezentacije, ker je veličastno in najlepše, če je samo za •ebe. Zato je arhitekt vso lepoto do* segel le iz smotrenostl. Tu ni imponu» Jočih stopnišč in vesti bu lov ln ni do!« ih birokratskih hodnikov, kjer stran» e plašno iščejo oblastnike. Saj smo že reku:
To nI palača!
Same prijazne sobe, tople ln doma»
brez luksuza, zato pa vse dostojno, selo dostojno, praktično in — prav za» to — lepo. Vse smotreno.
Kar poglejmo, kako se mu je posre» Čilo.
Najprej so mu naročili naj na parce» 1{ ob Miklošičevi cesti in Čopovi ulici postavi hišo. kjer bo dosti prostora za vse urade Delavske zbornice, Inspek» ©ije dela, za Borzo dela, razne delav» •ke organizacije in še za mnogo sta» novanj. Ko so bili načrti za stavbo, ki ki zavzema 1100 m*, gotovi in so že zi» dali, so ae odločili še za dvorano na dvorišču ter za njo določili okrog 500 m*. Sploh so stavbni gospodarji med ridanjem zamislili marsikaj potrebne» ga, da je bilo treba večkrat že med zi* aanjem izpreminjatl prvotne načrte. Tudi to je arhitekt Subic rešil tako, da •e stavbi nikjer ne pozna pri nas sko» raj neizogibna »flikarija*.
Ko je bila sklenjena dvorana na dvo» rišču, so uvideli, da bi bila ob njej pri»
£ ravna tudi mala okrepčevalnica, ta* o*ie za čašo malinovca ali žemljo s iunko. Pa so jo napravili v podpritlič* Ju in iz nje je zrasla
javna kuhinja,
ki so jo nameravali namestiti v pritlič« Ju. Iz drvarnic in kleti so nastale čed« ne sobe in najmodernejša kuhinja v Sloveniji.
Tako je bik» tudi s kopalnimi soba» mi po stanovanjih in, ne vem, še s čim vsem. Pa je vse pripravno in dobro ter tudi nikjer ne moti celote.
Na Miklošičevi cesti sta dva vhoda bi dva s Čopove ulice, kj eden služi tudi za dovoz na veliko dvorišče. Ce* tvero stopnišč, prav navadnih stopnic ▼odi na kvišku tako, da ima vsaka par» tija pisarn po dvoje izhodov, vsako stanovanje pa tudi direkten dostop na stopnice. Prav tako imajo tudi vsi рто» •tori direktno luč ln vsaka soba svoj
zabitih, da prepih ne potegne ljudi ln oprave na cesto.
Glavni vhod je na Miklošičevi cesti proti Pražakovi ulici. Zunaj je okra» šen z Doiinarjevimi karijatidami ter je enak drugemu vhodu na tej strani, v Čopovi ulici so pa por tali preprostejši in okrašeni le s težkimi arhitravi. Sploh je vsa fasada zelo preprosta. Ometana je s terro nuovo razen rdečega tretje« ga nadstropja pod močnim vencem, ki se nad njim dviga atika s kipi. Le okna so obložena z umetnim kamnom, ki so iz njega tudi vsi podstavki.
V tej veži sta na vsaki strani dve de» ski z vrezanimi napisi:	^^^
V SVRHO ZAŠČITE IN PRO-SVETITVE DELAVSTVA DEMOKRATIZACIJE JAVNEGA ŽIVLJENJA OMILJENJA STANOVANJSKE BEDE POVZROČENE PO SVETOVNI VOJNI.
TA PALAČA JE BILA ZGRAJENA V LETIH 1927—1928 IZ SREDSTEV MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE, DELAVSKE ZBORNICE ZA SLOVENIJO, JAVNE BORZE DELA PO NAČRTIH MESTNEGA ARHITEKTA ING. VLADIMIRJA ŠUBICA.
Na levi je popolnoma ločen Izselje» niški urad, kjer gospodari komisar Fink v dveh sobah, na desni so pa prostori Delavske zbornice in vhod v podpri« tličje v Javno kuhinjo.
Dvorana
Naravnost iz veže pa pridemo skozi bel vestibul z garderobo in stranišči v monumentalno veliko dvorano za zbo» rovanja, predavanja, kino, gledališke predstave m koncerte.
Zanimiva so že vrata ii veže v beli, štukaturni vestibul. V les vdelane šipe varuje cinobrovo rdeča železna mreža, mesto gumbov za odpiranje in zapira« nje so pa od vrha do tal medene pa» lice. Enake palice praktično krase tudi troje visokih črnorjavih vrat v dvora« no, ki so druga tik druge skoraj čez vso širino dvorane.
Ker smo že pri vratih, omenjamo, da so skoraj vse gladke in iz vezanega le* sa, ki nikdar ne razpoka niti ne posta» ne vegast.
Kakor v vsej hiši ni nikjer patronl»
ranih sten, je tudi dvorana gladko oliv« no prepleskana. S to barvo tvorijo ži« vahno harmonijo barve ostalih arhitek« tonskih delov: cinobrovo rdeči beton« ski stropnjaki, ki nosijo s črnorjavim politiranim vezanim lesom pokrit strop z vdelanimi žarnicami, širok teman hrastov okvir okrog odra z dvema zla« tima maskama — tudi delo Lojzeta Do« linarja —, črni okvirji desetih okrog» lih oken z zlatimi nastavki, zlasti pa 6 mogočnih, po 3.06 m visokih, na sre» di okrog 70 cm debelih stebrov iz čr» nega kamna. Dvorana je dolga 18 m in 13 široka ter 7 m visoka in ima pro» štora za 263 sedežev, v nižjem prosto» ru za stebri ob stranskih vhodih je pa še 90 stojišč.
Oder je 10 m iirok In 6 m globok z moško in žensko garderobo m drugimi potrebnimi prostori ob strani, pod njim je pa prostorna soba za godbo. Povsod je predvidena električna venti» lacija.
Pod dvorano je centralna kurjava z dvema kotloma, ki ogrevata dvorano in pritličje ob Miklošičevi cesti, vsi drugi prostori imajo pa peči.
Samo poslopje dvorane s pritiklina» ml je stalo kompletno 1,500.000 Din.
Edino nova cerkev v Šiški po Plečnl» kovih načrtih je še monumentalnejša, saj je tudi mnogo, mnogo večia. dru* gače se pa tudi največja ljubljanska dvorana po monumentalnosti ne more primerjati s tem malim prostorom.
Prostori Delavske zbornice
so iz veže na desni.
Na prvi pogled so vsi prostori zelo pisani pa so kljub svojim pestrim in močnim barvam mirni in resni. Seveda to niso puste in dolgočasne kanclije. temveč udobne le po 3 m široke in 5.50 dolge celice, kjer morajo biti funkci« jonarji vedro razpoloženi tudi pri naj« težjem delu. Kakor mavrica je pisan
УяЬ^ф
MeLhijor čobal,
predsednik Delavske zbornice
pogled skozi teh 7 sob, ali harmonija barv je ona sila, ki ustvarja, da so vsa» kemu tako všeč in se tako dobro po« čuti v njih. Ti živahni in kontrastni akordi barv so zdravje za utrujene živ« ce. Ampak, če bi se te krepke barve, ki jih je po troje popolnoma različnih v vsaki škatljici — kako naj pa rečem drugače takim prijaznim sobicam — do najmanjšega odtenka in prehoda ne skladale med seboj, potem pa pri« sežem na delirij vseh funkcijonarjev Delavske zbornice v treh tednih. Pa je vendar ta barvni luksuz in noblesa naj« cenejša sobna slikarija, samo izbiro barv mora imeti pravi mojster v ro» kah.
Ze čakalnica je kakor bogat salon. Temnocinobrove stene, moder strop z rdečim živalskim krogom, ki vsakega čakalca opazarja, da čas neprestano hiti, in pa bele klopi ob stenah ter beli težki stoli okrog dol^e bele mize. Opra» va po glavnih sobah je пяттеб tudi na» rejena po Subičevih načrtih, zato so prostori tako enotni in celotni.
V sejni dvorani se z belega, kaseti» ranega štukaturnega stropa preliva'o rumeni odtenki v zobčasto lomljenih horizontalnih pasovih od belega do temnorumenega do tel. Okrog ogrom» ne, skoraj trioglate mize z izdolbino za predsednika na vrhu stoje enostavni, a sila komodni. preprosti leseni našlo» njači brez blazin. Dvorana je elegant» na in svečana obenem, čeprav ni prav nič dragocena. Seveda je vse solidno ; in Iz najboljšega in trnežnega materi« j jala, ker je stavba zidana za več ge» I neracij. Tudi udobno je vse in okusno j ter praktično m ne drago. Z malimi sredstvi doseči tako lepe in reprezen« tat'vne prostore je pač umetnost.
Po sobah so razvrščene Tratnikove risbe raznih strok dela, za sejno dvo» rano pa dela slike.
Ostalo pritličje,
kjer tona Inšpekcija dela 3 sobe ter imajo svoje prostore tudi Javna knjiž» niča in čitalnica. Javna borza d.?la In Narodni klub, je potrebam primerno popolnoma enostavno. Vse sobe so svetle in zračne ter sploh odgovarja* jo vsem zahtevam higijene ter tudi Svojemu namenu. Povsod prevladuje bela barva, da se vidi prah, strafnl
kanclijskj prah г zalegami bacilov in birokratskih sitnosti. To nadlego pa v novem, modernem poslopju kar sproti obrišejo, okrtačijo, pometejo in vržejo na smeti.
V največji sobi je javna
čitalnica
kjer imajo ob dolgih mizah pri naj« boljši razsvetljavi obiskovalci 70 sede« žev. Kadar se naveličajo čitanja, pa gledajo po stenah obešene slike naših mladih v Umetniški Matici organizira» nih umetnikov. Tudi nekaj kipov je tu, tako da so prav za prav vedno tudi v umetnostni razstavi in imajo od obiska čitalnice korist od večih strani. Goto» vo hvalevredna ideja Prosvetnega od« seka, ki naj pa umetnine večkrat me«
na izraba prostora in iz smotrenosti
razvita visoko umetniška in idejno bo» gata arhitektura krasnih proporcij.
Javna borza dela
V Čopovi ulici, tam, kjer se od zadaj pride v kavarno Leon, se pri zadnjem vhodu palače pride tudi v Javno borzo dela.
Ljubljanska je najstarejša in matica vseh borz dela v državi. Ima podružnici v Mariboru in Celju. Vse delajo tiho in z največjim uspehom. Največji industrijalci in trgovci se z zaupanjem obračajo na njo. Leta so pretekla, pre-dno je borza razbila predsodke, da se v borzi ponuja Ie an i, ki drugače ne more dobiti dela. Ker delojemalci vedo, da je mogoče dobiti tudi najboljše
Čitalnica
nja, da bo večja korist bi tudi spozna»
nje, kaj je umetnost in kaj ni. Slike naj pa vise le na dobro razsvetljenih prostorih, ne pa med okni, da pridejo bar» ve do veljave.
Kar je nad pritličjem in pod njim,
nam nI treba opisovati obširneje, ker so prostori podobni nazadnje opisa« nim in prav tako praktični.
Omeniti pa moramo, da so vsi stro« povi ▼ poslopju železobetonski, česar menda še ni v nobeni večji ljubljanski zgradbi.
Proti Miklošičevi cesti so v 9 sobah organizacije strokovne komisije, na oglu eno stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami, na Čopovo ulico je pa 5 sob Jugoslovanske strokovne zve» ze, 4 stanovanja po 2 sobi in 4 sobe Organizacije jugosl. grafičnih delav» cev.
Drugo nadstropje ima 9 stanovanj in sicer: ob Miklošičevi cesti troje stano. vanj po 3 in eno s 4 sobami, ob Čopovi ulici je pa 5 stanovanj s po dvoje sob. Od vseh nima le dvoje stanovanj v II. In III. nadst. kopalnih sob, vsako se zapira z enim ključem ter ima svoje podstrešje in klet. Vsi prostori razen Kopalnic imajo direktno luč. Kopalnice so bile namreč napravljene šele z iz« premembami prvotnega načrta.
Tretje nadstropje je enako drugemu.
Na podstrešju so ob cestnih straneh podstrešne shrambe in 4 skupne pral» niče, torej za vsako stopnišče ena. Na višji dvoriščni strani je 5 stanovanj г 1 ali 2 sobama in ženski azil s 4 soba. mi, da bodo ženske v sili lahko preno» čevale.
Streha je ravna, železobetonska z
nasutim krovom.
V podpritličju so nameščeni arhivi, drvarnice, kleti, vsi prostori javne ku» hinie in 8 sobic azila za moške.
Ker so javna kuhinja, borza dela, knjižnica in čitalnica opisane v drugih člankih, naj zapišemo le še
nekaj važnih imen in številk
Dne 15. julija 1927. je mestna obči» na začela zidati na 2837 m* veliki par» celi OUZD s prispevki mestne občine. Delavske zbornice in Javne borze dela palačo, lani pa dvorano. Stavbna tvrd« ka ing. Dukič in drug je po načrtih mestnega gradbenega svetnika arch. ing. Vladimirja Gubica in pod vodstvom mestnega gradbenega urada izgotovila palačo v glavnem že lani do meseca novembra, dvorano pa minuli teden kljub težki zimi in mrazu.
Kompletna stavba s parcelo stane okrog 8.000.000 Din, od česar odpade na dvorano 1.500.000 Din.
Razen splošno koristnega namena odlikuje novo palačo skrajno praktič«
shižbe, se prijavljajo tudi najzmožnej-ši. Zlasti radi se v ta zavod zatekajo emigranti iz Julijske Krajine in zadovoljni ga zapuščajo. Seveda, če jim je ustreči mogoče. Pleskarjev, zidarjev in hotelskih shig ter šivilj in pietiljk pozimi ipoč nihče ne išče. pisarniška in trgovska stroka je nadštevilno zasedena in brezupna, služkinjam s slabimi izpričevali pa tudi ni mogoče priskrbeti dela v mestu. VeČina jih namreč noče na deželo, čeprav so na ponudbo najugodnejša mesta z vseh strani države. Takim pač ni moč pomagati.
Lani je iskalo dela v Ljubljani 11672 brezposelnih, ponujenih shižb le bilo pa 6454. Borza je oddala 4554 mest. Tekom leta je odpadlo ali odpotovalo 6049 brezposelnih in jih je ostalo v evidenci le še 1069.
Kdor je bolniško zavarovan tn je delal 4 mesece tki leto ali 2 meseca v 2 letih, ima
pravico na podporo
za 14 dni. Za 8 mesecev v enem ali 12 v dveh letih za 3 tedne, za 12 mesecev v enem ali 16 v dveh letih za 4 tedne, za 20 mesecev v dveh letih za 5 tednov, če je pa delal nepretrgoma nad dve leti, pa na 6 tednov podpore po 10 Din dnevno in za vsakega rodbinskega člana po 3 Din dnevno, vendar pa podpora za rodbinske člane ne sme presegati 18 Din na dan. Borza dela pa pozna pudi izredne podpore, če je potreba skrajna. Tako je lani izplačala samo v LjuWjani 1524 rednih. 72 izrednih in 92 potnih stroškov v znesku 211.586 Din, v Mariboru 61.371 Din in v Celju 35 tisoč 878 Din. kar znaša znatno vsoto 308.835.50 Din. Poleg tega je pa izdala objav za polovično vožnjo v vrednosti 629.936.S9 Din za vso Slovenijo. Skoraj en milijon je že lep denar!
Minuli mesec januar je bil težak, zato so bile samo v Ljubljani izplačane 204 redne podpore v znesku 36.250 Din in 6 izrednih v znesku 890 Din, nadalje 2 potnini 103.25 Din, 180 objav za polovično vožnjo v vrednosti 10.896.24 Din. Pri teil številkah pa moramo pomisliti, da domačine podpira mestna občina.
Borza dela računa, da imamo v vsej ljubljanski oblasti do .3000 brezposelnih obeh spolov. Številka je presenetljivo nizka, kar je gotovo zasluga vestnega dela Borze.
Čakalnica je za moške in ženske ločena. Moških je v čakalnici dnevno po 150. žensk se pa prijavi novih po 10.
Evidence, statistike, poizvedbe itd.. Itd., obenem pa vsak dan čez gäavo opravka z brezposelnimi in delodajalci, da telefon mik d ar ne miruje. Vsega uradništva je pa manj kakor prstov na eni roki in vendar je v uradu vse mirno in prijazno, nikjer ni kričanja niti psovk, najmanj pa nervoznosti. Naj si
Obednica
1000 ccm
modeli 1929
DOSPELI
2815
in so razstavljeni od 18. t m. dalje v izložbenih prostorih generalnega zastopstva U. 2Ü2EK. Ljubljana, Tavčarjeva ulL U. Prepričali se bodete. da je trditev nemških strokovnih listov ob priliki zadnje avtomobilske razstave v Berlinu, da so A. J.S. motocikH 1929 najmodernejše konstrukcije, najlepši in najsolidnejši na svetu za šport, ture ln najtežji štrapac, upravičena. Ogromno število na londonski, pariški in berlinski razstavi prodanih A. J. S. motociklov je najboliši dokaz temu. da odgovarja zgornia trditev resnici. — Nekaj modelov 1928. 350 in 500 ccm po ZNATNO
7N1?4NIH CFNAH še na rarnobro!
jih vzamejo njih nezadovoljni klijenti za vzgled!
Pod zemljo
Samo vestnost v službi me je premagala, da sem se podal v skušnjavo ln prestopil prag
javne kuhinje in Brezalkoholne gostilne.
Javna kuhinja je že opoldne zasedena in še vedno se oglašajo novi.
Noži in vilice ne vise na verižicah od miz in tudi ponje ni treba hoditi, kakor v dunajskih ljudskih kuhinjah. Brhka in prijetno okrogla dekleta nosijo jedi na belo pogrnjene mize. ki jih kra-se vrste papirnatih servijet in steklenice s kisom, še zavese so na oknih, pa vendar ni nobel, da bi se človek n.e upal notri Prav prijazna gostilna je to. kjer se moraš udomačiti prvi dan.
Prvi dan. ko so odprli kuhinjo, jih Je prišlo osem, seveda iz radovednosti.
danes je aboniranih tristo
Hrana je razdeljena na А, В in C. V A sede pri mizah ki je na njih napeto belo povoščeno platno in imajo zajutrek. trikrat na teden kosilo z mesom in za večerjo mlečna ali močnata jed. V В imajo na mizah bele prte in opoldne zakuhano govejo juho. goveje meso in prikuho odnosno omako in prilogo. Kadar se menja goveja juha z drugo, sledi pečenka, v postih pa sladica, večerjajo pa meso in priloge, odnosno močnate in mlečne jedi. V C so pa gospodje ki iim pravijo »melšpaj-zarji«, ker imaio poleg hrane В še vsak dan sladico V A za 10. v В za 14 in v C za 16 Din vse tri obroke, samo kosilo pa stane v A 5. v В 8 in pri »melšpajzarjih 10 Din.
Pijačo dobi vsak. kadar hoče, hrano pa le po naročilu, da ni v kuhinji ostankov Ce kdo zamudi, mu pripraviio dunajski ab naravni zrezek, jajčno ome-leto s šunko ali palačinke. Najdražja Jed je
velik dunajski zrezek za 10 Din.
naravni stane 7, palačinka pa le 5 Din, kakor večina jedi po naročilu.
Ne samo naše gospodinje, temveč tudi gostilničarje, zlasti one z dežele in iz industrijskih krajev, seveda pa tudi vse naše industrijee ta obrat gotovo zanima. Naj si ga ogledajo, saj voditeljica gdč. Rezika Kmetičeva. naša priznana gospodinjska strokovnjakinja vsakemu rada vse pokaže in pojasni.
Najzanimivejša je gotovo kuhinja Ogromna mora biti za tak promet, si mislite. Kai še! Le 6.50 m je dolga in 5 m široka, torej manjša kakor vsaka gostilniška kuhinja na deželi. Ampak, kako je urejena! Vse na plin, vse na mašino. Zato ie tudi čisto.
Na sredi stoji srednjevelik štedilnik, v kotu sta dva kotla po in 100 1 za juho. tik njih je pa pečnjak z drugo nad drugo razvrščenimi pečicami. Ob stenah, ki so vse obložene z belimi ploščicami, so še za delo potrebne mize. To je namreč moderna kuhinja, ki niso več velike, temveč po ameriškem vzorcu vse stisnjene, da ie kuharici vse blizu in pri rokah ter ni treba tekati sem in tja.
Družinske kuhinje v Ameriki.
seveda moderne, so tako majhne, da gospodinja lahko od štedilnika doseže z roko vse kar rabi pri kuhi, ne da bi pri tem skakala sen. in tja. Poleg kuhinje je ročna shramba, soba za sna-ženje servisa in za porcelan ter pomi-valnica. Da je povsod, kjer je potrebna, napeljana mrzla in vroča voda, je samo ob sebi umevno.
Da so gostje s brano čimbolj zadovoljni, si izvolijo v vsakem oddelku po enega zastopnika, da se z gospodično voditeljico pomenijo o jedilnem listu. Torej, kakor doma! Zato se pa gostje vsak dan množe in ima OUZD naročeno tu hrano za svoje bolnike, daje mestni magistrat nakazila dobre hrane
potrebnim, kakor tudi Delavska zbornica vajencem. Ni čuda, da mislijo že na povečavo te vzorne kuhinje, ki obeta postati celo regulator cen v Ljubljani, čeprav ne dela nikake konkurence gostilnam, ker daje, kakor že rečeno.
hrano le po naročilu.
V kuhinjo prihajajo vsi sloji od preprostega delavca in dijaka do uradnika
in visoko inteligentnega duševnega delavca. Vsem je v korist, mnogim v rešitev.
Pomen, naloge in delo delavskih zfiornic
Or|aftf*zac«;a zbomtc
Organizacija Delavskih zbornic temelji na zakonu o zaščiti dela iz lota 1922.
V državi obstoja šest Delavskih zbornic s sedeži v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani Novem Sadu. Sarajevu in Splitu.
Delavske zbornice obstojajo fe 60 Izvoljenih delegatov, ki volijo iz svoje srede 12 članski upravni odbor, ki vodi tekoče posle zbornice Delegate voltto (Slani Delavske zbornice Claiti Delavske zbornice so vsi oni delavci in nameščenci, ki so zavarovani pri »Okrožnem uradu za zavarovanje delavčeve, pri »Merkurju« in pri »Bratovskih skladnicah« Delavska zborni-ca v Zagrebu šteje 150.777 ölanov. v Beogradu 78 837 članov, v Ljubljani 79.683 čla-nov, v Novem Sadu 77.184 članov, v Sara-ievu 62.024 članov in v Splitu 26.101 članov; skuipaj štejejo Delavske zbornic* v državi 474.606 članov.
Sredstva za svoje vzdrževan*© dobivajo Delavske zbornice lz doklad ld se pobirajo preko organov bolniškega zavarovanja zajedno s prispevkom za to zavarovanje in znašajo 0.3% zavarovane mezde, to je 1.5 do 4.5 Din mesečno.
Prvotno so dobivale Delavske zbornice za svoje vzdrževanje državne subvencije ki pa so bile nezadostne Sele leta 1924-25 ie finančni zakon predpisal pobiranje do-kilad in Je tudi šele od tega časa omogočeno redno delovanje zbornic. Delavska zbornica za Slovenijo Ima vsako leto okrog 2.500.000 Din dohodkov iz pobranih doklad.
Delegati Delavskih zbornic zborujeta na skupščinah, ki se vrše običajno dvakrat na 'eto in ki sklepajo predvsem o zborničnem proračunu ln o direktivah za delo zbornic Upravni odbori zbornic zborujejo redno mesečno Finančno poslovanje zbornic nadzorujejo finančne kontrole, katere so Izvoljene na skupščinah zbornic.
Vse Delavske zbornice Imata »vole osrednje tajništvo v Beogradu Namen osrednjega tajništva Je, da opravlja pri osrednjih oblastih skupne posle delavskih zbornic, da ustvarja soHnsie in združub delo pokrajinskih zbornic in da zastopa delavske in na meščanske interese Iz vidika cele države. Osrednjemu tajništvu načelju-je odbor, katerega tvorita po dva člana ^zbrana od uprave vsake pokrafineke zbornice. Zaradi odločanja o skupnih vprašanjih velike važnosti se sestaja vsako teto na poziv odbora centralnega talništva kongres vseh pokrajinskih delavskih zbornic, na katerega odpošlje vsaka zbornica 2 do 2ö delegatov, sorazmerno s številom svojega čianstva. Sredstva za vzdrževanje •srednjega tajništva dajejo pokrajinske delavske zbornice. Delavska zbornica za Slovenijo votira v to svrho letno 150.000 dinarjev.
Pred meseci je bila zgrajena palača Delavske zbornice v Beogradu ln nato Izročena svojemu namenu Dne 17 t. m. bo svečana otvoritev palače Delavske zbornice v Ljubljani
Palača Delavske zbornice v LMbtjanl |e zaenkrat še last mestne občine liublianske Zgradba bo stala okrog 8 miliionov dinarjev Delavska zbornica, oziroma Borza dela Je prispevala k zgradbi v Ljubban1 okrog 3.600 ООО Din Med Delavsko zbornico in mestno občino ljubliansko obstoji pogodba. ki poleg najemninskih določil predvideva tekom 15 let odkup nove palače Verietno pa le. da bo Delavska zbornica že preje kot v 15 letih popolna lastnica palače na Miklošičevi cesti, ker votira letno v svojem proračunu večje svote za odkup zgradbe. Delavska zbornica za Slovenijo Je preteklo leto kupila tudi okoliško šolo v Celju in lo preuredila za delavski dom in je poleg tega določila milijonski
ArkadiJ Avenčenko:
Fant je skleni!, da se oženi
Mati
»Oženil se bom«, je rekel materi.
Mati je trenutek pomislila, vzdihmla, potem si je obrisala solze in vprašala:
»Ima kaj pod palcem?«
»Ne vem,« je odvrnil sin.
»Upam, da bo imela vsaj nekaj dote. Saj veš. kako ie v zakonu: potrebe so velike, zlasti v začetku. Potrebuješ srebrno posodo, pribor, to in ono rn tretje. Vse je treba kupiti: žlice, nože, servi-jete... Treba bo tudi popraviti salon-slko opremo, ker ie njej bliSč že omedlel. Morala si bosta kupiti novo spalnico... Ali si jo vprašal, če ima vsaj posteljnino?«
Na vse mogoče Je pomislila mati, vse Je vprašala sina. le enega ne: če ga ima nevesta tudi kai rada.
Prijateljica
»АИ že veš. da se oženim?« Je dejal svoji prijateljici.
Vsa je prebledela.
»In kaj bo z menoj?« Je vprašala s trepetaiočiim glasom.
»Skušaj me pozabiti,« je rekel hladno.
»Zastrupila se bom!« Je zagrozila.
»Ce si me imela le trohico rada. opusti te misli na samomor!«
»Jaz da sem te ljubila? Smešno! Tvoj prijatelj Sergej je bil danes trikrat tukaj. Prihodnje dni odrinem z nflm v Nizzo.«
Po kratkem odmoru je še dostavila:
»Ali je bogata?«
»Mislim, da je.«
Tedaj ji je postalo lahko pri src«. Skozi možgane ji je šinila misel: Mene je vsaj ljubi njo pa vzame samo iz pohlepa po denarju. Ta zakon me ne bo ranil.
In tako se je zgodilo, da niti prijateljica ni vprašala fanta: »АИ Jo vzame? iz ljubezni ali iz drugih vzrokov?«
Služkinja
»Cufte, Jaz se oženim,« je dejal shiž-känji, ko je prišla ziutrai v sobo.
»Oprostite vprašanju — ali to pomeni, nai si poiščem drugo shižbo?«
»Nikakor ne, Fini,« je odvrofl, lahko ostanete.«
»Hvala, gospod. Prosim pa, uvažujte. da mi boste morali zvišati plačo. Kadar je dama pri h'5i. naraste d-ilo. Prosim torej, da mi zvišate pJačo za pet rabljev na mesec.«
Tudi preprostemu dekletu iz ljudstva ni prišlo na um. da bi vprašalo: АИ ljubite svojo bodočo ženo?
znesek za zgradbo delavskega doma v Maribora.
Po komaj štiriletnem rednem delovanju so Delavske zbornice v državi organiza-torno znatno napredovale in prav Delavska zbornica v Sloveniji lahko služi za vzgled ostalim zbornicam, kaj se lahko doseže s pridnim in smotrenlm delom.
(Delele«*e£ m natege
Delavske zbornice so stanovski preid-ravnik delavcev in nameščencev
Naloga Delavskih zbornic je. ščititi ekonomske. socialne in kulturne interese delavcev in nameščencev To svolo nalogo vrše Delavske zbornice predvsem s tem-da podajajo državnim in samoupravnim »rganom poročila mnemja In predloge o ureditvi delovnih odnošajev med deloda-iald in delava, o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih Orgov. delavskih stanovanj. sodialne hlgijene. delavske prehrane, prosrvete In o vseh ostalih vprašanjih, ki direktno ali indirektno dotikajo mterese delavcev In nameščencev.
Ako hočejo Delavske zbornice vršiti svoje naloge morajo biti v najnesnejših stikih s strokovnimi organizaciiami delav-jev ln nameščencev Strokovne organizacije so hrbtišče Delavskih zbornic. Težnje in zahteve strokovnega gibanja «o za De-avske zbornice predvsem merodajne za •«tališče, ki ga zavzemalo pri vseh gospodarskih in socijalnih problemih v državi Ugotovitve strokovnih organzacil so vir iz katerega Delavske zbornice črpajo pobude za svoje delo.
Nadalfaa naloga Delavskih zbornic Je. da gledajo na to, da Izvršujejo država ln samoupravne oblasti pravilno veliavne zakone in naredbe. ki se tičejo delavcev In nameščencev številne so tozadevne Intervencije Delavskih zbornic in delavci ter nameščenci so bili ponovno obvarovani Škode, ki jim ie pretila v tem pogledu Delavske ri>ornIce dajejo Inicijatlvo za ustanovitev Javnih delavskih ln nameščen-skih socijalnih in gospodarskih ustanov, v kolikor tudi same ne ustanavljajo naprave, ki so v dobro delovnega sloja.
Potrebno predpripravo za študij socijalnih in gospodarskih vprašanj tvori statistično delo zbornic. V naši državi Je statistika še nezadostno razvita. Zlasti nezadostno Je razvita socijalno politična statistika. Pri tem položaju so poklicane delavske samoupravne organizacije, da Izpolnijo to vrzel.
Delavske zbornice so poklicane, da s svojimi publikacijami ln vlogami vplivajo na pravilno In pravično presojo iavnosti ln oblasti za vse sodjalme ln gospodarske probleme svojega članstva. Pridobitni krogi, s svojim viplivom v javnosti ln pri oblasteh mnenje, ki Je v- Škodo delavcem in nameščencem. Zato Je tembolj pomembno, da Delavske zbornice nastopajo kot protiutež akcijam pridobitnikov ln omogočijo objektivno presojo položaja.
Veliko je delo Delavskih zbornic, da sodelujejo pri sklepanju delovnih pogodb in v slučajih mezdnih sporov. Podjetniki sami vabijo ob takih prilikah Delavske zbornice k sodelovanju Zbornice so s svojim lastopom že ponovno preprečile mezdne :apletljaje ln povzročile, da se ie doseglo oglasje * večje zadovoljstvo delavcev. Delavske zbornice uživalo zaupanie ln jriznanje vseh strokovnih organizacij De-avskim zbornicam le edinim omogočeno, da zberejo pri skupnih akdiah vse sile delavcev Ir nameščencev za enoten nastop Aktualna, dnevna delavska vprašanja navadno enako presojajo vse strokovne organizacije. brez ozira na različnost načel. dljev in programov Navzlic skupnosti zahtev pa bi bilo brez Delavskih zbor-
nie težko doseči tudi skupen nastop vseh zainteresiranih strokovnih organizacij.
Silno važno je prosvetno delo- katerega vrše Delavske zbornice med delavd in nameščenci Uspehi splošno izobraževalnega dela. strokovnih tečajev ln predavanj so že sedaj vidni.
Komaj nekaj let obstoječe Delavske zbornice se imajo gotovo boriti še z začetnimi težavami. Reči pa se mora. da je že sedaj postavljen trden temeM. na katerem bo mogoče s pridnostjo in smotrenostjo ustvarjati uspešen razvoj Delavskih zbor-nie. Potreba in upravičenost Delavskih zbornic Je z njihovim dosedanjim udej-stvovamjem dokazana.
Delova«t/e ЦиЪЦапзпе z&orntce
Ponosna zgradba Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani le zunanji znak njenega uspešnega in intenzivnega dela. Troje letnih poročil Delavske zbornice pa priča o njenem notranlem, prav tako uspešnem in • intenzivnem delu za in-'erese delavcev in nameščencev.
V prvo poglavje zborničnega dela spadajo njene socijalne in gospodarske študije Zbarni so podatki o gospodarski in socijalni strukturi Slovenije o gibanju prebivalstva v zvezi s problemom brezposelnosti. o mezdnih gibanjih, o številu, sestavi in mezdah delavstva, o potrošnji delavstvu o stanovanjskem problemu, o razvoju so-daln-ih institucij, o socijalnem zavarovanju ln po pokretu strokovnih organizacij Poleg tega je skušala Delavska zbornica sodelovati pri ustvarjanju delovnega prava v državi In je izdelala številne zakonske osnuttke, naredbe in pravilnike, da omenimo obrtno in rudarsko pravo, zakon o neposrednih davkih, v kolikor tiče delavce in nameščence zakon o pokojninskem zavarovanju- naredbo o delovnem času pomožnega osobja v trgovskih in obrtnih obratovalnicah. o pravilnikih k zakonu o zaščiti dela itd Vse študije in zakonski osnut ki so opremilijeni z bogatim statističnim materijalom, ki mora zanimati vsakogar, ki se bavl pri nas z javnimi vprašanji.
Studijsko delo Delavske zbornice je imelo odločilen vpliv na presoro socijalnih in gospodarskih vprašanj v javnosti: zaščitene so bile življenjske zahteve delavcev in nameščencev; omogočeno Je bilo stavljati diržavnim In samoupravnim organom neo-vrgljive in znanstveno podprte predloge za rešitev problemov, ki dalek-osežno urejajo razmerje delojemalcev in delodajalcev Poleg tega ie študijsko delo ustvarilo novo, resnejšo podlago za udelstvovanje strokovnega gibanja in so dobile delavske in nameščenske zahteve do družbe ne sporno utemeljitev.
Stalno se je Delavska zbornica zanimala za izseljeniški problem ln za zaščito naših delavcev v inozemstvu Leta 1926. je izvedla veliko akcijo za emigradjo naših rudariev v Franciio Borzam dela - katerim
je še pred nedavnim časom grozila likvidacija, le nudila materijalno pomoč in je zasluga Delavske zbornice, da ta institucija še danes obstoja Delavska zbornica je navzlic svojemu skromnemu proračunu izdala za podpiranje brezposelnih lepe stotisočake in je stalno podpirala v strokovnih šolah nahajaočo se delavsko mladino. Delavska zbornica je pričela inicija. tivo za snovanje delavskih pomožnih blagajn, ki naj nudijo delavstvu podpore za slučaj brezposelnosti S temi blagainand naj Di dobilo delavstvo malo nadomestilo za čas dokler si ne pridobi zakonitega (invalidnega zavarovanja Prav posebno bri-go je posvečala Delavska zbornica obrat-nim zaupnikom in nudila podporo onim. k! so izgubili službo zaradi izvrševanja svojih funkdj.
Obsežno Je bilo delo Intervencltonlstlč-nega značaja. Skoraj ni večjega podjetja v Sloveniji kjer bi Delavska zbornica ne posredovala na poziv delavstva v zadevi kolektivnih pogodb, mezd in sploh v vseh I vprašanjih zadevajoč'h službene odnose de j l-ojemalcev do delodajalcev Delavci In nameščenci so bili vsled teh intervendj obvarovani velikih materijalnih izgub
Poglavje zase Je prosvetno delo Delavske zbornice o katerem govorimo na drugem mestu.
Uspehi Delavsfldh zbornic so poseirne zato tako vsestranski- ker Ji le dosedaj n2čel(jevala trprava. ki je imela v Idiku izključno le prospeh mlade insrltudje in ie pri svojih odločitvah izključevala vpliv partizanstva. Navzlic temu. da so v Delavski zbornici zastopane vse struje delavcev in nameščencev je W1o skoraj vedno zaznamovati složno nastopanje Vsi proračuni Delavske zbornice so bili sprejeti soglasno.
Mogoče bi si ta ali oni želel, da bi Delavska zbornica ustvarila še več kot K. Zelje so neomejene, samo vprašanje je, koliko se jih da v danih za delavce. In nameščence gotovo neugodnih razmerah uresničiti Gotovo pa pogrešno ravnajo oni. ki zahtevajo od Delavske zbornice, da. vpostavlja svoja sredstva Izključno le za podpore Delavska zbornica lahko uspešno idejno vodi sodjalno politiko, nikdar jo pa s svojimi sredstvi ne bi mogla rudi mate-rijelno izvajati Ako bi razdelila vse svoje dohodke med čJanstvo. ne bi dobil posameznik več kot 25 Din na leto Socijalno politiko so pač poklicani drugi faktorji ma-cerijelno fundirati, predvsem država, oblast in občine.
Pričakujemo, da bo lel tudi v prihodnjo-sti razvoj Delavske zbornice na	Ko
so enkrat minule ustanovne težave- bo mogoče organizirati delo Delavske zbornice še bolj smotreno in vsestransko Veliko ie PTed nami še neobdelanih socijalnih in gospodarskih problemov, položaj delavcev in nameščencev je mizeren in priboriti bo delu spoštovanje in uvaževanje v naši odločujoči javnosti.
Otroke, ki obiskujejo šolo, najsi gume je obvarujejo od nalezljivih klic
okusne ANACOT - PASTILE dra Wandera
Slučajni znanec
Slučajni znanec je imel prijazen obraz. ki je vsakogar navdajal z občutkom simpatije. Ko ga je srečal fant. ki se te pripravljal na ženitev, mu je že od daleč zaklical:
»Cujte. iaz se oženim!«
Slučajni znanec se je ozrl po nJem, stresel ie z glavo in odsekano zinil:
»Tepec!«
»Prosim?« Je zazija! razočarani ženin.
»Vi ste tepec!« nra je še enkrat ponovil oni.
Tudi slučajni znanec ga ni vprašal: Alj ljubite njo, ki vam postane žena?
Prijatelj
»TI, Jaa se oženim!« je povedal svo-iemu najboljšemu prijatelju.
»Nu, kaj takega si nisem mislil!« je prijatelj tlesknil z rokami
Pomisliq Je, napravil nekaj korakov m rekel:
»Kaj pa najino prijateljstvo? AH se bo razdrlo?«
»Čemu vendar? Ostaneva si dobra kakor doslej!«
Tedaj je vprašal prijatelj ženina:
»Ali te ima tvoja bodoča žena rada?«
Fant. ki je bil sklenil, da se oženi, je pobesij pogled in odvrnil! tiho:
»Ne vem... Mislim pa, da ne posebno ...«
Prijatelj ie Domolčai in vprašal dalje:
»Kakšna pa je? Dražestna?«
»Očarljiva! Elegantna, svetska. pla-volasa!«
»Hm. prav. Le vzemi jo!« je rekel.
»Da. vzamem jo, prav zares jo vzamem.«
In prijatelj se je nasmehnil in je bi! zadovoljen z norico.
ArkadiJ Avenčenko:
Materinstvo
V četrtem letu
Dve majhni deklici sedita na podboju globokega okna in se tiho pogovarjata:
»Vera. tvoja punčka ne raste.«
»Saj res, ne raste! Bog ve. zakaj ne?«
»Čudno, kaj? In vendar otroci ra-sto!«
»Danes so takšni. Jutri pa že tolikšni!«
»Kadar odTastem. se poro3im hi bom imela otroke... To bo veselo ori nas Znočka!« pravi deklica in zasanjano gleda predse. »Koliko jih boš pa imela?«
Vsaj pet. Eden bo moral imeti zelene, eden pa črne oči.«
»Ne, ti ne smeš imeti toliko otrok.., Nekaj jih moraš pustiti meni....
»Nu pa si iih nekaj vzemi!«
»Prvi bo imel rožnate, drugi rumene, tretji bele, četrti rdeče oči... Vsi jih bodo gledali na ulici. Tako zali bodo moji fantje!«
Zinočki se stisne srce in reče: »Ce ne boš molčala, te udarim po glavi!«
In že popade Vero za lase in krilk napolni sobo.
V dvanajstem letu
»Fedja, čestitam vam, dobro ste napravili skušnjo!«
»Da, Zinočka. obljubili ste ml, da me vzamete za moža. kadar nekaj dosežem. Zdaj sem nekaj, vidite!«
»Fedja, d olj ubite mi roko!«
»Zinočka. nikoli se nisem poniževa! ored ženskami — ampak vam poljubim rokn in vem. da mi ne bo žal.«
»Ce ste mi poljubili roko. me morate vzeti za ženo. Imate radi otroke?«
»Imam. če so tih:.«
»Cujte Fedja. imela bi rada dvoje dece. fantka in punčko .. Fantek bo nosil črno obleko iz žameta, sinčka pa rožnato in na glavi bo imela široko pentljo Najini otroci bodo srečni...«
»Da, saj bodo otroci ljubezni!«
t
Kraljestvo mode
Stanovanje brez „moderne" navlake
SptoSno deia občinstvo pogreSk». ker tlepo m brez kritike kupuje, kar ют trgovec potrudi, čei da )e moderno hi gospo-sfeo ter bo trajalo na ve&e.
Seveda ima tudi to stališče svojo dobro stran, vendai pa nikdar ne bomo ImeB Individualnega doma, ker bi moral biti mizar Izvrsten psiholog, da M med pogajanji za naročeno opravo spoznal, kakšna oprema Je za naročnike. Za one. ki pri Izbiri mobilij nimajo določenih namenov In uiso «tgurnl, za kaj naj »e odločijo, na drugi »tirani pa trud! nimajo stnisäa za slog aH celo ne dobrega okusa, taki nai vprašajo «presnega arhitekta, ki se bavi s temfi stvarmi
Najprej ne smemo nabasali svojega stanovanja, ker vendar ne gre za to, da Ы
na tlačit! svoje stanovanje z množico bogatega mobil a rja. pač si pa nabavimo te ono, kar odgovarja individualnosti naših razmer. prostorov In legi stanovanja In nazad nje cudl enotnemu vtisu stanovanja kot celoti.
Razmere to navadsio take. da moramo
ömbo!] ekonomično Izrabiti prostor tn Tčasih smo prisiljeni celo izipremenltl spalnico tako, da v nM lahko sprejemamo tudi goste, če nam ni mogoče opremiti stanovanja, da bi vsa oprava tvorila enoto, s! priredimo vsaj kotiček v sobi aH pri oknu na svoj način, tako da bo vsaj ta majhen del odražal naš dobri okus. Kjer pa ni okusa, bo pa prav ta Individualni kotiče£< razstave našega Spisarsitva.
Na naših sMkah smo poskusili pokazati nekaj vzorcev aparmega stanovanja, ki st nanašajo zlasti na zgoraj omenjene podrobnosti in so tudi odločujoči za vtis vsega stanovanja.
V stanovanjih s centralno kurjavo je važno, kako naj pokrijemo sobni ogreval nik. Ker ta železna naprava deluje navadno zelo dolgočasno. Jo lahko spremenimo na ta način, da Jo obložimo г navadnimi opekami, kar napravi vtis Intimnosti in pritni-tvnega kamina. Zlasti Je pa prijeten zaradi •voje Rvahrae rdeče barve. Ozadjje mora Mtt eudl enobarvno, a žive barve, kar je zlasti v zadnjem času zelo moderno. Sto-E morajo biti v takem prostoru popolnoma enostavni, vendar pa komodnl. Nepreple-«kant stoli z malimi blazinami lz kretona cčMkutejo vedno dobro. Ozadile kamina lahiko Izpolni dobra pokrajina al! tihožitje, seveda delo dobrega umetnika, nikdar pa ne reprodukcija, ki vedno deluje kakor ponarejen nakit na fini dami. Na kamin lahko postavimo kako domačo staro majoliko, ftn starinski porcelan sM pa keramiko, ki Jih v Izbornih vzorcih Izdeluje naša kera-
mična iola na tebniSkl sredmt! 5oH. (Slika 1.)
Večkrat smo prisiljeni, da lupremenlmo svojo malo kuhinjo v nekako sobo za stanovanje. Zato jo opremimo na način naših kmečkih hiš. Zlasti se pri tem moramo ozira M na okna. Na oknu naj bodo bele zavese, okvir naj bo prepleskan žlvozeleno, glavno na okrni so pa lonci z nageljni ta drugimi cvetlicami.. Navaden kmečki stcrf se najbolje prilega tako aranžiranemu oknu. (Slika 2.)
Danes v dobi velike mode kaktej misli vsaka gospodinja, da ne sme biti brez teh aparatih eksotičnih gostov. Mizico s kaktejami postavimo pred okno t zavesami iz surove svile, kar deluje izredno ugodno. Mizica naj bo preiplesikana živordeče, da se pitoreskne oblike ta barve kaktej tembolj odražajo od nje. (Zadnja skica zgoraj).
V moderni soW polagamo veBko važnost na prikladne prostore za odipočivanje. Naša zadnja slika naan kaže blazina sto zofo, ob nji pa moderen fotelj, nekaj živahno ornamentiranih blazin, ogledalo v modernem okvirju iz kovane medi. svetilke na steni v podobi krogel ln pisano obrobljeno okmo z drobno desinirano tapeto kot ozadje
Ker Imamo po osvobojenju v паЯ državi prav mnogo orientalskih umetnostno-obrt-nih Izdelkov, moramo paziti pri njih, da Sh ne ilečemo preveč na kup. Zato nam naj pa spodnja slika na levi dokaže kako neokusno, Je naše stanovanje, če Je opremljeno tako, kakor toträki harem v panopti-ksu na velesejmu.
Vi potrebujete samo eno kožno kremo, kajti
NIVEA-CREME
ie dnevna in nočna krema obenem.
Podnevi Vas varuje škodljivih vplivov slabega vremena pronikne v nasprotju z ma-stilno zlato krem« popolnoma v kožo ne da bi zapuščaia blesk — Ponoö učinkuje EUCERI7 kot hranilno «redstvo za kožo. vse staničje pomlajaioča okrepčuioča ia neguloča.
Samo NIVEAU KREMA vsebuje EUCERIT ln v tem temelii njena svojsvrtfaa učinkoviti* t.

V osemnajstem letu Pogovor s prijateljico: »Zi noöka, če se omožiš — ali bo® Imela tudi otroke?«
»Seveda № bom Imefla! Dva, deÖoa in dekliioo ... Oba pojdeta v šolo, dečeflc bo inženjer. v obraz bo bled in aristokratski gladko obrit in ne bo pil ne kadil. Deklica postane slavna Igralka. Kadar bo igrala na odru, bodo vsi spraševali: Kdo pa je njena mati? Pokažite nam mater te nadarjene krasne mlade dame! In jaz ji bom izbrala moža . . . PorŠčem ji slikarja, kj bo bled v obraz, gladko obrit ln ne bo ne pijanec ne kadilec... To je moj ädeal moža.«
V dvaindvajsetem letu
»Sergej, saj nič ne rečem, arrapafr pri tvojih skromnih dohodkih imeti otroke — fco je blazno!« »Zmločka!«
»Ne. to je nepreračuutflvo! KadaT se popravi trvo.i gmotni položaj, ne bom oporekala. Zdad .. Ne!«
V tridesetem letu »Sergej, sedaj mi je sedem ln dvajset Po stasu me :ma vsak za mlado dekle.. Pomisli. če pride otrok!... Ali ne veš, da otrok pokvari figoiro?«
»Vrag te uimej! Prej sd vedno s tolkal a, da ne moreva imeti otrolk zaradi gmotnih razmer. Zdajj sva si postlala, da
lahko udobno leživa, ti pa najdeš zmerom kak nov izgovor!«
»Sergej, pomisli, da ml je sedem ta dvajset let... Saj imava še časa. - « V osem In štiridesetem letu
»Doktor, pomagajte mi vendar, rada bi imela otroka!«
»Mfflostlj'itva, sam Bog more pomagati. Koliko vam je let?«
»Če smem povedati resnloo: šest in štirideset... Saj ženska v teh letih še lahko postane mafci?«
»Seveda lahko postane, posebno v4, ki ste še mladi, zdravi in čvnsrtfi!«
»Ddkitor, osrečite nesrečno žensko, storila vse, kar je v vaši moči!«
Sele zdaj je Zinočka zapopaidla smisel svetega materinstva...
Rad. Peterlln-Petruška.
Sreča v nesreči Tita Dobrote
Titu Dobroti, uradniku v ministrstvu financ, je nenadoma zbolela žena. Tri dni tn tri noči je sedel pri njeni postelji in jo tolažil, da bo že bölie in da bo še vse prav dobro; prott jutru četrtega dne je pa revica izdihnila svojo blago dušo.
Hudo Je bUo Titu Dobroti, Inako se mu je stori k i. solze usmiljenja so ob-
Bluze
To spomladi pri kostumu pre potrebno oblačilo je lertos najrazličnejše vrste.
Pogosto vidimo enostavne. moSkim srajcam podobne tipe, ki jih pa nosimo te dopoldne. Moderne so tudi zanimive proti sredini nekoliko nabrane bluze, ki so večkrat okrašene s fišijem aH podobnim nakitom. Tak model vidimo na naši sliki na prvi skici. Njeni robovi so iz teranomodrih
lakastih trakov. Prav tako so tudi mali okrogli gumbi temmomodri. Na tretji skici vidimo sveteJ telovnik, ki ga predpisuje moda v zvezi z ohlapno jopico kostuma. Ta bluza Je ob strani v§ita ln Ima zato sedaj tako priljubljeno vsločeno obliko, ki izdaja vedno bolj se uveljavljajoč ameriški okus.
Mnog bhiz je letos sešJtfh 1z tanflclh «kani n Hnona aH batista, И se perejo. Te tkanine so namreč zopet prišle v modo ta se bodo gotovo tudi držale. Prav lepo bluzo vidimo na naši drugI sMd Nosi se za krilom in se končuje s širokim pasom ter Je okrašena po sredi z gumbi, ob strani pa z robčki in zapetimi žepi. Ovratnik je oze(k In okrašen s široko svileno pentftjo.
Tudi torbice morajo biti pomladanske
Napačno le mnente, da smo pomladanski modi že zadositili. č« 51 nabavimo novo obleko in nov klobuk. Paziti moramo poleg tega še na tisoč malenkosti, ki Jih moda zahteva, če hočemo biti elegantni Znano nam Je, da eflegantna rokavica, apartna torbica in dober čevelj lahko zelo povzdigne tudi drugače skromno obleko. Ker so pa te stvari žeto drage, moramo pač tako Izbirati, da fe vsaka stvar porabna za najrazličnejše prilike.
To velja zlasti za torbice, ki so zadnji čas Izdelane tako. da Jih lahko nosimo h kostumu ali pa tudi h plašču ln promenad-nl obleki, na drugi strani se pa skladajo čudi vse z vsemi modnimi barvami. Na naši sliki vidimo nekaj takih modelov, k! so pripravni zaradi svoje nevtralnosti za vsako priliko. Na prvi risbi vidimo enostavno a praktično torbico, ki se odlikuje po kvaliteti usnja in svoji lepi nevtralni barvi. Originalen je zlasti ročaj, ki Je sestavljen iz krogel iz želvinega ščita alt slonove kosti. Torbice Iz kačjih kož v podobi denarnic (slika 2) nosimo sedal samo na enem jermenu In so zlasti zaradi te hotl-mične primitivnosti prav mJčne.
Učinki pisanih pletenin ta barvne gobe-linske vezenin« (sipodnja skica) so telo priljubljene, ker se njih pisane barve skladajo z vsako obleko.
Me njegova baržunasta lica ter mu zalile sveliorumeno bradico. V globokem premišljevanju je čakal, da je vzšlo solnce nad šumnim mestom, potem se je pa oblekel, vzel palico, zaklenil vrata za seboj in šel v pogrebni zavod.
Iskal je pogrebnega zavoda — bila je nedelja — pa je srečal s potoma tri prijatelje: Janez«, Ivana in Janka. Potožil jim je svoje neznansko gorje. Vsi so bili do dna duše ginjeni in so ga iskreno pomilovali. Stopnli so v bližnjo zajtrkovalnico ln pri kozarčkih dobrega žganja, piva in vina jim je nesrečni Tit neštetokrat raztolmačil svojo globoko bol. In ko so v pozni nočni uri zapustili gostilno, so Imeli tudi prijateljčki rosne oči in drug pred drugim so vabili nesrečnega Tita k sebi na dom,
Tit Dobrota pa si je obrisal obraz ln odvrnil: »Ne, dragi prijatelji! Idite lepo mirno domov, jaz pojdem pa spat k svoji dragi, nepozabni ženici Marički!«
Težka in nerodna Je bila pot v tretje nadstropje. Ko je pa stopil v sobo, se je brez luči slekel. otipal z roko posteljo in pokojnico na nji in tiho prisedel. Nekaj časa je sedel molče, potem je pa vstal, se sklonil nad mrtvo ženico, ji segel г rokami pod pazduho, jo nežno podvinil k steni ter legel poleg nje na posteljo.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. T. R. V. Ad L Po vašem opisu ni mo» či uganiti, za kaj gre. Kakor smo povedati že neštetokrat, ne zadošča za diagnozo kož» nih bolezni često niti najboljši strokovnja» ški popis. Stopite vendar h kakemu derma» tologu, dLa vas pregleda. Ad 2. Velja isto kot za 1. — Ad 3. V splošnem velja načelo, da je teža v tolikih kilogramih primerna, kolikor meri človek nad 1 metrom. Kdor tehta torej 90 kg, mora biti 190 cm (s 1 m plus 90 cm) visok. — Če imate razširjeno srce in vam noge otekajo, potem je potreb» no, da vodi shujšalno kuro zdravnik, odno» sno, da vas ima pod nadzorstvom. Vseka» kor vam pa ne more škodovati, če vama svetujemo, da ne uživate preveč tekočine (tudi ne vode) kaj še alkoholne pijače. Na» dalje ne jejte mnogo. Izogibajte ae poseb» no močnatih, sladkih in mastnih jedi. Malo nezamaščenega mesa, aočivje, salate in ne» sladkega sadja. — G N. P. v C Brez oseb» ne preiskave in mnogokrat daljšega opazo» vanja ni moj ničesar točnega povedati in svetovati. Bolezen ni nujno, di je lokal» nega izvora, izhaja tudi lahko iz preoeno» ve in konstitucije. Držite se tega, kar so vam zdravniki doslej odredili, ne odlašajte pa in se obrnite na kakega strokovnjaka za ženske bolezni. — Tudi krema za obraz kot vobče za kožo se ne da, ue da se to kožo pregleda, kar na slepo nas vetov ati Poskusite s sledečim mazilom: boraksa 1 gr, glicerina 10 in vode 20 gr, kreme celest ta fanolina po 30 gr. — Trajna in redna upo» raba pudrov ni nikoli priporočljiva, zlasti ne prekomerna. Po možnosti izhajajte brez njega. — Minosa. Glicerin ni niti olje niti maščoba, ampak alkohol. Samo njegova konzistenca je oljnata in sirupoma. Dober glicerin mora biti brezbarven ta čist ter ne eme imeti nobenega duha. Nerazredčen glicerin se močno navleče z vodo, izsuši kožo ter jo s tem iizsuševanjem draži. Gli» cerin, pomešan z vodo najmanj v razmerju 1 : 2, lahko uporabljate brez škode. — M. Pt. B4 — P. Ananimno! Koš! — G. P. D. v P. Ne dajte se vendar begati. Vsa tista sredstva so skoro vedno malo, navadno pa nič vredna; nikoli pa ne stoji njihova vTed» nost v količkaj primernem sorazmerju z njihovo ceno. Ljudje plačujejo za povsem neučinkovita sredstva vsote, za katere Ы dobili v vsaki lekarni deset» ta večkratno
»Moja ljuba ženka, moja sladka Matička! Toliko let si mi stregla. Ponoči si vstajala s postelje in kuhala meni nesrečnežu čaj. Jaz sem pa ležal pri zidiu in builjil vate s svojimi grdimi očmi in te o§teval. ker ni bilo vse že pripravljeno. To noč spi ti pri zidu, odpočij se, revica. a jaz bom ležal na kraju in ti postregel, če bo treba. Lahko noč. Ma-rička, lahko noč!« Objel jo je z levico in zaspal. In spal je do drugega dne, dokler ga opoldanslko zvonjenje in cing-ljanje ni zbudijo iz sladkega spanja. Po-mel si je oči, pogledal okoli sebe in skočil iz postelje.
*
Po pogrebu je taval Tit Dobrota po mestu kakor izgubljen. Hodil je iz gostilne v gostilno. Vse bolj ln bolj se je zanemarjal, tako da skoraj ni bil več človeku podoben. Prihrantai so tajali po krčmah кяког sneg pod južnem vetrom. Liter za litrom je natakarica nosila na mizo. Dobrota je pa pripovedoval zamiznikom čedalje lepše stvari o svoji ženici Marčki. Slavili jo je kot mučemco in jo povzdigoval do nebes. Poslušalci pa so kimali in — pili.
Nekega dne ga dobe prijatelji v predmestni gostilnic'. ko je prišel ravno s pokopališča. Sedejo k njemu in se razgovore po starem. V njih družbi je tudi postavna dolgoletna Jankova üubdca.
množino iste mešanice. In nc mislite ven» dar, da medicina ne pozn« tistih »ta j in» atvenih« sredstev m njihove zdravilne vrednosti Ampak ne uporablja jih, uprav, ker jih pozna, ta če jih uporablja, jih stav» lja na tisto tiho mesto, ki jim gredo po nji« bovi zdravilni učinkovitosti. — G. D. T. v M. Isto velja za vas! Cela vrsta bolezni je neozdravljivih, med njimi tudi gotovi pri» meri epilepsije. To dejstvo potem pri ubo» gih zbeganih ljudeh, katerim noben zdrav» nik pomagati ne more, izrabljajo navadno premeteni sleparji, ki jim z nesramnimi ob» ljubami, da jih zanesljivo ozdravijo s svo» jimi čudežnimi lečiK, kradejo samo denar iz žepa. Takih »absolutno učinkovitih« taj» nih sredstev proti epilepsiji je nebroj, in vsako leto nekaj novih producira. — G. I. v Č. p. P. Jasno je, da brez pregleda ni moči ničesar dognati in seveda tudi nc na» svetovati Konzultirajte najpreje strokov» njaka za ušesne bolezni in če ta res ne najde ničesar, nevrologa. Nam s« zdi, da po opisanih podatkih ni izključljivo, d* stoji bolezen v zvezi z malarijo, ali morda tudi s kdninom, ki povzroče semtertja tudi take okvare. — G. 1. V v L Ad 1. Ne, ne škoduje OdviSna maščoba je najmanj ne» dobrodošla. Ad Z Za lase, ki izpadajo po opisani masaži, nikakor ni Skoda Name» njeni ao bili, da izpadejo. Masaža je pripo» ročljiva. Ad 3. Koprivinih korenin komaj, pač pa svežih listov, namočenih v alkoho» 'u. To tinkturo bi bilo smatrati kot khko dražeče sredstvo. — G R. B. v S. Vzroki izpadanja so lahko lokalni (izhajajoči iz vzrokov, tičočih neposredno na lasišču) ali •plošni. Kje je iskati vzroka ta kje ta tiči, to pa more ugotoviti samo »trokovnjaška preiskava. Zato ве odpravite h kaketnu dermatologu v zdravljenje. To bo najzano» slivejše pa tudi najcenejšo za vas. Dotlej pa lahko poskusite utirati ▼ lasišče dveod» s tot en resorcinov Špirit. Najmanj škodova» lo vam ne bo. — G. dr. B. H v S. S. Na ta izvajanje vam ne moremo drugače od« govoriti kot z Waasermannovimi besedami: »Plat* für ihre Majestät die Dummheit, mächtigste aller Potentaten!« — G. D. V. V 2. Masaža seveda počasno učinkuje; ope« racija je hitrejša. Dajte se preiskati n* omenjenem oddelku. — Brazgotine, ki bi bile pozornost vzbujajoče, se jako redko pojavijo po operaciji — G. M. š. v R. Pu» der samo pri suhi m m-šavi koži Tako malo kot možno naprašiti Puder izsuši. Če je absolutno potrebno, potem masten prah. — Dober svet. Odebelilne, ležalne in araen« ske kure, vse samo po zdravniškem na» svetu. — Ind i viduai izu joče.
Marijanica ji je Ime in na klobuku Ima po tedanji modi malone celega golob-čka prišitega.
Kmalu opazijo prljatdfl, da se Tfhi Dobroti oči nekako svetlikajo, kedar se ozro po Marijanici. Najrajše se mu ustavijo na golobčku, od ondod pa jim švigne pogled kakor nehote na zdravi Ma-rijaničin obraz in zdTkne, samo za trenutek, malo niže na njene junaške prsi.
»Kljtoje!« pravi Janez Ivanu na uho rn trš z vsemi.
Pri drugem litru postane Tit zgovor-nejši. Nagne se malo k Marijanici in Jf polglasno pripoveduje o pokojni žercld, kako mu ?e stregla in kako da se poöuü samotnega, odkar nima človeka, kateremu bi mogel zaupati vso svojo notranjo bol.
Pri tretjem 'Htru se mu oči razširijo in poostTe. On takoj opazi, ako se tkdo dotakne Marijanice četudi le s poželjivim pogledom in pokara Janka, ko s® z roko v Marijaničin muf, češ da se to ne spodobi. Sam pa nagne glavo naenkrat čisto blizu k Marijanici, kakor da občuduje golobčka, p^Hadi ga z levico narahlo in zašepeta, toda tako. da ga sliši Marijanica. sladko, presladko: »Go-lobček! OoHobče-ek!«
»Meni se Dobrota smrH,« pravi Ivan tovarišem, ko so stopila malo v vežo to pustili ona dva sama. »Ah> se kmalu
Produkcija ecenefSih» avtomobilov.
Med največje producente cenejših avtom o» bilov spadajo General Motors Corporation, Fordove tvornice in Citroen. Produkcija Fordovih tovarn je znašala v zadnjih ted» nih okoli 6500 avtomobilov dnevno. Po ve» steh iz Detroita, bo Ford letos izgotovi! nad 2 milijona osebnih ta tovornih avto» mobilov. Tovarne družbe General Motor» so v decembru pr. i. izgotovile v svojih to» varnah v Ameriki, Kanadi Evropi ta Av» straliji poleg drugih znamk 120.000 Chev» rolet avtomobilov, dočim Andrč Citroen v svojih pariških tovarnah dnevno dogotovl od 350 do 400 avtomobilov ter naznanja, da bo svojo produkcijo v kratkem še znat» no povečal.
Problem cenenega aeroplana. Pred krat» kirn so se razširile vesti, da je začel Hen» ry Ford v posebnem oddelku svojih detro» itskih tovarn s fabrikacijo letal, ki naj bi »časoma bila v ceni tako nizka, da bi si jih lahko vsakdo nabavljal. Seveda računa Ford z dohodki srednjih slojev v Ameriki, ker če bi računal z Evropo, bi zaenkrat nje» govo podjetje gotovo slabo uspevalo. Da je pa zanimanje za zrakoplovstvo tudi v Ev» ropi precej veliko, nam dokazuje dejstvo,
da »o se nemSri konstruktorji začeli resno pečati z misli j«, kako bi konstruirali cenen aeroplan. Zdi se, d* so jim je to dedoma posrečilo, kajti pred kratkim so začeli ▼ tovarni letal «Phönix» v Düsseidorfu rzde< lovati lahka dvosedežna letala, ki se odli» kujejo posebno a tem, da plovejo s pov» prečno nitrostjo 130 km na uro m da po» rabijo samo 10 litrov bencina na 100 km.
Hvalevredno postopanj* angtefkt poti* ctfe. Londonsko redarstveno ravnateljstvo je pred kratkim izdalo svojim uradnikom sledečo odredbo: Avtomobiilist»začetnik, ki bi pri prvih vožnjah prekršil policijske pred» pise s tem, da prekorači dovoljeno hitrost vožnje, da nima s seboj šoferske izkaznice ali da njegov avto ni razsvetljen po pred» piadh, naj se ne kaznuje takoj, ampak naj se samo pismeno opomni S tem hoče poli» clja preprečiti, da bi se mladim avtomobi» listom kalilo ie v začetku «karijere» ves©« lje in odvzemala volja za vožnjo. To postopanje policije je vsekakor zelo hvale» vredno ta gotovo je, da državna blagajna vsled tega ne tipi prevelike škode, ker so druge denarne globe, ki jih nalaga policija za prestopke proti prometnemu redu precej občutne.
*
Iz življenja in sveta
Jasnovidec odkril tatove
Majhen izrez iz zimskega Pariza
Pogled «м iMBrfea« rrtora paißkega Troc«<!era ta м kip nosoroga, И !• т perspektivi zime ie fantastfiee« Icalror т ferkee pofetaem тЛкт
Kadar grmijo plazovi v doline.;:
Nevarnosti plazov —
O plazovih in njihovih nevarnostih je bilo že dosti pisanja in nasvetov, a še vedno premalo, kakor dokazujejo nesreče, ki se dogajajo vedno znova in ki so, žal, tudi pri nas v zadnjih ča. sih zahtevale več človeških žrtev.
Kadar je računati z
naglimi vremenskimi spremembami,
o čemer nas tisk dandanes že zelo za» nesljivo obvešča, kadar beremo o udi» raniu plazov in ob močnih snežnih me» težih je najbolje, da se potovanju po nevarnih ozemljih za nekoliko dni sploh odpovemo. Ta nevarna mesta moramo dobro poznati, če kam gremo ln tudi svaril domačinov nikar ne pre» zirajmo! Dobro je tudi, če se ne poda» jamo na smučarske in podobne ture
nikoli sami
temveč vedno v družbi izkušenfli to» varišev in vodnikov. Tudi na opremo polagaj mo potrebno pozornost. Nikoli ne bi smeli na zimskih turah pozabiti na posebno varnostno vrvico, ki kaže v slučaju zasutja reševalcm pot do po» nesrečenca.
Strmine in obronke, ki so na glasu radi plazov, obidimo v velikem loku. Če le mogoče se poslužujmo poti po skalnih grebenih, tudi če bi morali pri tem smuči od Časa do časa nositi.
Po nevarnih pobočjih
stopajmo dalč drug od drugega in ne» privezani, nikoli naj bi ne bila več ne» go ena oseba na nevarnem kraju. Pri» vežimo si gori omenjeno varnostno vr»
proti sivim lasem!
Nt barv«, teenvei vrača aH-ta lasem prejiajo ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od sdrwratveeee» odseka pod St. 1793—30. kot sa »dravie popolnoma neškodljiva. Uspek sisrurea ta trajee. Cen« «teklentci br-ez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Duga ulica 32.
Lekarnam, drogerijam, p»rfumeri)»m, Мп)еш hi trgovinam mešane za biaga dame v komisijo.
ne oženi, bo popolnoma propadel, le žena ga še more rešiti.«
»Vesta, kaj?« reče Janko. »Marij ani-ca bi bila zanj ravno prava. Jaz mu jo iz zgolj prijateljstva prepustim. Meni je Ma vedno zvesta in tako bo tudi njemu.«
»Imenitno 1« zakrlčl Jan«. »Uredimo to stvar že našemu prijatelju Titu na ljubo. In sicer kolikor moč hitro!« Se-iejo si v roko. »Zdaj pa brž na delo!«
Ko stopnjo v sobo, se jim ponudi kakor nalašča krasen prizor: Tit Dobrota drži z obema rokama Marijaničmo desnico, jo nese k ustnicam in poljubi, enkrat, dvakrat, trikrat, ter vselej za-šepeta »Golobček, gdobček, golobček!«
»Živel mladi par!« zakriče vsa trije in hite k njima ter jima čestitajo k zaroki.
»A1Ö, natakaric«, liter lemtjamževca na mizo!« ...
Tako se Je za Tita Dobroto vse srečno končalo, бе tisti večer je vzel nevesto Marijanico k sebi na stanovanje In sam osebno h šel k njenemu gospodarju odpovedat službo.
Oklica 1 i so jih enkrat za vse trikrat
Svatba je bila v isti gostilni kakor zaroka in svatie: trije prijatelji Janez, Ivam im Janko so se prav dobro imeli in pili neštetokrat na zdravje srečnemu nilademu paru.
Kako se jih ubranimo.
vlco ln stopajmo tiho in počasi, brez skokov in teptanja. Ne delajmo pre» globokih sledov, a starih se poslužuj» mo le, če so varni. Če ne vozimo s smučmi poševno navzdol naj bodo le rahlo privezane na noge tako da se jih v slučaju nevarnosti lahko takoj reši' mo.
če zaidemo v plaz,
ohranimo mirno kri, odvrzimo deske, skušajmo se plazu s palicami upirati in ostati s plavalnimi gibi na njegovi površini. Zasute tovariše skušajmo ko» likor mogoče hitro odkopati in le te» daj, če sami nič ne opravimo, pojdimo po pomoč.
Elektrika v človeškem telesu
Profesor Jolly z londonskega vse» učilišča se bavi z raziskovanjem elek« tričnih pojavov v človeškem telesu in je podal v ožjem krogu učenjakov do« kaz, da nastopajo že ob najmanjšem čustvenem razgibanju. Dokaz se je iz» vršil približno takole:
Neki dijak je legel na blazino, ki je bila prepojena z določeno raztopino. Pod roko in na roko so mu dali manj» šo blazino, preparirano na isti način, a vse te blarine so bile v zvezi z gab vanometrom. Drug dijak je začel po» tem prvemu pripovedovati kakšno dra* stično zgodbo, n. pr. prizor pri zobo»
zdravniku, že pet sekund pozneje se
je pojavila reakcija in igla galvanome» tra se je začela premikati.
Prof. Jolly pravi, da potrebuje nje« govo odkritje še mnogo podrobne iz« delave, šele tedaj bo postalo praktično pomembno. Zdravilna veda bo dobila s to metodo vsekakor zanesljiv pripo» moček za dijagnozo in zdravljenje raz» nih bolezni. Na londonski kirurgični kliniki poskušajo že pospeševati ce» ljenje ran s slabotnimi električnimi to» ki na ranjenem mestu. Rezultati teh poskusov še niso znani.
Posledice ponesrečene operacije
Procesi, kakršnega imajo ta čas v Parizu, so zelo redki in specijatiteta naše dobe. Gospa Leguenova, lastnica neke pariške modne trgovine, se je zaupala nekemu kirurgu, da bi ji z operacijo popravil linijo noge. Po operaciji pa se je noga vnela in namesto da bi po-stala lepša, so jo morali odrezati. Nesrečna pacijentka je tožila kirurga za odškodnino. Sodišče še ni izreklo sodbe, ker mora narprvo ugotoviti, ali je nesrečo zakrivil kirurg ali pa kakšna druga okofščina.
Egiptski kralj obišče Evropo
Iz Prage poročajo, da bo egiptski kralj Fuad v prvi polovici tega leta obiskal Srednjo Evropo do Nemčije. Ob tej priliki poide tudi v Prago, da vrne predsedniku Masaryku poset, ki mu ga je ta pred časom napravil v Egiptu.
Praški listi poročajo o zanimivem slučaju jasnovidenja. Znani telepat in jasnovidec Erik Jan Hanussen
je s svojimi okuKivnimi zmožnostmi odkril družbo tatov, ki je pred dvema letoma oplenila denarno pismo z 10.000 dolarjev,
last Češke komercijalne banke. Banka je zavarovana pri praški podružnici zavarovalnice Riunone Adriatica di Sicurtä in ta je bila dolžna svoji kli-jentinji povrniti ukradeno vsoto, ki je bila odposlana v Rumunijo. 2e 1. 1927. je predlagal vodja transportno-odškod-ninskega oddelka zavarovalnice Ehren-stein podružniškemu ravnateljstvu, naj se posluži za ugotovitev storilcev gori navedenega jasnovidca. Ravnateljstvo pa je ta predlog odklonilo in je šele pred kratkim, po znanih lanskih Ha-nussenovih uspehih v Pragi (o čemer smo tudi mi poročali) poklicalo tega na pomoč, potem ko so ostala vsa druga poizvedovanja brez haska. Hanussen se je pozivu odzval in je odgovoril na podlagi svojih eksperimentov, da živijo storilci v Runrumiji. kjer jih ne bo težko izslediti.
Glavni krivec po Hanussenovem popfsu
bi moral biti namreč vodilen uradnik na pošti v rumunskem mestu Satu-
mareju, kjer ga poznajo vsi zaradi njegovega izumiteljskega delovanja in kjer uživa mnogo protekcije. Njegova spe-cijaliteta ie sestavljanje radioaparatov. Možakar je še mlad, a v njegovem stanovanju bodo našli kos lista, s katerim je napolnil denarno pismo, ko je pobral iz njega s svojimi pomagači ukradene dolarje.
Te navedbe so bile tako precizne, da
ravnateljstvo še vedno ni hotelo verjeti.
Poizvedovalo je še vedno po češkoslovaških poštnih uradih, čeprav je Hanussen trdil z vso odločnostjo, da so tatovi Rumunci, in je ponudil zavarovalnici visoko bančno garancijo, da jih sam najde najdalje v teku 14 dni Končno sta se Hanussen in Ehrenstein odpravila v Satumare in po nekoliko dneh je sedela vsa tatinska družba v zaporu. Našli so takšne dokaze za njeno krivdo, da jih ni bilo mogoče spregledati — in v tej družbi je bil gori opisani poštni uradnik.
Tudi od ukradene vsote so rešili
samo del. Ce bi bilo zavarovalniško ravnateljstvo že pred dvema letoma
poslušalo Ehrensteinov nasvet, bi lahko rešilo vseh 10.000 dolarjev!
Pogreb španske kraljice-matere Marije Kristine
▼ arkmlom tednu so pokopali špansko kraljico-m a ter Marijo Kristino, mater kralja Alfonza ХШ. j Položili «o Jo k večnemu počitku ▼ obleki tretje rednlce Ia z lesenim križcem ▼ roki. MrtvaHd j «prevod na naši sliki se pomika skozi vojaški ipalir na kolodvor, kjer »o prenesli krsto v pose- j Ьм vagon ta Jo odpeli ad r Escurial. Tam so položili rakov i truplom v cerkev avguštinskega
samo stana
Miss Evropa išče orijentacije
Odčita. Simonova т Pariza vprašuje policijskega stražnika po Imenu ulic hi trgov
Kako rešujejo stanovanjski
problem na Češkoslovaškem
Odkar je stopil v veljavo zakon o pomoči gradbenemu delovanju, t. j. od 1. jun. 1921.. je dalo češkoslovaško ministrstvo za javna dela preko 3 % milijarde kron podpore v to svrho. Zgradili so v tem času 26.472 hiš s 56.801 stanovanjem. Celokupni gradbeni stroški so znašali skoraj 4 Уч milijarde kron Na Prago odpade 2116 hiš z 12.350 stanovanji. _
Edisonov surogat za gumi
Izumitelj Edison, ki je dne 10. t m. praznoval svoj S2. rojstni dan, je ob tej priliki oznanil prijateljem in znancem, da se že dalje časa bavi z odkritjem, ki bo velikanske važnosti za razvoj
telhnlke ▼ bodočnosti. Posrečilo se ma je najti nadomestek za gumi, in sicer v obl.ikS rastline, ki jima podobo trave. Rastlina se goji kakor žito, ni pa mirno, da bi se vsako leto nanovo sejala, ker ostane štor v zemlji in poganja rast naslednjje leto sam iz sebe.
20.000 tvadr. milj novih rudninskih nahajališč
Okoli permanske reke Yurimagt» ia r bližini Amazon ke so preiskali 20.000 kv. milj prostrano ozemlje, ki je pre-bogato na rudninah vseh vrst. Konsor-сИ denarnih magnatov iz Zedim/ienih držav se je pogodil s peruansko vJado, da mu prepusti to ozemlje, ki ga odlikuje tudi milo podnebje, v eksploata-cijo. V bližnji pomladi se naseK tu baje 50.000 evropskih kolonistov. Ameriški konsorcij bo gradil preko te koncesije železniško progo z izhodiščem v pristanišču PaintL
Zopet rekord v zrakoplovstvu
Mlada, komaj Igletna Američanka mlsa Bobbr Troutova, Id Je vzdržala v zraku z letalom 17 ur, 8 minut, 37 sekund In Je potolkla vse dosedanje ženske vztrajnostne rekorde ▼ zrakoplovih-*
Papeška država: Cittä di Vaticano
1. VMe del Мелю. 2. Vatikanski vrtovi 3. EUopskl kolegij. 4. Palača kardinala Merry de Vala,
TT "П ИТВ "P А шЬГЗш «ETw Ju .«Er ^Мш
izpodjedajo življenjsko telesno moč. Tudi pri najboljši negi in največji pažnji je še vedno potrebno dajati bolniku in rekonvalescentn lahko prebavljivo, osobito dobro hrano, ki dviga odpornost telesa, obnavlja izgubljeno moč ter je v stanu, da znova okrepi oslabljeni organizem.
To se najlažje doseže z
Dajte bolnikom 2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne m južino ln povrnili jim boste v kratkem času zdravje in svežost.
Dobiva se povsod!
Zahtevajte brezplačni vzorec, pozivajoč se na ta Ust, prt Dr. A. W A N D E R - U D. D., Z A G R E В
(Ыбодто
Naše delavstvo in slovenska kultura
Ob otvoritvi palače Delavske zbornice v Ljubljana
Dejstvo, da je dobil oerednji zavod slovenskega delavstva — Delavska zbornica — bo, o čemer so sanjale generacije naših pro-letarcev: »voj reprezentativni dom, naa ▼odi tudi na kulturno področje. V tem domu Ima prosvetni odsek Delavske zbornice veliko knjižnico; tu bo poslej centrala kulturnega dela med slovenskim proletarija-tom.
V dneh, ko ae ta dom slovesno otvarja, mislimo o tem, koliko važnih kulturnih nalog čaka kroge, ki jim je poverjena reprezentanca slovenskega delavstva.
Predvsem: razširiti, poglobiti kulturo na-tfh delavcev, dvigniti duševni nivo slovenskega delavstva.
Problem narodove kulture nI eamo kar ua<!obilnei5a in najizvirnejša produkcija, marveč tudi kulturni konzum. Zakaj ne bi teh delavcu tako znanih pojmov prenesli na področje kuturnega dela?!
Tu producenti: pisatelji, likovni umetniki, glasbeniki. Tam konzumenti: delavci, kmetje, meščani, intelektualci.
Ali naj producenti slovenske kulture nstvarjajo le za omejen krog meščanov in intelektualcev? Ali во zato napisane dobre knjige, da jih čita le ozek krog ljudi? Ali ustvarjajo slikarji in kiparji svoja dela zgolj za bogate Mecen«, И jih ni več, ali za galerije, ne pe tudi v okras in ponos vsem ra-Hm hišam, кјет se tolikokrat šopiri ničvredno tuje blago?
Problem, kako razširiti vrste kulturnih konsumentov, kako prodreti z dobrimi knjigami in umetnostnimi deli v najširše sloje, ni samo problem tako zvaoe »ljudske pro-■vete«. To Je tudi problem tako zvane >vi-aoke kulture«, vprašanje veeh, ki pri naa kulturno ustvarjajo.
Slovenski pisatelj hi umetnik imata danes zelo omejeno polje. Slovenska knjiga ne jrre v tisočih med ljudi, ne teče kakor mo-iian, oevežujoč tok Sirom našega ljudstva, marveč kaplja počasi kakor apnenčev« voda у kraških jamah, ustvarjajoč nekake otoke posameznikov, ki ве zanimajo za lepo knjigo ali umetnino.
Lahko bi ugovarjal: Kdo naj kupuje tako drage knjige? Kako najj si preprost človek kufM le reprodukcijo domačega originala?
To je eno. Drugo je to: Kako naj preprosti ljudje razumejo naše leposlovne knjige, ko so pisane tako visoko?
Vse to je v medsebojni zvezi. In ie drugo Je s tem v zvezi: Težave našega založništva, nizki pisateljski honorarji, obupna izoliranost likovnih umetnikov. Zastoj, odrevenelost našega kulturnega življenja.
Doma bi težko našli recept za ozdravljenje.
poglejmo preko meja, v tuji svet: V Nemčlfi. Franci«. A mrli*, in danes tudi že v Rusiji, na češkoslovaškem ln drazod. kier si ie delavstvo pridobilo л socialnim bojem ugodne®, to se nravi: pravičnejši gmotni ooložal prehaja znaten dd miezo-v.Ti sil na kulturno področle:
Od meseca do meseca raste število delavskih kulturnih društev, ljudskih vseučilišč. večernih tečajev prosvetnih dorr ov. kntižnic. izobraževalnih zavodov, časopisov itd. Silna narodna plast, ogromen plaz ЙшН. s« pomika tla. kier so še pred desetletji stali izbranci s šolskimi spričevali v žepu ln često z obuono praznimi zlavami ln srci. Pomika se Plaz ne da ruši kulturno, marveč da И orinese nov materija]. zradivo za nov. moročneiSi razvoj: da prinese kutturnfon oroducentom tisoče in tisoče hvaležnih korezum entov.
RekM smo: Kdo nai kupuie draze knfige? Število ustvarja čudeže: deset tisoč kon-rumenrtov stori, da dTaga knliza postane poceni*. RekU smo: Kako nai preprost človek razume »botISo« knnlzo? Vzgledi na-predneijših narodov nas uče: Treba !e dela. gibanja — treba zanesti v lludske vrste pobudo: za pobudo uride zanimanje, za zanimanlem oočas! tudi irmevanie. V pravi lepi književnosti ni nič takeea. kar ne bi biio uenlSavo človefcu. ki se le vzzofil za čitande. V poučni književnost! imamo knfige za različne stoprcie: tu Je potrebno predznanje vendar ovire niso nit! to rte-premazlfive.
Delavcu. И hoče in delavstvo, k? se ma oprijeti dela za svoi napredek, se odpiralo široke možnosti. Demokratizacija družbe — nelzozlbna. neustavljiva, nedoMva — prinaša kulturo v vse sloie. v vse družabne vrste. Ore za to. da tudi mi оФте-mo najširše säcje pogubnemu vpllivu neznanja, neodiočnositl. alkohola in drugih zatiralcev in da t močno socialno zakonodajo omogočimo vsemu delavstvu duševno žlvtterie. ki zahteva nekaj več časa denaria. truda m zaunanJa vase.
Palača Dejavslke zbornice na eni najlepših ljubljanskih ulic Je simbol teza pr-veza nreburemia. začetek nove dobe v našem socialnem presna vi fanta.
Josip Stolcer-Slavenski
№ še leto dni. кат je beograjska filharmonija ob рпМй prveza jugoslovensketra festivala tz rokopisa izvajala Slaven skesa orkestralno suito »Balkauofonlja«. A Lajo-vJc je v »Jutru« o tem delu poročal sila simpatično. Pred tedni Je »Bailkamofoniia« fzŠla v založništvu Schott v Makizu. Diri-jjiraä Jo Je Erik Kleiber 25. januarja t. L v berlinski državni operi »Unter den Linden«. Kakor mi poroča Slavenski, Je bila izvedba deia na idealni višini. Uspeh pri občinstvu je bil nenavaden, kar Je pri delu talko modeme fakture naravnost čudež. Dnevne kritike so bile de>Hene.
»Deutsche allgemeine Ze#tumg« (schrertk) poudari a pri Slavenskem silno ustvarlaiočo sdlo ta mojstrsko obvladanje orkestra. Tudi pripominja, da Je skladatelj poskrbel za primerne kontraste, brez katerih vsako kolrč-kal obširnejše delo utruja. Dr Hut p še v »Hallesche Zeitung«, da le »BaEkanofoniJa« Dravo muzikantsko delo. rojeno Iz prirodne sile in dragocena obogatitev moderne orkestralne erlasbe ter da bo dosegla povsod siguren uspeh. »Berliner Börsenzeitung« primerja Slovenskega zaradi uporabljanja fofklorističnih ейementov s Smetano. »Vse je prava, resnična muzika. ki osvaja poslušalca. — »Temno« odobrava skladbo, ne strinja ae z naslovom. — »Deutsche Tageszeitung. hvali delo zaradi etnografskih prave ev. oblike, temperamenta ln zvočnosti. — Nekoliko kritikov je nastopilo tudi proti, kar ja umerimo. V svrho preglednosti
Micno prostorov, ki vodik) v Jedilnice, mimo potov k dobri, ceneni telesni hrani — tudi to je važna pobuda, oomennben vzgled! — zaviješ k skladišču duševne hrane, v čitalnico in knjižnico. Ob tei budi zimi so toplo zakurjeni prostori polni liu-di. Danes še vsi ue citata. Vsai z zanimanjem ne. Nekateri se le zre i e to. To ie prva stopnja: najprej le treba zadovoljiti človekove telesne potrebe. Toda druigi se že pridno pozlabliaio v časnike: nekatere vidiš, ki z zanimanje™ obračaio sstrani revije. To so razne stoprcie v delavčevem duševnem razvoju. A talentom te odprta pot še višie. naivišie: Maksdm Gorkii. Pa-nait Is trati in drugi so vzgled.
Po stenah umetniške slike. Stalna razstava naših socialno čutečih umetnikov: stalen poziv delavcem, da naii se zanimalo za delo umetnikov.
Dolsre police. Cežko obložene « ta»fazami. Desettisoči knjig. To ie knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice, odprta vsak dan od 10. do 12.. od pol 18. do 21. ите. Iz neznatnih začetkov raste sikoro skokoma. V januarju leta 1927. Je štela 481 obiskovalcev, v decembru 1649. lani v Januarju 2Ю29. v decembru 1811 — število se Izpreminfa. vendar: če nrezledaš mesece v celoti, vidiš stalen porast članstva. Lani v Januarta le bilo tzposoienih 4051. v decembru 3796 kmie: slovenskih: v ianuarta 2419. v decembru 1703: nemških: 1390 — 1814: hrvatskih 242 — 263. Izmed teh: leposlovnih 3670 — 3261. ztnan-stvenih 281 — 537.
To so številke dveh mesecev, ki Sm le treba dodati še to - le:
Več kot polovica obiskovalcev eo delavci. Četrtina dilaki. ostalo druži poklici.
Ta statistika še ne nove ničesar, vendar le deJistvo. da se naše delavstvo čedalje boli kulturno prebuia. da vstopa v slovensko živlienie kot kulturni konzu-ment. Nimam še statistike o tem, kar bi bilo najzanimivejše: kakšne kniige in katere avtorje nairaišl čitaio naši delavci? Ne moremo še določiti nivöia našeza pro-letariiata ld Je kai različen: Živeč še vedno v sila trdi borbi za zmotno žiVlie-nie. ne more delavec žrtvovati veliko časa za kulturo, ne čuti бе dovoli zloboke kulturne potrebe. Treba se ie zreti, treba le premazovati bedo in strah za bodočnost ...
V tem prvem svitu noveza soefatneza živliema slovenskega industrijske za delavstva. v iučl prvih uspehov v veliki borbi. ie reprezentativni dom Delavske zbornice v Ljubljani oznjišče nove delavske samozavesti, nove vere v uspeh, ki drami naše delovne sloie in lih snaia z narodovo kulturo.
Delavsko oznflšče — to le velika kmiiž-nlca v Liubljani. № katere se ie že rodila maniiša — v Mariboru. Ozniišče so predavanja Prosvetneza odseka za delavstvo: za začetek 33 izdelanih predavani, vsako s skioptičnimi slikami. Predavania o francoski revoluclfl. o starih kulturah o trnih deželah, o delavskem življenju in delu v tujini — vsako zre približno osemkrat na leto med ljudi: v Celje, Trbovlje. Hrastnik, Zagorje. Prevalie. Ptuj. Jesenice. Tržič.
Še >e veliko dela. še mnozo načrtov: toda podlaga ie ustvariena in z Miklošičeve ceste v Ljubljani uteznelo kedai teči še silneiiši. preraialoči tokovi kulturne pobude in vere ... ___B.
PISMO IZ ZAGREBA.
Literarna društva in revije
Mrtva društva — potreba širše in bolj literarne nsmeritve — Tradicija brej elana — Revije na riziko — Ali se literatje lahko cedinijjo?
V Zagrebu, 15. februarja.
Srečal sem nekaj naših književnikov, ki so presenečeno odprli oči, ko so slišali, da je «Društvo hrvatskih književnika» imelo občni zbor in izvolilo novi odbor.
Glejte, take so vezi književnikov z «Društvom hrvatskih književnika».
Brez dvoma je, da je bil ta občni zbor objavljen nekje v listih v rubriki «Današnje prireditve», toda človek ki teh prireditev ne obiskuje, je pač težko izvedel, da je nastopil tisti dan v letu, ko to društvo oživi.
Popolnoma tako je tudi s staro «Matieo Hrvatsko».
Mladi, naprednejSi književniki so že zdavnaj resignirali na obe društvi. Nekoč, ko so še imeli ambicije, da bi iz njiju kaj naredili, so doživeli razočaranje: preglasovali so jih člani neknjiževniki. A ti imajo brez dvoma večino. Kdo naj se potem takem bojuje z mlini na veter? In zadeva je zaspala ...
Se eno združenje književnikov obstoji v Zagrebu Pen-klub.
Tudi tu ie zmagalo blaženo načelo parlamentarnega pregiasovan;a. Posamezniki so
•e zadkvlrlH v tvoje interesne sfere, spravili v klub (v nasprotju z njegovimi pravili!) ljudi, ki nimajo nič skupnega z literaturo, zagotovili ei volilce in izvajajo «voj kardinalni program: večerjajo v Eeplanadu.
S tem bi bil problem literarnih združenj rešen, če v Zagrebu vendar ne bi živeli tudi — literatje. Oni, ki so se po tej razvrstitvi v interesene sfere znašli na robu literarnih društev in tisti, ki eo docela prekinili z njjmi, imajo takisto potrebo družabnega življenja. Razen osebnih pe obstoje še interesi hrvatske književnosti; prav v interesu te hrvatske književnosti nastajajo potrebe nekega skupnega dela, medsebojne moralne rešitve in pomoči — nastajajo potrebe kolektivne reprezentance.
To, kar je in kar je bilo storjeno, da Ы se organizirali naši književniki, se je razbilo in se še razbija ob ozld bazi plemenskih pretenzij v literaturi in na preširoki platformi društvenega članstva.
Bolj kot kednj poprej se čuti danes v mlajših krogih zagrebških literatov potreba organizacije v docela nasprotni smeri: Da široki platformi pretenzij v književnosti; čuti se potreba centralnega zedinjenega združenja vseh literatov naše dTŽave. z ozr ko omejenim članstvom. Takšno združenje bi moralo biti zbirališče samo in edino le literatov.
Tako jugoslovensko združenje Je tudi edino jamstvo, da bi ae mogla naša uacija kulturno in umetnostno postaviti v isto vrsto z ostalimi evropskimi kulturnimi narodi.
In če bi ta pobuda prišla iz Zagreba, mislim, da bi bila simpatična tudi Slovencem in Srbom, zakaj Zagreb bi lahko te zasnove realiziral.
Tradicija ne more tekmovati z dirom današnjega časa. Samo mlade sile bi lahko obvladale tehniko časa in ji vtisnile sodobne kultura Zato je potrebno skupno delo.
A literarne revije bi mogle in morale biti odTaz takega dela.
Zagreb je v zadnjem čaeu dal dve ali tri zanimive literarne revije.
Res Je, reprezentativne revije Zagreb še vedno nima, kljub temu, da je bila za tako proglašena — pač v zmotnem umevanju literarne reprezentativnosti — «Hrvatska revija«, ki ima dobro tehnično opremo. ^Hrvatsko revijo» izdaja Matica Hrvatska. To je društvo, ki je že zdavnaj Izgubilo vsak kontakt s časom. In bi bila potrebna temeljita regeneracija. Urednik revije dr. Bra-nimir L i v я d i č se brez dvoma jalovo trudi, da bi iztisnil iz tega posušenega drevesa kakšno življensko kal. Zdi se, da je a svojimi prizadevanji brez moči v tem miljeju.
«Savremenik», organ «Društva hrvatskih književnika», izhaja edino le po dobri volji treh kompanjonov tiskarne «Merkantile», ki ga tiska. Pred desetimi leti je nemara ta «Savremenik« kaj pomenil v našem literarnem življenju, ki mu sicer ni dajal smeri, vendar ga je vsai do neke mere ilustriral. Pozneje je tudi on prenehal izhajati. Potlej se je pojavil znova in zdaj Izhaja nekam mlačno in nerodno, po milosti tiskarne. Toda njegovo izhajanje nima rezonance. Sama tradicija ga ne more rešiti.
Lani je začel izhajati v Zacrebu «Književnik». Izdaja ga človek, ki sam nima nikakih vezi z literaturo, izvzemši simpatije. Imel pa je to nesrečo, da je vsak drugi mesec izpreminjal urednika. Nekai časa ga je urejeval Julije Benešič. Ta preioda je bila cvet tega lisla. Nato je eno, morda dve šle-vilki uredil Milan Begovič in list }e začtido izgubil na vrednosti sotrudnikov in vsebine. Sedaj ga urejuje neki anonimni odbor. List je _ baje — po zaslugi lastnikove agilnosti dobro fundiran: sam njegov pojav v našem književnem žiljenju je prikupen in zanimiv. Toda manjka mu značilna in bistvena stvar: linija.
Za novo leto je mtanovil mladi zagrebški pisatelj dr. Mladen Horvat svoj; lastni list: «Pantheon». Doslej sta izšli dve številki. Horvat ima velike pretenzije: skuša dati listu nekak mednaroden značaj. Zato prinaša sestavke tujih književnikov v ori-nalnem jeziku. Tako ima vsaj v progrnmu. V prvi številki je priobčil Mauricca Deko-bro. V drugi številki mu sicer manjkajo internacionalni ROtrudniki, zato pa ima nekaj novih domačih imen. Vse to je za enkrat zgolj — zanimivo.
Renomirans*Kritika» Stevana G o 1 o g a-že trpi za nerednim izha jan lern. Večne finančne neprilike idealnega literarnega delavca! Gologaža je dal svojemu listu izrazito socialno-literarno smer. On je edini pri nas afirmiral sodobnost v literaturi.
«SocijaJna Misao», ki jo je lani ustanovil znani publicist dr. Božidar A d ž i j a nima leposlovnega značaja, čeprav je v zadnji številkami je «Socialna Misao» dosegla svoj to kulturno - socialni časopis. 2e z nekaj številkami je «Sicialna Misao» dosegla svoj popolni rezon. Naposled — morda je ianee važnejše obravnavati socialno kulturne probleme nego pisati beletristiko ...
«Kova Evropa» izhaja in to je vse.
«Vijenac». ki je bil v redakciji dra. Ivana Nevesiča 5e lani naš literarno naibolj
reprezentativni čejsopia, je lansko jesen prenehal izhajati.
In vendar a« Čuti potrebe velike reprezentativne literarne revije, ki bi zbrala okoli sebe vse jugoelovenske književnike. Taka revija bi imela danee bolj ko kedaj poprej svoj pravi, veliki in uspečni rezon. Vprašanje samo: Ali re« ni mogoče, da bi se vsi jugoslovenski aktivni književniki zbrali v eno organizacijo? Ali j|e to zares tako nemogoče?
Ka Mesaril.
Iz francoske književnosti
Nepregledna je vrsta knjig, ki »e kopičijo tako rekoč dnevno na francoskem knjižnem trgu. Že sam Pariz jih daje v tisočih, a tudi provinca je zelo pridna. Francoski literarni kritiki imajo ogromno — seveda specializi« ranega— dela, da določč spisom pomemb» nejših avto rjev mesto, ki jim gre v celokup» ni slovstveni produkciji.
O aktivnosti francoskih založnikov naj da vsaj medel pojem pregled knjig, ki jih je jzdalo ali jih napoveduje založništvo «Nouvelie Revue Francaise», znano pod kra* tico «nrf». Ta pregled, objavljen v najno» vejši številki «Lei Nouvelles Litteraires», pričuje, da je izšlo v času od 1. oktobra 1928 do 15. januarja 1929 pri omenjeni založnici 17 novih romanov oziroma zbirk novel, 1 zvezek poezij, 6 zvezkov esejev, 1 drama, 3 prevodi iz tujih literatur, vrhu tega pa večje število zvezkov v raznih zbirkah, Ki jih izdaja «Nrf». kakor so: «Bibliotheque des Idees», «Les livres du jour», «Vie des hommes illustres» itd. Izmed pomembnej« ših knjig omenjamo roman Maurica Bedela «MoIino?f«bidre*ebLoire», ki je dobil Gon. courtovo nagralo, M. Mauricejev roman «Amour, Terre inconnue», zbirko esejev po» kojnega Guillaume Apollinaira «Le Flaneur de* d&jx rives», esej često omenjenega Ju« liena Ben de «Mon premier Testament». Pau» la Claudel a «Positions et PToposotions», knjigo izbranih spisov Charlesa Pdguya, Brionovo «La Vie d' Attila» hi dve različni nov' izdaji znamenite Mauroisove biografi» je Disraelij*. Za čas od 15. januarja do 15. aprila t L napoveduje isto založništvo 12 beletrietičnfh novitet, med njimi Andre» ja Gidea «L* Ecole des Femmes», dve knji» gi J. Kessele, VI. zvezek največjega fran» coskega romana v poslednjem desetletju Rogera Martina du Garda «Les Thibault». Izšli bodo trije zvezki poezij, novi esej J. В ende «La Fin de Г Eternel». Paula C!au» dela «L* Oiseau noir dans le Solei! levant», Leona Daudeta «Paris v6cu», dve knjigi Paula Valeryja, 5 dram, med njimi Romain« sova predelava Jobsonove «Volpone», ki se pravkar igra v Ljubljani v Zwelgovi pre» delavi, prevodi Con rada, Rabindranata Ta» goreia, Zamjatina (zbirka «Les jetrn es Rus» ses»), Poljaka Szvmanskega (zbirka «Col» lection Polonaise») in cela vrsta novosti v zbirkah «Vies des Hommes illustres», «Les Documents bleus» itd. Isto založništvo iz» da i a tudi zbrane spise Marcela Prousta.
Prelistavajoč razne literarne časopise m preelede francoskih knjižnih novosti, vidi» mo. kako malo odmeva ima v tem svetu ju« goslovenska književnost, dasi bi se našlo marsikaj, kar bi zdaleč odtehtalo to ali ono sicer mnogo omenjano knjigo. Vendar že površen pogled pričuje, da so Francozi v prevajanju iz tujih literatur zelo vzdržni; značilno je, da imajo relativno najiačjo pre« vodno književnost baš mali narodi. In prav ti so z vsem navdušenjem sprejeli avtorsko zaščito, ki njim samim ne bo nudila prak« tičnih koristi, zakaj o praktični reciprociteti ni besede.
•
Listi komentirajo s simpatijami, da se Je zopet skupina pisateljev zavzela za svojega tovariša Leona Daudeta. ki živi v izgnan« stvu v Belgiji. Kakor znano, je bil Leon Daudet, eden naiboliših pisateljev novejše generaciie, a tudi vodia rojalistov, pred leti iz političnih razlogov aretiran. Daudet pa je pobegnil iz zapora. Več tednov ni bilo zna« no. kje se skriva. N«posled se je oglasil rt Belgije, kjer živi v Bruslju in pridno dela. V izgnanstvu spisani štirje zvezki «Courier des PavBas» so njegovo najboliše delo Že 1. 1927 je pozvalo sedem odličnih pisate» ljev Socičtč des Gens de lettres». da naj se zavzame zani: zdaj se jih je oglasilo zopet petorica. med njimi tudi levičarsko orien« tirani, z zahtevo, da se Daudet и dovoli prost povratek v domovino.
Vsekakor je ta solidarnost pisateljev rez» nih smeri in svetovnih naziranj lep dokaz francoske stene kulture.
Krize mladega rodu
Med nemškimi romani, ki so doseg* v zadnjih mesecih največfl uspeh, sta zlasti zanimiva »Jahrzanz 1902«. snrfs Ernesta Gloseria, in »Josef sucht die Freiheit«, delo Hermanna Kestena. Junaka obeh romanov sta mladostnika: prvi junak Je postavljen v sredino vojnih dogodkov tn upodablja odnos mladine nasproti vojni. drugI roman pa analizira odnos mladostnika nasproti odraslim, ki ga obdajajo.
Prvi romanopisec ie imel poglavitni namen. opisati nemir In skrb! generacije, ki ie odraščala med voino, krize mladih lta-
ciitiram konec kritike v »Vossische Zeitung« »dovoljeno Je biti komponist kakega naroda. ali komponirat balkansko muziko je nesmisel. ako ne neznačainost.«
Zakaj sem to napisal?
Da se vsaj malo informiramo o našem v Evropi tako uglednem komponistu; da ugotovim. da ie Slavenski prvi in edini jugoslovenski komponist, lo ima v tujini že trdna tla in končno, da se zavarujem ob priliki izvajanja podoovprečnih »sinfonij« pred opazkami »pa napišite vi kai boljšega ako vam to ne ugaja.«
Pred kratkim le nekdo (v reklamne svr-he) napisal, da koncerm ljubljanskih kritikov onemogoča dober poset koncertov, češ, da vsako nomoderno delo že v naprej ignorirajo. E. briga se publika za kritike! Pole« cvi$ca Je še mnogo, mnozo vzrokov, dia gre Sovdk drugam. Na prmer: opeto-vano prirejamie slabih koncertov. In da do-tičnii. ki azitfrajo za kako prireditev, gredo gredo sami drugam.	Slavko Osterc.
Muzikalna kultura
Kunčev «Koncert za violino» v Berlinski filharmoniji.
Na koncertu Berlinske filharmonije se Je pred dnevi izvajala novB jugosloveneika kompozicija «Koncert za violino». Skladatelj Božidar Kune Je prejel lansko leto za to svoje delo nagrado 25.000 Din, ki jo je razpisal sloveči virtuoz Zlatko Balokovič, podelila pa ameriška žirija. Na koncertu Berlinske fil-
harmonije, ki je obsegal razen te nove nieo-slovenske kompozicije Smetanovo uverturo k «prodani nevesti», 8. Beethovenovo simfonijo in Bralimsov koncert za violino, le igral Zlatko Balokovič skupno z največjim svetovnim violinistom Lionelotn Thertisom. Dirigiral je ed>en p nih nemških dirigentov prof. Ernest Wendel.
Kunčev «Koncert aa violino» je Imel velik uspeh. Kritika prinaša simpatične eodbe o tej novosti; povdarja sicer francoski vpliv, vendar pa pravi, da imato hrvatski ljudski motivi, ki govore iz skladbe, baš no zaslugi mehke, raznešene francoske tehnike tem večji učinek.
Ž izvajanjem v Berlinski filharmoniji se je Kunčeva skladba dobro afirmirala v tujem svetu.
★
praški nčlteljski zbor. — Volce - band. —
Janačkove kompozicije v inozemstvu.
Dne 3. t. m. Je v newyorški Metropolitan-ski operi nastopilo pevsko društvo praških učiteljev. OndotnI listi eo polni hvale o tem pevskem zboru In povdarjajo 7.1a<sH novo slovansko noto, ki so jo občutili Američan! v petju čeških pevcev: dosihmal eo sodili Slovane večinoma po Rusih.
Češki skladatelji E. F. Burian ima velike uspehe s svojo pevsko - recitativno skupino volre - band. Voice - band je v moderni mu-ziki novost; Je nekaka analogija umetnostnega instrumentalnega jazz - bnnda. Voice - band je ondan koncertiral ▼ Milanu.
V Nemčiji ao «e v zadnjem čaeu zelo pri-
ljubile kompozicije lani umrlega češkega skladatelja Leoša Janačka. Minule dni je bila v Berlinu na koncertnih programih oela \Tsta Janačkovih komornih, instrumentalnih in orkestralnih skladb. Berlinska državna opera pripravlja v novi režiji opero «Jenufa», ki «o je uprizorilo že mnogo nemških gledališč, nedavno pa je bila zanoeno sprejeta tudi v Metropolitanski operi v Newyor-ku. Vse kaže, da bo «Jenufa» resen tekmec Smetanovi «Prodani nevesti», ki se je igrala že na 246 tujih gledališčih: ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki, na Japonskem, Kitajskem, v južni Afriki itd.
Od ruske glasbe je imela lani v Evropi največ uspeha ruska opera. V Parizu so živahno pripravljali te dni otvorjeno «Ruako operno gledališče», ki ga je zgradil iz lastnih sredstev M. Kurnaoovoj - Masena. Lani so igrali v Parizu v ruščini «Mesto Kitež», «Sadko» In «Bafko o ca rtu Saltanu» Rimekijj-Korsakovega, «Knjaza Igorja» Borodina, «Ev-gena Onjegina» in «pikovo damo» Čajkov-ekega, da omenimo le najbolj znane mojstrovine. Kot dirigenti eo nastopali sloveči skladatelji: A. Glazunov, S. Stravinjskij. P. Ce-repnin in drugi, iz Amerike pa je prišel gostovat S. V. Rahmanjinov.
Naročajte
„Ljubljanski Zvon"
pri Tiskovni zadrugi
<И, H so HH iztrgani očetovski avtoriteti ln tradlcijonalnemu redu in v katerih so povzročila silna in mnogovrstna vznemirjenja, da 9o rastli hitreje nego katerakoli generacija pred njimi. Ernest Gloeser je opisal vse strani te globoke in obsežne živ-lfenske drame. Prebujenje spolnosti pri mladih dečkih, čutne in čuvstvene krize — to Je zgolj ena stran dTame mladega rodu. Bistvo problema pa Je predvsem socialno.
V	tem romanu čitamo, kako Je ta rod, »letnik 1902«, reagiral na dogodke, ki so se razvijali po izbruhu svetovne vojne, kako je zrl na manifestacije po prvih zmagah, kako se ga Je lotevalo malodušje in kako mu je bilo v letih gladu, revolucije in razkroja. Roman ni prosta fantazija, marveč izpoved priče, človeka, ki Je vse to sam občutil in doživel. To so preproste, vsakdanje beležke o velikih dogodkih, odsevi, ld so jih zapuščaH v občutju oseb, ki nastopajo v romanu. Dejanje se dogaja v majhnem mestu z njegovimi takisto neznatnimi prebivalci; čeprav pisou m šlo za absolutno resnico, so vendar njegove osefce izredno resnične, kakor da bi Jih imeli žive pred seboj. Pisec je Jzborno analiziral mladostni entuzljazem prvJh let. naglo dozorevanje in nato prehod k obupu nad vsem, kar je malo prej navduševalo mlade ljudi. Vidimo, kako ta mladina naenkrat zaživi socialno: lakota v mestih jo požene na kmete, kjer težko dela za nahrbtnik moke in krompirja Vse te Izpremembe povzroče, da dobi mladi rod čisto svoje pojme o dobrem in zlu. čeprav je doTaščal v kaotičnih razmerah, ima pred drugimi rodovi to prednost, da si je pridobi! svoboden pogled na življenje, ki je pred njim razgalilo ves svoj nered in razveljavilo vse konvencijo-nalne vrednote.
Dočim je »letnik 1902« dobil tako rekoč mehanično od same vojne pojme o svobodi, mora Junak romana Hermana Kestena sam Jskati svobodo. Ta romanopisec se bolj poglablja v individualno dušo mladoletnikov. Deček Jožef — opazuje iz svojeza skrivališča za žlmnico v kotu sobe najbolj skrivnostne prizore rodbinskega življenja. Ljubezen, slepe strasti, revščina, sovraštvo, samomor, prešestvo — vse to se dogaja v tej sobi in vsiljuje otroku strašne in groteskne privide življenja. Jožef bi rad doumel vse to fn pobegnil od rodbine, v kateri se čuti priklenjenega. Navda ga silna želja po svobod! ln čistosti, hrepeni ven, das! cilja ne pozna. Kako prispeti v svobodo? Oče njegovega prijatelja Je obdo!-žen tatvine Jn zaprt. Dasi mu Je ta mož in-diferenten, vzame Jožef tatvino nase in tako vstopi v »svobodno« življenje. — V mladih dušah živi nagonska potreba žrtvovanja. strast n svobodo v samem sebi. Po tej strasti je postal Jožef tip današnjega mladostnika.
Oba nemfka prijatelja sta s svojima romanoma globoko analizirala dušo vojne in povojne mladine._
Anatol France in madžarski pisatelj.
Nesmrtni avtor »Thaise«, »Kuhinje pri kraljici goeji nožici« ln drugih velikih del ima po svetu mnogo gorečih častilcev. Med nje spada madžarski pisatelj Sandor Keme-ry. ki je nekaj časa živel pri France-ju in beležiL kot nekoč Eckermann, izjave svoiega Goetheja. Ko pa ga je Horthyjeva vlada ubog revolucijonarstva pognala čez mejo, je na veliko žr,lost opazil, da je pozahil doma v Budimpešti svoje zapiske o France-ju.
Kaj storiti? Korajža velja: Sandor Kenie-ry se vrne na skrivaf v Budimpešto. Tu so ga policaji prepoznali ln zaprli. Dva meseca je tičal v zaporih, nato pa mu je uspelo, da je s krivimi listinami pobegnil čez mejo.
V	vsaki nesreči je kaj dobrega. V zaporu Je pisatelj toliko doživel, da bo lahko izdal pri nekem pariškem založniku svoje spomine z naslovom: »Na poti bolesti«.
Zveza prevajalcev se je ustanovila na Poljskem z naslovom: Zwiazek Zawodowy Tumaczy (Warszawa, Wspona 51). Tajnica se piše Stella Olgierd. Namen društva: ščititi gmotne, pravne in duhovne pravice presta vlnaloev; posredovanje pri inozemskih piscih za pooblastitve prevodov; naveza vanje neposrednih stikov z inozemstvom zaradi enotnosti nagrad avtorjem in prevoditeljem; nadziranje prelagate! jev napram založnikom; izbor del iz tujih slovstev za prevajanje; osnovanje prevodne knjižnice, priročnikov in drugih knjižnih pomočkov. Uspeh te zveze, kakor javlja nova smotra »La Cooperation intellee-tuelle«. zavisi donekod od vprašanila. ali se bodo mogle ostvariti tudi po drugih državah slična udruženja.
Repertoar]!
Repertoar Nerodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA (Normalen začetek ob 20. uri, izpremembe
označene.)
Nedelja, 17.: ob 15. Krojaček junaček. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven, ob 20. Cyrano de Bergerac. Izven. Ponedeljek, 18. Volpone. B. Torek, 19.: Zaprto.
Sreda. 20.: Vdova Rošlinka. premijerski abonma.
LJUBLJANSKA OpERA (Normalen začetek ob pol 20.. Izpremembe označene.)
Nedelja, 17.: Ob 15. Pri treh mladenkah,
rreta. Ljudska predstava pri zniža-cenah. Izven. Zvečer zaprto. Ponedeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19.: Tosca. Gostuje g. Hičič. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17.: ob 20. Operno koncertni večer Zame'i?eva-Neralič-Živko.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17. ob 16.: Jesenski manever. Ob 20.: Rajadera. Gostovanj Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Nedel|j|a, 17.: »Svetnik«. (Izven).
Iz ljubljanskega gledališča. Premijera Mozartove opere »Bez iz Serala« se le zaradi bolezni nekeea Člana in Iz tehničnih razlozov zonet preložila V nedelio zvečer bo opera zanrta. — Tretle zostova-rle Lltiibiše Iličiča bo v torek 19. t. m. Gost nastop' kot Cavaradoss! v Puccinl-•evl operi »Tosca«. Naslovno vlozo oo!e ge. Vllfan-Kunčeva. ScanoMa z. Primožič. cei4covn£ka z. Betetto.
N
Kako se je Maca izkazala
Maca, ljubka mlada inačica, je šila v
svet sreče iskat.
»Bodi vedno vljudna,« ji Je svetovala mati pri slovesu, »nikoli si ne pozabi očistiti šapice, če si bila kje zunaj v dežju in blatni in pred vsem skušaj postati koristna človeški družbi. Lena mačfka, ki pušča za seboj sledove umazanih. mokrih šapic, nima nikoli uspeha v svetu!«	-m
Nil, mačica Maca, ki je bila ubogljiva mačica, je kmalu našla prijazen dom in je storila vse, kar ji je bila mati svetovala Vedno in povsod je bila vljudna, nikoli si ni pozabila osnazifc šapic, le nekaj ji je delalo težave — kaj naj stori, da postane koristna živalca.
»Rada bi ulovila miško,« si je mislila Maca, toda iskala jo je zaman, гакај v kleti in na podstrešju ni bilo mišL
A nekega dne je našla na mizi leseno kletko in v njej je sedela drobna bela miška. Maci se je zdelo malce čudno, da je miška bela, vendar se je tola®iBa s tem, da je miške treba uloviti in pojesti in da ie naposled vse eno, ali je miška bela ali rjava.
»Zdaj bom postala koristna!« se je razveselila Maca. In takoj se je spravila na posel in udarila miško s šapico skozi špranjo kletke.
»O poredmca grda!« so zavpiti otroci »Jankovo belo miško hoče pojesti, ko leži ulbogi Jar.ko bolan v postelji!«
»Tega ne razumem,« je rekla Maca. »Prepričana sem bila, da imajo radi le one mačice, ki love miške.«
Drugi dan je šla v gostinsko sobo, da bi lovila muhe. »Talka se bom izkazala!« si je mislila.
Oh, kakšno razočaranje! Nagnali! so Jo iz sobe in ošteli, zakaj prevrnila je bila vazo in natrgala zastor.
Tudi naslednje dni ni imela sreče. Hotela je pomagati kuharici pri prelivanju mleka iz lonca v skodelico, a nesreča je hotela, da se je pri tem Maca prevrnila v lonec. Kuharica, ki je bia prepričana, da je Maca to nalašč storila, jo je zapodila iz kuhinje: »Ti gr-dobica!« je vpila na vse grlo. »Ali ni že dovolj dela v hiši, ko je ubogi Janko taiko zelo bolan?«
»Joj, kako sem nesrečna,« ie vzdihovala Maca, »prav ničesar ne najdem, s Čimer bi se izkazala koristno!«
Stopila je v spalnico in skočila na toaletno mizico, da bi se grela na soln-cu. A kolikšno je bilo njeno začudenje, ko je videla, da je skočila obenem tudi neka druga črna mačica na toaletno mizico.
Tuja mudka je buljila in buljila v M aco.
»Joj, kako je neotesana!« si je mislila Maca foi vzdr?gniHa šapico, da bi naučila svojo nasprotnico boljšega vedenja	, l ... .
A glej, črna mačica je storila isto
kakor Maca	, ,,
»Nesramnost!« se je razlbimla Maca in skočila v sovražnico, a kaj, ko se je tisti mah tudi tujka zagnala vanjo. Vendar nista mogli doseči druga druge, zakaj med njima je bilo steklo.
»Takoi jo bom imela,« si je mislila Maca ter iztegnili a glavo in šapico za ogledalo. A tam ni bilo rnuoke. Nato je ponovila ta poizkus z drage strani, a tudi tu zaman.
Tedajci pa se je začul smeh, ki je prihajal od postelje. »Mamica, glej! Maca lovi samo sebe v ogledalu!«
Odlslej se je Maci prav dobro godilo. Otroci, so jo vzljubffli, pestovali in milo-vali; celo kuharica je kazala svojo naklonjenost s tem, da ji je skledo napolnila s slaščicami.
»Janku se obrača na bolie!« so vpili otroci. »Odfkar je videl Maco, kako ljubko se je igrala pred zrcalom, se spet zanima za svoio okolico!«
Maca se je popraskala za ušesom in se čudila. »Kakor vidim, sem vendar postala koristna živalca,« si je mislila, »a nerazumljivo mi je. na kak način sem to dosegla; težko je vse razumeti, če nisi človek — ampak samo mala mačica . . .« __
Še Него in Sultan
(Srbska narodna pripovedka.)
Него je prišel k sultanu in mu pri» nesel v dar košaro hrušek s svojega drevesa. Stopivši v sultanovo sobo, vi« di pet, šest možakarjev, ki so bili nekaj ukradli in so jih janičarji prijeli in pri» vedli pred sultana, da jih sodi. Него, to videč, se stisne v kot sobane in od» nese tja tudi košaro, pokrito s preve» zo, ki jo je snel z glave, da bi mu oni lopovi hrušek ne ukradli. Ko je sultan slišal obtožbo, zapove: »Vse skupaj v ječo!« in odide v drugo sobo. Janičarji povežejo vse one lopove in Hera ž nji» mi vred; Него pa se jame braniti: »Kaj ste ob pamet, ljudje božji? Mar ne vis dite, da sem prinesel sultanu hruške v dar in da nisem v družbi teh lopovov!« Ali niso mu verjeli, mislili so, da laže in so vrgli nesrečneža s tatovi vred v temnico. Čez leto in dan gre sultan pregledat jetnike in čuje njih pritožbe; nekatere izpusti, druge pa pusti še da» Ije v ječi. Pride do Hera in ga vpraša: »Odkod pa ti tukaj. Него, bes te plen« taj?« »Nobene krivice nisem storil, če» stiti sultan, po nedolžnem so me spra» vili semkaj! Lani sem ti prinesel v dar košaro hrušk, pa so me tvoji biriči z onimi tatovi vred zvezali in vrgli v je» čo. Bodi mi milostljiv in Bog naj ti to povrne!« Sultanu je bilo močno žal.
»Povedi ga v moje dvore,« zapove svo» jemu ministru, »in karkoli si poželi naj vzame in nc..e domu.« Minister odve» de Hera ter mu pove, kaj je sultan uka» zal in mu reče: »Tukajle, v tem zaboju je denar, vzemi ga. kolikor te je vo» lja.« Него vzame, ali samo deset pe» tic; potem jame brskati po hiši ter naj» de in vzame neko prav debelo knjigo iz sultanove omare in sekiro, ki jo je zagledal v kotu. Minister se zavzame nad tem čudakom in krene z njim na» ravnost pred sultana ter mu pove, da ni hotel Него ničesar drugega vzeti, sa» mo deset petič, koran in sekiro. Sul» tan se jame smejati in pokliče Нега k sebi, rekoč: »Glej ga, glej, zakaj pa si vzel samo deset petič?«
»Več ne potrebuj em, s tem pa si mo» rem kupiti opanke, da ne poj dem bos domov.«
»Čemu pa ti bo sekira?«
»Da tisto hruško doma posečem.«
»Kaj pa boš s koranom?« položim obe roki nanj in se zakolnem,
»Ko se vrnem domov, da vsako leto položim obe rok nanj in se zakolnem, da ne bom poslej nikoli več nosil sul» tanu darov.«
Sultan se jame od vsega srca smeja» ti in mu napolni žepe z denarjem ter zapove, naj mu vsako leto nakažejo iz njegove blagajne plačo, dokler bo živ.
Danilo Gorinšek:
Putka noče v vodo
Mamka goska, gaga gag,
izvalila jajčka,
goske tri so, en gosak
—	putka kratkosrajčka,
paga gag.
Матка goska, gaga gag, plavat že jih žuri, komaj pridejo do mlak,
—	putka jo odkuri,
gaga gag.
Mamka goska, gaga ga g. jo prizvaii hoč", putka pravi: пак — nak — nnk. putka v vodo noče, gaga gag.
Mamka goska, gaga gag, solze jeze toči,
žaba v mlaki, kvak — kvak — kvak, — v smehu se razpoči. Gaga gag.
Alojzij Boh:
Mucka in čarobne igle
Nekega mrzlega jesenskega dne je šla stara ženica v gozd po drva. Ko se je zvečer vračala z butaro drv na rami, je zapazila bolno mačico za plotom, ki je žalostno mijavkala. Uboga žena jo s sočutjem vzame v naročje ter jo odnese domov. Na poti ji prideta naproti njena otroka. Ko sta videla da mati nekaj nosi v naročju, sta jo vprašala: «Mamica, kaj nosiš v naročju?» in sta hotela imeti mačico. Toda milosrčna žena ni hotela dati otrokoma mucke, boječ se, da ü ne bi storila kaj žalega,
pač pa je mucko položila na mehke cunje ter ji dala piti sladkega mleka. Ko se je mucka okrepčala z dobrim mlekom in zopet ozdravela, je mahoma izginila. Čez nekaj dni gre uboga žena zopet v gozd in ko se zvečer vrača z butaro proti domu, pride k mestu, kjer je našlo bolno mucko, in zdajci zagleda tam lepo gospo, ki ji migne, naj pride nekoliko bližje. Ko žena pristopi, ii vrže v predpasnik pet pletilnih igel, nato pa izgine. Žena ni vedela, kai na stori s tem čudnim darilom. Zvečer je igle položila na mizo ter odšla spat. Drugo jutro pa, ko je vstala, je opazila na mizi par novih nogavic. To se ji je zdelo zelo čudno; zvečer je igle zopet položila na mizo in drugi dan je spet našla izgotovljen par nogavic. Sedaj je žena videla, da je bila za svoje sočutje z ubogo mucko obdarovana z iglami, ki so same pletle nogavice. Ko je imela dovolj nogavic narejenih, jih je prodajala in je bila tako preskrbljena do konca svojega življenja.__
Sirota Slavka
V neki gorski vasici je stala siromašna kočica, v kateri je živela vdova s svojo hčerko. Slavka je bila kaj ljubko dekletce in vsi so io imeli radi. Ko pa je prišla jesen, je njena mati zbolela in obležala. Slavka ji je stregla od ranega jutra do poznega večera, a nič ni pomagalo. Cez nekaj dni je umrla. Odslej je sirota sama opravljala vse gospodinjske posle, v prostem času pa je sanjarila o bogastvu in sreči. »Kaj naj storim, da si lahko nabavim čedno obleko? Če bi imela kaj obleči, bi lahko hodila v mesto prodajat mleko in tako bi sčasoma obogatela!«
Stopila je k sosedi, bogati posestnici, ter jo prosila za delo, da bi mogla kaj zaslužiti. Soseda jo je sprejela v službo in dejala: »Pomagala mi boš v gospodinjstvu. a jaz ti bom zato kupovala obleko.« Tako se je tudi zgodilo. Odslej je služila Slavka pri sosedi, ki jo je kmalu vzljubila. A Slavka s tem ni bila zadovoljna. Želela si je lastnega doma. Ko je prišla pomlad, je imela Slavka že lepo obleko, bel predpasnik, r.iave nogavice, rjave čeveljčke in lepo čepico. Vsa srečna se je ogledovala z vseh strani in naposled prosila gospodinjo za dan dopusta. Soseda ie rada ustregla njeni želji in Slavka se je odpravila na pot v bližnje mesto. Napolnila je ionec z mlekom in si ga postavila na glavo, da bi ga nesla na trg.
Dolga je bila pot in Slavka je jela sanjariti: »Oh, kako srečna in vesela bo moja bodočnost! Mleko bom prodala in si bom kupila neka.i putk. Putke bodo znesle mnogo, mnogo jajec in poleti bom imela mnogo mladih pišk... Potem bom prodala nekaj perutnine in za izkupiček si nabavim mladega prašička. Prašiček bo rastel in se redil in ko bo že zelo velik in težak, ga prodam, za dobljeni denar pa kupim lepo kravico in telička. Tako bo postala sčasoma, po-sestnica; uredila si bom lep dom in bogastva ne bo konca ne kraja ... Bogata bom in srečna!« Od samega veselja je Slavka poskočila, ne videč kamna, ki je ležal sredi ceste. Sirota Slavka! Spotaknila se je in lonec z mlekom — temeljni kamen njenega bogastva — je pal na tla in se razletel na drobne kose. Tako je bilo konec lepih sanj. Zbogom putke. prašiček, teliček, kravica in bogastvo! Lahko si mislite, kako velika je bila Slavkina žalost! Sedla ie na kamen kraj poti in milo zajokala. Kar začuje za seboj glas: »Zakaj plačeš?« Slavka se je obrnila — in glej. ta« je stal star možiček z dolgo belo brado in zakrivljeno palico v roki. Slavka mu je potožila svoje gorje in starčku se je ubogo dekletce zasmililo. Segel je v žep ter ji podaril lep zlatnik, rekoč:
»Nä zlatnik, a svetujem ti. da v bodoče ne zidaš več gradov v oblake. Niti najlepši cilj ne more pomagati tistemu, kdor ne pazi pred vsem na to. kam stopi!«
Slavka je ubogala starčev nasvet Kadar je hodila v mesto, ni več sanjarila o bogastvu Marljivo je delala od zore do mraka in ko je gospodinja umrla, je zapustila vse posestvo njej.
Kdor išče vzrok, ga najde
Lep bel janček se je pasel na trav» niku. Kmalu se je naveličal zelene tra» vice in skočil k potočku, da si ugasi žejo. Toda iz gozda je prišel sestra» dan volk, zagledal jančka in zarenčal:
»Zakaj kališ vodo, ki jo hočem pi* ti?«
»O, gospod volk« se je zgovarjal jan« ček, »nikar se ne jezite, saj teče od vas proti meni!«
»Kaj za to! Voda je vendarle kal» na. in razen tega se spominjam, da si me lani obrekoval!«
»To ni mogoče, gospod volk, saj lani še nisem bil rojen!« je pojasnjeval jan« ček.
»Če nisi bil ti, je bil pa tvoj brat!«
»Nimam brata, gospod!« je odgovo* ril janček.
»Tedaj je bil nekdo drugi iz tvoje rodbine; razumel boš, da se mi hoče maščevanja!«
Tako govoreč je skočil volk k janč« ku, ga zadavil in odnesel v gozd, kjer ga je požrl. ___
Za spretne roke
Mlinček na sapo
Mlinček na sapo je prijetna igrača, ki nič ne stane, pa je vendar zelo zabavna. Potrebujemo samo pet lepih gosjih peres, dolgo iglo in nožiček. Od peres si narežimo štiri po 10 cm dolge cevke. Cevki št. 1 in št. 2 napravimo skozi eno samo steno majhni luknjici, v
л г
katere bomo vtaknili osi kolesca. Cevki št. 3 napravimo z nožem natanko v sredi zarezo. Št. 4 zopet izvrtamo majhno luknico skozi eno steno in sicer 3 cm od vrha. To cevko zamašimo na vrhu s pečatnim voskom.
Kolesce: od peres odrečemo dve 4 cm dolgi cevki, ki morata biti na obeh koncih odprti. Št. б naredimo v sredi zarezo, skozi katero potegnemo št 6. Obe morata tvoriti pravokoten križ. Skozi središče tega križa zvrtamo luknico. kamor vtaknemo tan.jšo cevko, skozi katero zdaj potegnemo iglo.
Ko smo si vse to pripravili, sestavimo mlinček tako, kakor nam kaže slika 7. Pri A pihamo v cevko in jo toliko časa naravnavamo naprej in nazaj, dokler se ne prične loviti zrak, ki uhaja skozi luknico, v votle cevke kolesca. Tedaj se prične kolesce veselo vrtiti in mlinček na saeo je gotov!
Koliko jajec je pojedel Brdavs na tešče tisto jutro, preden se je bil s Krpanom?
(eno, potem ni bi! več tešč) Sem najtemnejša, ko je najsvetleje, naj« toplejša, ko je najbolj mraz in najhladnej» ša, ko je najbolj vroče.	(klet)
V čem sta si podobna slikar in lovec?
(oba bi rada zadela) Slepi je videl zajca, kako teče, hromi ga je ujel, goli ga je vtaknil v žep, kaj je to?
(laž)
Najin prvi lov na tigre
Moti je zatrobila na poplah. Pone» vedoma se je bila z rilcem dotaknila mrtvega tigra; v svoji ženski bojazlji» vosti je odskočila nazaj, zaletela se ▼ naš «mahan» in ga podrla.
Mislite si ta polom! Vin je bil pal na g. Radcliffea, name je pritiskal stric Sam z vso svojo težo; vsi smo hiteli, da bi se čim preje izkopali izpod sloni* činih nog.
»Va! Va!« Je vreščal vodja domačih lovcev in «mahavt» je na vse pretege miril razburjeno žival. Toda »biser« je mahal z rilcem okoli sebe in se ni dal potolažiti.
Vodja domačinov Je prižgal svojo plamenico ob »mahavtovi« in nas je peljal k mrhovini. Željno smo jo ubra» б za njim. Kdo popiše naše zadošče» nje. ko smo zagledali mrtvo tigrico, zlelcnjeno nedaleč od nažrtega bivola!
Ubita je bila tedaj samo ona. Kje je bil njen tovariš? Ali se je besen plazil okoli nas, da osveti njeno smrt? Strahoma smo se ozirali po temni džungli, pripravljeni, da zdajci spet zagledamo žareči krogli njegovih oči. Morda jih je videla Moti, kdo ve? Vsekako je bila tako razburjena, da nas ni hotela spustiti nase.
»Tedaj moramo peš ostaviti džun» jglo,« je rekel gospod Baigree ter po»
slal domačina naprej, da nam je sve» til s plamenico.
Stric Sam se je zdaj pa zdaj oziral preko rame in lahko si mislite, da jaz tudi. Vsi štirje smo držali puške nape« te v rokah. V svoji domišljiji sem vso pot videl tiste ognjene krogle, da, ce» lo zver, kako je prežala na nas izza dreves. Globoko sem se oddahnil, ko smo prišli iz gozda in zagledali zvez* de, ki so sijale na nebu.
Ko smo dospeli na piano, se je Moti vendar že pomirila in nam milostno dovolila, da smo zlezli nanjo. Jadrno jo je ubrala proti domu in tako smo srečno dospeli v tabor.
Drugo jutro smo šli brez nevarnosti po ubito tigro. Dolga je bila skoro deset čevljev. Vin se je kakor zaljub« ljen sklanjal nad njo; a vendar je za» trjeval. da njegova sreča ne bo popol« na, dokler ne podere njenega kraljev* skega soproga. »Gvale« so trdili o njem, da se še vedno klati po okolici.
Nekdo ga je bil videl, kako se je utrnil v visoko travo; drugi ga je upre* žal, ko se je senčil pod velik'm slivo* vim grmom — obakrat v bližini dol?« niče med gričema. Vse »gvale« so bili slišali rjovenje, s katerim je nepresta« no klical tovarišico. Bivolove kosti so bile obrane do belega in gospodar džungle je spet postajal lačen.
»Progasti« — so strahoma namiga» valj o njem domačini, zakaj vsak se
ga je bal nazvati s pravim imenom: »bagh«.
Midva z Vinom sva upala, da bo spet podrl kakega bivola, toda vodja domačinov je trdil: »Ne pobiti bivola, odkar izgubiti samico«.
»Nu.« sem vzkliknil, »nadejatn se vsaj, da tiger ne misli umreti od žalo» sti!«
G. Radcliffe nama je to pojasnil. »Noben tiger se ne loti sam dorasle« ga bivola,« je dejal. »Na tak posel se spravita vselej dva. Eden mu skoči na grlo, drugi pa mu raztrga kite v kole* nih, da ne more naprej. S pohabljeni* mi nogami postane bivol lahek plen in pogosto pade, ne da bi prišlo do boja.«
»In tigri napadejo vselej le bivola, ki je zablodil v stran od črede,« je do* dal stric Sam. »Dokler je čreda strnje* na. se ji noben tiger ne upa približati, zakaj vsi bivoli bi se vrgli nanj in tež» ko da bi odnesel zdravo kožo.«
»Stric Sam.« sem vprašal, »ako se tiger premisli, preden gre sam na bi* vola, kako bomo mi prišli tigru do ži* vega?«
»Vprašaj g. Baigreeja,« je rekel stric. G. Baigree se je smehljal, če* prav ga ie noga še vedno bolela. »On nerad ždi v »mahanu« pri mrhovini; njegov način je, da gre za tigrom in ga poišče, ne pa da bi čakal tigra, kdaj pride k njemu.«
»Ali pojdemo na tigra. g. Baigree?« je z drhtečim glasom vprašal Vin.
»Pojdemo, pojdemo,« se je nasmeh« nil g. Baigree. »Naročil sem slone za jutri.«
Vinovi lasje so se naježili od raz» burjenja, da se mu je kar čepica vzdig« nila na glavi
»Slone!« je vzkliknil. »In — midva s Tomom bova smela z vami?«
»Kakopak,« je rekel veliki lovec in ga potrepljal po ramenu. »Če si le za» upata, da je vajin pogum tej nalogi kos. Tak lov zahteva trdnih živcev, bi» strih oči in urnih rok. Vidi se mi, da ima moj mladi prijatelj vse troje.«
Vin je od radosti zardel kakor mak. »Hvala vam, gospod,« je zajecljal in solze so mu zalile oči. »Vse svoje živ. ljenje hrepenim po tem. da bi postal lovec. Skušal bom biti prav tako spre» ten in neustrašen, kakor ste vi.«
Mislite si najina čuvstva, ko sva dru» go jutro zagledala šest slonov, tri ve» like s »havdami« na hrbtih in tri manj« še. Le«ti, med njimi tudi Moti, so no« sili samo gonjače, veliki pa so bili na« menjeni za nas lovce.
G. Baigree in »mahavt« sta imela svojega slona. Vina so povabili v »hav» do« strica Sama in g. Radcliffe se je zadovoljil z moio druščino.
Na poti v džunglo smo prišli do travnatega močvirja; lepšega si tiger
ne bi mogel izbrati, da se v njem ohla» di od solnčne pripeke.
»Oglejmo si najprej tu,« je velel go* spod Radcliffe.
Lepo je bilo gledati trojico manjših slonov, kako so na povelje svojih »ma» havtov« slovesno krenili v travo, med tem, ko smo mi v svojih »havdah«, vsi v enakih razdaljah drug od drugega, napeto čakali, kdaj plane »progasti» iz močvirja.
»Splašiti utegnemo vsakojako div« jad,« mi je rekel g. Radcliffe, »zajce, jelene ali celo divje svinje; toda ker smo se odpravili na tigre, Tom, je da* nes prepovedano streljati na kaj dru* gega.«
»Oh, razumem« — in komaj sem to rekel, je že nekaj šinilo po visoki tra* vi.
Vsi kakor eden smo dvignili puške. Kakopak! Bil je samo jelen, ki je v dolgih skokih bežal proti džungli, ne da bi ga kdo nadlegoval.
A v tem je prilomastilo nekaj druge* ga; začuli smo jezno kruljenje in takoj nato Motin bolestni krik. Vzdignila je bila čemerikavega merjasca, ki jo je zlovoljno ubral mimo nje in se pri tem ni oozabil obregniti ob njeno nogo.
Tedaici pa je drugi slon. ki je dotlej .nolče klobuštral po travi, visoko dvig» nri rilec v zrak in nato jezno udaril z ^jim ob tla — znamenje, da ie nevar* nost blizu	(Konec prihodnjič.)
Odkar sem lovec, čutim za njega posebne simpatije in, odkrito povedano, spoštovanje. Naj bo kdo kakršen hoče, jaz gledam na sroe, in kar se tega tiče, moram dati medvedu najboljše spričevalo. Dobričina je. in ne vem. kako je mogel priti na glas hudobne in nevarne zverine. Saj že to govori zanj. ko ima smisla za humor, za šalo, in ljubi godbo, — in to v toliki meri. da se pusti celo ponižati na ulogo plesača in glu-mača pri ciganih ... Z živalmi pa je kakor z ljudmi: hudobni ljudje ne poznajo šale, kvečjemu kako prav surovo.
Volk. ta je rojen razbojnik in zločinec, krvoločen morilec, ki ni vreden da živi. ampak medved, njemu je kup hru-šek-lesnik Inubši nego kaka mastna ov-nova gnjat. in če že mora prelivati kri, stori to le v sili, kadar ni drugega za pod zobe. Takole spomladi, ko zapusti svoj zimski brlog, ko je ves slab in sestradan, pa ni zanj nikjer še pravega živeža, takrat ka rado zapelje kako prijazno rejeno živinče na zeleni paši. Drugače pa . . . Neka statistika bosanske uprave Iz leta 1910. ceni letno Škodo. povzročeno na živini od volkov, na 200.000 kron. škodo od medvedov v istem času pa na samo 800 kron. Tore malenkost In medvedov je v Bosni bogme veliko, po hrbljinskem pogorju se jih je Jeseni paslo včasi kar po šest skupatj na divjih hruškah.
Medved je miroljuben samotar, ki se človeka najrajši ogiblje. Njegovo stališče napram človeku je čisto pravilno: Pusti me na miru, saj ti tudi jaz nič nočem. V resnici ne vem primera, vsaj dokazanega ne, da bi se medved kdaj sam od sebe 'lotil človeka. Kar takole pripovedujejo, to so same bajke. In gotovo tudi tista dva medveda, ki sta raztrgala vseh 42 hudobnih dečkov, ki so zasmehovali starčka Elizeja, nista storila tega iz lastnega nagiba, ampak na višji ukaz. Službeno takorekoč. — Kaj drugega pa je, kadar je medved ranjen ali drueače kaj razdražen; takrat Bog s teboj, braste, če te dobi v svoje strahovite šape, s kremplji, ki so kakor jekleni srpi!
Na medwdu je simpatično tud! to. da kadar ubija, ubija spodobno, usmiljeno: en udarec njegove mogočne баре, in vse je kocčano. Dočiim volk, ta mesari na najgrŠe, najgrozoviteiše načine, trpinči svoje žrtve brezsrčno. Videl sem kravo, ki ji je volk iztrgal lz živega telesa. iz ledij kos mesa. Očividno ni ЬЯ niti lačen, ampak je storil to zgolj iz krvološcva, v svojo zverinsko zabavo .. .
Medved ril tak. On si vzame samo,
kolikor potrebuje, da si uteši glad. Seveda, nič ne rečem, tudi pri medvedih so izjeme, kakor pri ljudeh. — pa se urajma včasi kakšen izprijenec, kriminalen tip, ki ga je treba iztrebiti.
Meni je medved vedno hnponlral že zaradi orjaške svoje moči. Čudovita je ta moč. Na lovu na Zvezdi-planinl sem videl medveda, ki so ga gonili psi. kakq se je pognal čez širok prepad kot pšica, — bil je to skok, ki bi ga ne zmogel noben gamz. A ne le to. kako je skočil, ampak še veliko bolj to. kako se je onkraj zasadil v popolnoma navpično steno, da ni zdrknil v globočino. Moč teh šap. teh krempljev!
Na H r bitimi pa so mi seljaki pokazali ktaj. kjer je medved pobil junca in ga nato čez visoko skalovje zvlekel gor na wh. Kako te to napravil, mi je uganka, in da nisem videl tiste krvave proge, ki je zaznamovala njegovo pot. bi tega nikoli ne verjel. Сек) seljaki, vajeni marsikake »medvedje«, so zmajevali z glavami in dejali: »Naj ga le ima junca. Bogme, zasliužil ga je.«
Dva dni za tem sem fonel srečo, da sem tega istega medveda videl na lastne oči. Bilo je ob jutranjem svitanju, ko sem zapustil svoje skrivališče v brinju, kjer sem prežal na petelina - ru-ševca in stopil na bližnji vrh: da z daljnogledom malo preiščem okolico. In takrat sem ga opazil, na kakih 600 metrov zračne razdalje. Na golem ploskem griču je stal orjak, ves oblit od rdeče zarje in se umival z roso. Pri tem je
Iz življenja gozdnega samotarja
Dobrodušni kosmatinec — Medvedova jutranja molitev — Moje prvo srečanje z medvedom — Medved Mujko in njegov mali prijatelj — Junak Blagoje izpod Vltoroga
delal kretnje kakor musliman, kadar »e v molitvi klanja Alahu. Dolgo sem ga mogel tako opazovati in je bil to najlepši pogled, ki sem ga kdaj imel kot lovec.
Prvo srečanje s stricem kosmatincem pa sem doživel na Igman-planini, prav za prav s teto kosmatinko. In to sre-čanie ni Mo nič prav prijetno.
Pripetilo se mi je to vročega poletnega dne na neki jasi. ko sem baš obiral maline, ki jih je bilo tam vse rdeče. Puško in nahrbtnik sem bil obesil na drevo, slekel tudi suknjič, zavihal rokave in se tako lepo miroljubno že precej časa pasel ix> gostem robidovju. ko je čez jaso naenkrat prilomastila medvedka z dvema mladičema. Vrag vedi, odkod so se vzeK — a naenkrat so bili tu. In jo ubirali naravnost dol k meni. Toda kakih deset korakov nad menoj so zavili v stran, ln vse bi bilo dobro, da se ni tisti hip en medvedek zapletel v robide in zavekal kot otrok. Bliskoma se je stara okrenila — in takrat je zagledala mene. Pa je gotovo mislil^ da sem jaz malemu kaj žalega storil, zakaj votlo je zarenčala in se dvignila pokoncu — komaj pet korakov od mene. O —!
Dr. I. L.:
Mumij
a
«Najnevarnejše so maske, ki so naj« bolj zakrite.»
«Kako to misliš?»
«Za takimi maskami se navadno skriva zvijača, past... Ne eden se je že vjel. Ali pa se skriva pod masko star, nelcp obraz. Mogel bi vam pove* dati slučaj... Ko se je tista maska razkrinkala, smo bežali in bilo nas je skoraj sram ...»
«Ne vselej, ne vselej I Dovolite, da povem zgodbo, ko je bila taka maska izjema,» je rekel Mario. «Pomislite, da je predstavljala mumijo. Ali si morete misliti bolj nehvaležno masko od mu» mije. Nehvaležna maska je tista, ki se ji vse umika. In zdaj pomislite; mu« mijo. Že na zunaj nekaj neprikupnega. In poleg tega si misliš: za to mumijo se skriva stara ali grda ženska. Mogo» če te pozna in te hoče vleči, ali pa te ne pozna in se hoče zabavati. Za obo» je je škoda časa, ko skačejo okrog te* be škratelički, odaliske, ciganke, pie* rete, kolumbine in sto različnih ljubkih podob iz vseh bajnih in davnih krajev in izpod vsake krinke žari dvoje mla» dih gorečih oči, in bele roke in lepe noge — vraga, saj nisi znorel, da bi
Hip sva si pogledala v oči, jaz v njene togotne, strahotne, ona v moje prestrašene, obupne ... In še danes sem prepričan, da je uprav ta moj obupni pogled ganil medvedkino srce — ženska je le ženska — da me ni naskočila, mene siromaka brez vsakega orožja, ampak se je spet pomirila in se nato s svojima otročičema naglo izgubila v goščavo. Ustrašil pa sem se tako, da mi je potem postalo slabo.
Marsikaj bi vam vedel povedati o medvedu, kralju in gospodarju samotne divjine, in to več dobrega nego slabega. Tudi ganljive zgodbe vem o njem.
V Fojnici so mi gozdarjev! pripove dovali o mladem medvedu, ki so ga imeli pri hiši. Bil je čez vse dobrosrčna mrcinica in z domačim sinkom sta si bila neločljiva tovariša. Nekoč pa, medved je bil tedaj že precej odrasel, ko ga je gozdar zaradi nekega pregreška kaznoval, ga je to tako užalilo, da je ponoči pobegnil in ga ni bilo več nazaj. Cez leto dni, neke nedelje, ko je bila doma sama služabnica z otrokom, pa se sredi dneva naenkrat pojavi na verandi velik medved. Služabnica je od strahu skoro omedlela, otrok pa je za-vriskal: »Mujko, o Mujko!« in stekel medvedu naproti. In potem se je ta medved z otrokom igral po vrtu in po hiši celo uro, tako je pripovedovala služkinja, dokler ni spet odšel. »Mujko!« je jokal otrok za njim, in medved je res še enkrat obstal in pogledal nazaj. potem pa ga je zagrnila šuma. Prišel je bil samo, da še enkrat vidi milega prijatelja svojega detinstva in da vzame slovo za vedno . . .
Dobričina je medved Ln nI zaslužil, da je na tako slabem glasu pri ljudeh. Pa saj je največ le od lovcev tako razvpit kot strašna in nevarna zverina.
Razumljivo. Medveda ustreliti, to je imenitna stvar. To pride celo v časopise ... In čim nevarnejše je prikazan lov na medveda, tem imenitnejše izgleda to za lovca. Vendar ne vem, če je
to kaj junaškega: zvabiti medveda na kako mrhovino in ga tam z visoke varne preže počiti. Ali pa ga takole pričakati nad njegovim brlogom takrat, kadar prvič spet prileze ven, še ves krmežljav in oslabljen od dolgega zimskega spanja, pa mu od zgoraj dol za-vratno pognati strel v glavo.
Junaško pa je to. kakor je naredil moj prijatelj Blagoäe izpod Vltoroga. ki je, ko sta se nenadoma srečala z medvedom. kar meni nič tebi nič sprožil vanj svojo staro zarjavelo šišano, s katero bi komaj ubil mačko, in sta se nato z medvedom spopadla. O, to je bil res boj na življenje in smrt. iz katerega je Blagoje. hvala svojemu nožu, sicer izšel zmagovalec, — ampak kakšen, Bože moj, kakšen! Tri mesece je ležal Blagoje v bolnici, da so ga zdravniki mogli za silo spet zakrpati.
In če ga zdaj sreča kaka ženska, se prestrašeno prekriža. Blagoje pa se za to nič ne zmeni: Kaj, če je malo popačen obraz in drugo. Samo da je srce ostalo živo, srce junaško, in da so oči ostale zdrave, oči sokolje, pa hvala Bogu!	Josip Fr. Knaflič.
Kino
Pismo iz HoIIywooda
(Od našega poročevalca.)
Moj pri ja teli scenarist, ki je že pet le* zaposlen v Hollywoodu, je imel sprva velike težave s plasiranjem filmskih zgodb pri filmskih producentih, tako da »e ie končno odločil poslati jjih nekemu newyorSkemu me-šetarju г nuinuskripti v eventualno prodajo. Le-ta Je eno teh zgodb nedavno poelal nekemu hollywoodskemu producentu, ki jo je takoj kupiL Seveda je bilo avtonlevo ime na manuekriptu psevdonim, producent, ki je potem iskal pisatelja, da mu napiSe scenarij, je nevede poklical pravega avtorja k sebi in ga Je angažiral xa scenarij. Toda prej Je še hotel čuti njegovo sodbo o kvaliteti filmske zgodbe, pisatelj je seveda rekel: »Kolosalno!« — Komično, ne?
NajstarejSa hollywoodska filmska igralka je Marija Percivalova, 77ietna komparska, ki je pri filmu zaposlena ie celo vrsto let. Nastopila Je tudi z manjšo ulogo v Janning-sovem filmu »Kralj Soho«. Nemškega zvezdnika je njena mimika tako prevzela, da Je rekel: »Ta ženska samo zato nI postala velika filmska diva, ker v njeni mladosti ie ni bilo filmske industrije!«
Če vas, čestiti čitatelji iu čitateljioe, kaj zanimajo statistike, potem vam bom z naslednjimi Številkami brez dvojbe ustregel.
V hollywoodskih ateljejih je v vseh strokah filmske industrije zaposlenih po priliki 48.000 oseb. Skupno je tod devet velikih in pet in Štirideset majhnih ateljejev. Tehničnih in trgovskih nastavi jencev je okrog 14 tisoč, komparsov pa 27.000. Vsi komparsi so vpisani v centralnem uradu za oddalanje ulog, ki jih potem po potrebi pošlje različnim ateljejem._
Polepševanje žen
Spisala Greta Garbo.
Naši časi zahtevajo od žene, da je lepa ln da se polepšuje. Bolje povedano: ženo silijo razmere k polepševanju. Lepota je zanjo živi; enak i boj in s tem boj za srečo.
»Tako ie bilo vedno,« porečejo modri gospodje, ki vedo kaj o lepi Heleni, Kkopatri in Pompadurki. То во žene, ki so živele pred stoletji in tisočletji ter so bile lepe brez slehernega polepševanja in so s svojo lepoto povzročile razne zapletlja(ie v zgodovini. Toda mi ne maramo, da bi bile take dame ideal naše dobe. Nismo po6tale bog ve kako moralne, toda lepoto si lahko predstavljamo tudi brez greha, prej Je bilo ženam lahko. Ze od rojstva so pripadale gotovemu družabnemu sloju In tam jim ni bilo težko najti si moža, ker so za to skrbeli drugI _ roditelja, tete, strici in dr. Rodbina je smatrala za svojo dolžnost, da najde dekletu moža. Če Je dekle bilo lepo, si je krog moških, в katerimi je lahko računala, povečalo, toda krog le vedno ostal tako ozek, da se ženam ni bilo treba mnogo truditi s polepševanjem.
Danes je to drugače. Žena Je bolj navezana sama nase kakor je bila prej priborila si je svoje meščanske pravice, nič več nI sužnja okolice in ima priliko, da pride njena osebnost bolje do izraza. S tem pa je dosegla, da se ljudle manj brigajo zanjo, in zato mora sama skrbeti, da bo ugajala mo-Skim in da si bo dobil« moža.
Razen tega se ne maramo odpovedati ljubezni. Prav za prav bi brez ljubezni, te ve-kovne in največje iluzije v naši mehanizirani svetlobi, ne mogle živeti. Moškemu pa, ki si ga uameravamo pridobiti, se moramo kazati lepe in prikupljive. V tem položaju pridejo moderni ženi vsakovrstne stvari na um, da si razvije in oplemeniti svoje čare in lepoto. Masaža in gimnastika, šport in kozmetika, higijena in negovanje telesa, ne-
ko* privilegij mdfcega «pola, odHfcrih in
imovitih dam in svečeoic Venere, so danes postali skupna dobrina vsega ženskega spola, žene polepšujejo svoj stae, hojo in barvo. Današnja žena je nasproti včerajšnji pravcato »razuzdano bitje«. Ne veen, ali со današnje žene bolj zadovoljne. Mislim pa, da so srečne. Jas вещ »rečna, da sivim v teh časih.__
Številke govore
Več ko deset tisoč angleških milj j« bi» lo potrebnih, da j« Lon Cheney dosegel svojo današnjo popularnost. V to številko računa John Nicolaus, šef Metrogoldwyno» vega oddelka za kopiranje filmov samo fil» me, ki je v »jih Lon Chaney nastopil kot zvezda. Gre namreč za milje oeiuloidneg» traku, na katerih so bili kopirani Chan eye» vi filmi, pri öemer niso vračunani obligatoi odpadki, ki jh je gotovo tudi kakih deset tisoč angleških milj aLi 180 milijonov me» trov.
Filmov Johna Gilberta je bilo kopiranih po priliki 85 milijonov met ov. Za njim je na vrsti Norma Shearer s 67 milijoni. Ho» bart Boswarth, ki ie nastopil že v prvih fil» mih, ki so vobče bili posneti v Kaliforniji, pozneje pa sodeloval v sedemsto filmih, ima 22 milijonov metrov. Edward ConeHy, star karakterni igralec, ki je nedavno umrl, ima 4 milijone metrov, Greta Garbo ima za seboj 6 filmov in 1,600.000 metrov celu» loidnega traku.
Te številke se zde neverjetno visoke. To» da vpoštevati je treba, da napravijo vsa» kega negativa najmanj 40 kopij, večinoma pe več st» m tako nam postanejo gornje Številke razumljive.
V Ameriki pripravljajo filmsko adaptacijo najlepših Anaerseiiovih pravljie.
Novi film Grete Garbo bo imel naslov »Tigrova koža«.
Ernst Lubitseh pripravlja film »Večna ljubezen«. V glavni uiogi bo nastopil John Barrymore.
Frank Capra (USA) vrti film »Moč tiska». K ing Vidor režira film, t katerem bodo igrali sami črnci.
Socilnlna politika
Zanimive socijalno-gospo-darske publikacije Delavske zbornice
Delavska zbornica za Slovenijo je »lo» vensko publicistično knjižnico obogatila z važnimi in zanimivi publikacijami: izdala je »Letno poročilo Zbornice za Slovenijo za leto 1927 in 1928« in posebno brošurico »Iz statistike našega delavskega zavarova» nja*. Letno poročilo ni navadno poročilo z naštevanjem suhoparnih dogodkov in po« datkov iz poslovanja Zbornice. Poročilo je znanstvena publicistična zbirka načelno važ> nih člankov o perečih socijalnih problemih delavstva in zbirka zanimivega socijalno« političnega statističnega gradiva.
S tem delom je delavska zbornica za v» lik korak stopila bliže eni svojih glavnih nalog: vsaka stanovska zbornica mora biti poleg administrativne korporacije, ki oprav» fja tekoče dnevne posle v zaščito interesov svojih članov, tudi korporacija, ki prob le» me javnega življenja znanstveno obravnava in tako pripravlja edino pravilno osnovo za temeljito in trajnejšo ureditev medse» bojnih interesnih odnošajev. Delavska zbor» niča je stopila na pravilno pot: pojave dnevnega življenja hoče objektivno znanat» veno analizirati in s tem pri reševanju pro« blemov izločiti dostikrat samo slučajnostni vpliv razredne moči ali morda četo demo»
nas na splošno manjka znanstveno» studijskega dela, objektivne poglobitve v govorice številk ter raznih socijalnih m go» spodarskih pojavov. Zato ae dogaja, da skušamo marsikak problem rešiti z napač» nimi ali nesposobnimi merami ali samo na pol Vidi se, da se Delavska zbornica tru» di, dati realne osnove novemu modernemu delovnemu redu. V resnih razmotrivanjih se poglablja v skrivnosti povojne pravne discipline. Delavska zbornica ustvarja no» vo civilizacijo: spoštovanje pred delovnim pravom. V tem delu je velik kos soudelež» be Delavske zbornice na dehi pri konsoJi» daciji države in pravnega reda ter pravne varnosti Poročilo razpravlja o unifikaciji obrtnega in rudarskega prava in pri tem podčrtava nove pridobitve n« polju juri» dičnega raziskavamja o osebnih in materi» jalnih pravicah človeka. Poročilo prinaša osnutek zakona o službenih odnosih po» možnega osobja, v katerem kaže smernice novega delovnega prava.
Posebno pažnjo zaslužijo statistične Stu» dije. Popolna in poučna je študija o mez» dah, ker ona ni izumetničena, ampak sestav» ljena na dejanskih razmerah in nudi v mar» sikaterem pogledu važno snov za študij so« cijalne in gospodarske strukture Slovenije. Študija o potrošnji in gibanju cen nudi ver« no in realno sliko življenja delavca. Studi»
Španska hripa?
i
Za оДОаај* гЛмтЈме»
t»t j» i*b
1ТИ-»
se v takih trenutkih zanimal za murni« je... Toda takrat je bilo kakor zakle» to; kamor sem se ganil, je bila mumi» ja za menoj... Videl sem, da me za« sleduje. Preštel sem na prste vse žen» ske, ki sem jih poznal zadnji čas in ni» sem mogel dognati, da bi bila katera izmed njih. Moram reči, da je bila nje» na maska nele nehvaležna, ampak na» ravnost ponesrečena. Bila je zoprna in odbijajoča. Pomislite, da taka ma« ska popolnoma prikrije oblike telesa in da je to vselej sumljivo. Bila je po» dobna rujavi vreči z velikimi obkolje» nimi očmi. Skušal sem prodreti v skriv» nost skozi tisti dve odprtini, za njimi so se kazale temne neznane oči, ki so gledale vame živo proseče. Bilo me jih je strah in sem se jim izogibal. Toda mumija ie bila vedno za menoj; pri prvi priliki je stopila molče k meni in s poklonom prosila za ples. Veste, da v takem slučaju ni mogoče odreči. Da bi ji pokazal svojo nevoljo, nisem ho» tel začeti razgovora. K sreči so me ji kmalu druge maske iztrgale iz rok. A to je ni motilo, da bi mi ne bila sledila, kjerkoli sem se ustavil, mumija je bila za menoj in me je gledala...
«Jaz te poznam,» ie rekla mimogre» de in je imenovala letovišče, kjer sem prebival preteklo poletje. Tudi to me
ni zvabilo, kazal sem se ravnodušnega, kakor da me ne zanima. Skušal sem se ji izogniti, toda zaman. Zopet se mi je približala in me vzela nagajivi ple» salki ki sem jo zelo nerad izpustil iz rok. To me je spravilo skoraj v slabo voljo. Imenovala je zopet kraj na le« tovišču, kamor sem hodil na sprehod. Ni bilo dvoma, da me je poznala... «A kdo si?» sem jo vprašal končno, da bi razjasnil skrivnost, kajti zaman sem si klical v spomin ženske obraze iz pretekle sezone.
«Ne smem povedati.»
«Zakaj?»
«Ker sem tu na skrivnem. Nihče ne sme vedeti.»
«Hm, zato si mumija?»
«Da, zato, vem, da nisem lepa. A če prideš v sredo na medicinski bal, me boš videl.»
«Mogoče. A kako bom vedel.»
«Sama se ti bom dala spoznati. Da« nes ostanem samo do enajstih, potem pobegnem. Ne poizveduj za menoj. Prideš?»
« Pridem.»
Vesel roj plesalk je naju obdal in iztrgale so me iz rok nesrečne mumi* je. Bil sem zadovoljen. Prepustil sem se razposajenemu veselju in le parkrat mimogrede sem Se videl mumijo, ki
me je gledala od daleč. Bil sem vesel, da sem bil prost in da me nihče ne moti sredi veselega rajanja. Mumija je izginila. »Mogoče«, sem si mislil, »se skriva za njo kaka lepa skrivnost in ni lepo, da se ne zanimam, kdaj in kam se bo odpeljala.«
A takrat mi ni bilo do avantur , bil sem zadovoljen v svoji samoti tn gledal sem življenje od daleč, ne da bi se hotel kakorkoli udeležiti njegovih slad-kosmešnih neumnosti, ki nosijo s seboj toliko britkoresnih bolesti.
Vračal sem se z maskerade po lepo pobeljenem mestu in poezija snežene noči mi je bila skoraj zabavnejša od plesnega šuma, ki je izzvenel skozi razsvetljena okna visoke dvorane. Komaj da sem se drugo jutro še %pomnil na mumijo — a spomin je bil kakor britek očitek na mojo brezbrižnost za usodo neznanke, ki se mi je bližala.
V sredo sem šel na ples. Priznati moram, da brez posebnega zanimanja, in sem sklenil, da z ničemer ne pokažem svojo radovednost, kajti v resnici bi bil šel na ta večer tudi brez njenega povabila, ker sem bil tiste dni zelo razpoložen za pred pustno rajanje. Veste. da mi včasih postane družba zoprna. Zato nisem imel vzroka, da bi bil vstajal doma.
INFLUENCA « r a e <r«d*tto .Leciterrin'
Vprafejte »Irrmik» n erat
Dobi t» m t l»k»rm»k.
ja vsebuje bogate statistične podatke. Po» sebno poglavje je posvečeno gospodarski in socijalni statistiki rudarstva v Sloveniji Davčna statistika odpira pogled v zanimi» vosti naše davčne zakonodaje s stališča so» cijalnih vidikov. Iz pregleda mezdnih in drugih pokretov ter stavk moremo sklepati na uspešno praktično dnevno zaščitno delo Zbornice.
Izredno poučna je tudi brošurica »Iz sta» tistike našega delavskega zavarovanja*. Delo in materijal za to študijo je nudil po svojem statističnem oddelku OUZD. Ma» terijal je obdelan pregledno in poučno, ta» ko da morejo podatki delavskega zavarova» nja služiti kot dober gospodarski b arom» ter. Tudi v tem leži pomen in važnost za» varovanja in OUZD s svojim statističnim delom brez dvoma vrši važ.io narodno« gospodarsko studijsko in praktično delo. Delavski zbornici pa gre zasluga, da je pod» črtala potrebo znanstvenega obravnavan ia problema delavskega zavarovanja nasproti površnemu gledanju ne stvar.
Nova ureditev prispevkov za botniSko zavarovanje. Minister socijalme politike je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odločil, da se boiniško»za7arov&lrvi prispevki od 1. fe» bruarja t. L pri posameznih okrožnih ura» dih urede sledeče: 36 odst. tedenska premi» ja od enodnevne zavarovane mezde velja za okrožne urade Ljubljana, Zagreb, Beo» grad, Banjahrka, Beiovar, В rod, Karlov ac, Mostar, Niš, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Sombor, Subotica, Sušak, Travnik, Tuzla, Vršac, Zemim, Društvena blagajna «Mer» kur» v Zagrebu in Trgovsko bolniško pod» pomo društvo v Ljubljani, 39 odstotna premija velja za Dubrovnik, Veliki Bečke« rek, Osijek m Varaždin, 42 odst. premija pa za Okrožni urad v Splitu. S tem je delno odstranjena možnost, da posamezni okrož* ni uradi slabo gospodarijo na škodo onih, ki gospodarijo dobro, kar je bilo pri enot« ni, za vso državo enaki premiji mogoče.
Državna podpora starcem v če§koslo> vaSki republiki. Socijalno politični in pro» računski odbor praškega parlamenta sta dne 7. in 8. t. m. sprejela zakonski osnutek, s katerim se zaključi veliko socijalno zava» rovalno zakonodajno delo bratske republi» ke. Zakon dopolnjuje in izpopolnjuje sta» rostno zavarovanje. On misli na one ose» be, katere po zakonu o starostnem zavaro» vanju radi previsoke starosti ne morejo bi» ti sprejete v redno obligatorno zavarova» nje. V poftev pridejo tako delavci, kakor tudi oni obrtniki in trgovci ter mali po» sestniki, ki so izvzeti iz zakona o starost» nem zavarovanju samostojnih oseb. Vsem tem starim osebam priznava novi zakon po» sebno podporo ia državnih sredstev, ne da bi bila z zakonom ukinjena dolžnost ubož« nega skrbstva občin. Podpora sicer trenut« no ni velika, vendar p« ustvarja načelo red« ne državne podpore proti nesistematične« mu in ponižujočemu sistemu ubožnih pod« por po občinah. Podpora bo zr.ašala Kč 500 na leto. Tej podpori morajo občine iz last» nih sredstev priznavati posebno doklado od 10 do 20 odist. državne podpore. Tako je čel. republika znala ustvariti predpogoje, da je vsak njen državljan za slučaj potrebr vsaj skromno preskrbljen.
Znižanje nezgodnorzavarovalne premi» fe na Češkem. Nezgodna zavarovalnica za Češko v Pragi je zavarovalno premijo za I. 1929. znižala od 6 na 5 in pol vinarjev za vsak nevarnostni odstotek pri Kč 100 «»varovanega zaslužka. Pri nas znaša рте» mija 6 odst., kar ima svojo utemeljitev po« leg ▼ raznih drugih momentih tudi v tem, la pri nas znaša najvišja renta 100 odst. zavarovanega zaslužka, pri praski zavarovalnici pa le 66 in dve tretjini odstotka zavarovanega zaslužka.
KIJ li t
Nafbolpe najtrajnešje, zate 13	najcenejše!
Sedel sem v fotelju na koncu dvorane, ko se je približala . . . Mlada, lepa dama, v beli obleki, črni lasje, temne oči . . . Mumija . . . Gospoda, takrat sem ostrmel . . .
»Torej vi ste prišli . . .«
»Bil sem namenjen.«
Gledal sem jo. Nisem se mogel spomniti, da bi jo bil kdaj videl na letovišču
»Jaz sem mumija . . .«
Mo^am priznati, da sem bil presenečen. Rekli boste: to je slučaj. Da, slučaj. priznam, tudi jaz bi nikoli ne verjel močno prikritim maskam. A tu 'e bila izjema. Ni se nama ljubilo plesati. Gledala sva se. Kako zavzeto drug v drugega Najin pogovor je bil zelo prostodušen. 2e dolzo se nisem pogovai-jal tako cd srca. prosto in neprisiljeno Odüla sva t>'.- stopnicah na galerijo. Sredi stopnic, se je ustavila, skloni'.a se in me poljubila z otroškovročim po-!u'bom, V me jt piesenetil. Ko sva prišla na vrh, sva govorila o vseh mogočih stvareh, kakor da se ni nič zgodile. V resnici božanski doživljaj. Povab 'a me je, naj pridem drugi dan v Rožne vrtove, da pojdeva na izprehod.
»Sneg je.«
»Nič ne de, vi se bojite?«
»Ne, pridem!«
Pohorska Ribnica v snegu in ledu
Počasi skoro leno m nekam nezado» I ▼oljno, rekel bi na pogled, se valijo mrzli, ledeni valovi Drave, drveče iz dežele Koroške, skozi ozko in tesno odmerjeno strugo, ki jo ji obrobljajo na južni strani široke noge in obširna stopala zasneženega Pohorja, na sever» nem bregu pa srebrnosvetli, dragoceni čreveljčki obmejnega in zato samoza* vestno»ponosnega našega Kozjaka. Pa to se izletniku, ki je, bodisi na smučeh, bodisi po železnici, izpostavljeni nevar* nim plazovom in snežnim zametom, dospel na postajo Ribnica»Brezno, na prvi mah samo tako zdi. Koroška Dra» va, ledena, zmrzla vsa in vsa s snežnim peskom pomešana, ljubi nad vse zim» sko, štajersko Pohorje in se očitno, če jo opazuješ del j časa, kar ločiti ne more. Sedaj se poslavlja od Pohorja, potem zopet od Kozjaka; sedaj podaja v slovo svojo roko sv. Lovrencu, po» tem zopet sv. Urbanu; sedaj boža in poljublja sv, Antona in sv. Primoža, potem zopet objema vse svetnike in svetnice, ki, vsi zaviti v tople, bele zimske plašče, bahato gledajo z belih hribčkov in holmov mladega Kozjaške» ga gorovja. Vse tajnosti in skrivnosti pristne koroške duše nosi v svojem sr* cu skrite s seboj; zato je njeno slovo od te krasne zimske pokrajine tako težko, da se. odhajajoč, vedno in ved» no v ledenih, pa vendar toplih pogle» dih, švigajočih kvišku ob skalah in če» reh, ozira z ledenimi solzami na svojih rudeče»svežih licih nazaj na ono po» horsko zimo. ki jc ne bo videla nikoli več.
To je v Dravski dolini pri kolodvoru,
ki se imenuje Brezno»Ribnica. Je že res, da se vidijo tu pa tam tudi osamljene, zapuščene breze, ki jih teža debele, snežene plasti tlači k tlom, da poljub« Ijajo s svojimi nežnimi vršički ledena ln trda tla zmrzlega dravskega obrežja. Očitno blizu Ribnice na Pohorju. 715 m visoke, tudi rib ne manjka v mlade» niško razposajeni pohorski reki Velki, ki kaže v globoko razjedeni, s snegom ln ledom obzidani debri, tujcu pot k Ribnici. Ce se ob zasneženi progi dr. Lenarčičeve železnice in zmrzujoče, a vedno glasne Velke poganjaš v strje» nem snegu na smučeh od žage do žage, od mlina do mlina, dokler ne dospeš v Lchen, do snežnobelega Grobelnika. te venomer pozdravljajo veseli, sedaj sre» di hude zime krasno pisani, razkošni povodni kosi; pa tudi gorske, rumene pastiričice. ki tik ob deročih, ledeno» mrzlih valovih na ledu. ki pokriva po» tok skoraj docela, žde, čepe in prežijo na svoj sladki plen, na rdeče*pikčaste postrvi in še mnoge druge slastne ri« biče, ali pa se za zabavo kopljejo in potapljajo v svojih zimskih kopališčih, v Velkinih tolmunih.
Pa če dospeš skozi Lehen ln skozi pohorsko, s snegom pobeljeno gorsko idilo Velkar in Solarjevo do tja, kjer se pokažejo v zimskem solncu se leske« ta j oče sive brade Velike in Male kope, Višavja hi Jezerskega vrha, vse na» pravi j ene iz samega snega in leda. te spelje z izhojene, prave poti mična cerkvica, stoječa na oblem zasneženem holmu, sv. Lenart, prijatelj pohorskih voznikov in drvarjev in v novejšem času gotovo tudi zaščitnik številnih pohorskih zimskih izletnikov, smučar» jev in sankačev.
Vse v ledu in snegu ti prisrčno ln veselo poda svojo roko v pozdrav, da ne moreš, da se ne bi vsaj za trenutek ustavil pri njem. si ogledal za njego« vim oltarjem čudno podkev iz turških časov in pogledal malo tudi na zasne» ženo pokopališče, ki je vse njegova last ln kjer počivajo bivši pohorski Rib» ničani m Ribničanke v grobovih, za» znamovanih in okrašenih s tako boga« timi in krasnimi spomeniki, da takih cela naša Slovenija nikjer drugod v ta» ko izbranem okusu m sijaju na deželi nikakor ne zmore. Srebrni sneg in led, pohorski, črno*bleščeči se mra» mor, vmes pa udarci toplo čutečega pohorskega srca: vse to je tu v krasni zimski pokrajini zlito v eno samo mo» gočno bučečo simfonijo, polno najlep» še harmonije.
Razgledni stolp
S tega zimskega počivališča pobožnih pohorskih Ribničanov je samo še četrt ure, ki bije mimo snežno bele žive me» je, skozi drevored in mimo križevega pota v vas Ribnico na Pohorju.
To le skupina, ki jo je neznana umetnikova roka stvarnikova naslikala vkljub hudemu mrazu, snegu in ledu na svetlo, belo hrbtišče, ki veže glavni pohorski greben z vzporedno razteza« jočo se Orlico, to je družina, velika, ob» širna in štvilna. v kateri vlada more» biti baš zavoljo hude zime, debelega snega in trdega ledu tako velika med» sebojna ljubezen, da se vse tišči okoli ene točke, da vse sili samo k onemu središču, k beli. zasneženi cerkvici, kjer je tudi sedaj, sredi hude zime. v srcih vseh toplo, vroče, da se, zlasti v zimskih praznikih, kar gnete množica pobožnega pohorskega ljudstva; mno» žica ljudi, Ki prihajajo semkaj, neka» teri s krivci od ruševca za klobukom, drugi pa v težke raševinaste kožu» he zaviti; nekatere brhke in lahko» krile, druge zopet po nepozablji» di dostojanstveno oblečene, z visokih vi stari in dragi šegi in nava»
Mariborska koča na Pohorju
Pripovedovala mi Je o svojem življenju. Sanjala je zeio lepo, a bila Je pod skrbnim nadzorstvom. Zato je hotela krasti trenutke, kakor vsi, ki nimajo svobode, da bi živeli.
Tisti sprehod .gospoda, po lepem belem snegu, daleč ven iz mesta.
»Vi ste utrujeni, vem,« Je rdela, »a «nora biti tako.«
In potem? Mraz Je Ы1 mnaj. Tretji dan sem dobil pismo. Danes Imam koncert, A ne pojdem, pridem ob os-«mh k vam. JVlumija.
Prišla Je, lepa, v koncertni Slavnostni obleki. Hotel sem izvedeti njeno ime. Ni ga povedala.
»čemu,« Je rekla, »vse eno Je, recite mi mumija. V mumijah so skrivnosti. Tisto noč se mi je razodela vsa njena razkošna skrivnost. Bila je lepa in opojna — in tako vse do pomladi, ko sem odhajal. Nikoli nisem Ižvedel njenega imena. Sedaj v teh sneženih dneh sem se spomnil mumije in tistih prelestnih Časov, ki so nam ponujali sladkosti brez plačila in radosti brez vprašanj. Vendar Ы se ogibaJ močno zakritih mask, kajti njih skrivnosti so vedno nevarne.
Kupujte „Zvezdanko"!
Zimska noč vrh Pohorja
Ribniško sedlo (1530 m) ni nobeno sedlo; sedlo, ki tvori tu v bližini skozi vratica prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino, leži nekoliko bolj spodaj, tam, kjer groblja kamenja, poraslega s smrečicami in grmovjem, popotniku razodeva pobožne želje pohorskega ljudstva, da bi tu sezidali cerkvico. Te želje ni moglo izpolniti; toda sedla se je vendar le prrjelo značilno in zaslužno Ime pri »Cerkvici«. Kopa, ki se zove Ribniško sedlo ali pravilneje »Jezerski vrh«, okrogla in stožčasta ka'kor ugasel ognjenik. moli in kipi proti nebu, bledi luni proti zvezdam in zvezdicam iz vseh tajnosti in skrivnosti, ki jih je razgrnila okoli ћје zimska noč.
Jasna je, da se vidi daleč na okoli na vse strani preko pohorskih vrhov, kop in grebenov, preko Višavja. Črnega vrha, preko Velike in Male kope, preko Roglje in Velikega vrha. na ves nočno-čarobni kras dostojanstveno molčečih Saviniskih planin na veličastno resnost Karavank s Plešivcem. Obirjem in Košuto; pa tudi na oni prelepi svet kjer možje in ženioe. mladeniči in mladenke. otroci našega rodu in naSe krvi na nam ugrabljeni grudi vsako zimo vsaj enkrat pred zelenimi, razsvetljenimi ja-
višav vsi, vsi s samotno nad 1000 m
visoko ležečih kmetij, ki žde, s snegom in ledom pokrite in tudi obdant, a od zimskega solnca in tople domiče lju» bezn' ogrete, sredi pohorskih gozdov, tik pred najvišjimi gorskimi vršaci in njihovimi snežnimi zameti. Prihajajo Hribrniki, Kopniki, Pisniki. Kralji in Samci, pa še mnogi drugi, vsi veseli, zdravi in orujaveli, kakor da bi jih bilo opeklo južno solnce dalmatinsko.
Cerkev, ljudska ali državna osnovna šola, tri gostilne, dve trgovini, lepa občinska hiša in nekaj čednim vilam podobnih hiš, vsaka posamezna in vse v celoti obdane od vestno negovanih vrtov, sadonosnikov, njiv, travnikov in pašnikov, v večji daljavi pa od buko» vih, borovih, smrekovih in jelovih gozdov, povsod na vsakem mestu vasi, posebno pa nad vasjo, kjer ječi star oreh pod neizmerno težo svoje sneže» ne zimske obleke, z obsežnim in kri* stalno čistim razgledom na krasni po» horski in kozjaški zimski svet; vse pol» no svežega, visokogorskega zraka, pol» no toplega zimskega solnca, polno pri» jetne svetlobe na jasnem, odprtem br« du, polno melodijozno žuborečih voda: To je po zimi. v snegu in ledu, Ribnica na Pohorju.
Ne le solnce, kojega žarki, lomeč se ob obronkih glavnega pohorskega gre» bena, prihajajo črez Višavje in obe Kopi v svetlih, rudečih in violetnih pramenih, semkaj, izhajajoč lz velike, tako mirne solnčne plošče, da ji lahko gledaš v oči, tudi luna. ki dela velikan» ske sence in teme pohorskih vršacev, na srbrnosvetli zimski odeji cele po»
krajine, oba, solnce in luna, združu»
jeta v svojih mirnih in stalnih pohodih preko pohorskih grebenov, hrbtov in vrhov toliko krasote, milobe, toliko taj» nih in skritih občutkov, da se popotai» ku, prišedši v sneg in led pohorske Ribnice, komaj zaveda, kdaj ga obja» me prijetno spanje in sanje.
Spodaj v gozdu pod sv. Lenartom nekje se oglaša ponočna ptica, kakor da bi jo bilo strah nočne samote; višje gori blizu idilične cerkvice sv. Volben* ka pa uka, zdravja in mladostne moči in kreposti prekipevajoč, razposajen mladenič, izzivajoč vse, kar se greje v toplem hramu, pa tudi svetnike in svet« niče, ki zmrzujejo v sedaj zapuščenih pohorskih svetiščih v vaseh, na križ« potih v kapelicah v snegu in ledu.
Pot, ki vodi z Višavja mimo Pisnika in Hribrnika. skoz trati Lepenarico in Berglico, dalje skozi Ribnico mimo sv. Lenarta doli do Velke in njene do» linice. je, kadar so jo drvarji in voz» niki s hlodi in bruni izorali in izfiladili, krasno in sijajno sankališče. ki vedno lahko tekmuje z onima v Karavankah na Ljubelju in na Semerinku pod Du» najem.
Ta krasni zimski kotiček pohorski, do sedaj širšemu svetu še malo znan,
Ea vendar od tujcev bolj obiskan ka» or pa od domačinov, bo. čim bo pri Ribniškem jezeru (153f>m) zgrajena no* va turistovska postojanka, šele zašlo* vel širom naše ožje domovine, pa tudi preko njenih mej tako. kakor spričo svoje srečne in lepe lede zasluži po vsej pravici.	Dr. Fr. Mišič.
Po slovanskem svet»
Trezen bolgarski glas
Da le bila politika raznih bolgarskih vlad v preteklosti poe-rešena. poudarjajo sedai tudi že v Bolgarij sami. zato se vedno če-šče čuieio v bo'г ar ski javnosti glasovi, ki svare merodajne krose, da bi zopet zašli na pota. ki vod io neizogibno v propast Tako ie te dni priobčil »Mir«, glasilo bolgarske narodnp stranke, velezanimiv uvodnik. v katerem razpravlja psec Iv. St. Ge-šov o poereškah bolgarske državne politike v minulosti, ter roti svoie rojake, nai se v bodoče ne daio voditi čustvom, marveč razumu. Izvajania Iv. Gešova so zanimiva tudi za one. ki pozorno zasledujejo politiko posameznih slovanskih držav, zato ni odveč, ako podamo tudi m; čitateljem glavne odstavke.
»Zadnji čas ie že.« pravi Gešov. »da se otresemo pogrešk. ki jih de'amo od časa do časa in da se prenehamo i«rati z ognjem Spori, atentati, bombe, katerih se tako često poslužujemo, nam povzročajo samo škodo in prav nič ne koristijo. Z asti sedaj, ko se razvitedo okrog nas novi in usodni dogodki. moramo biti oprezni, previdna in skrajno vizdržiijivi. Zasledovati moramo doeodke pazmo in oprezno in iih ocenjevati po njihovi pravi in realni vrednosti. ne da bi zahtevali od niilh takojšnje ah celo predčasne koristi.
Predvsem pa ie neim potrebno potrolie-nie in hladnokrvnost, ako hočemo dočakati z nado in vero v srcu boljših dni in ugodnejših razmer. In boljši dnevi pridejo morda prej. kakor si ms imo. zakaii tudi čas opravlja svoie delo in pogodbe tudi niso večne Ne bodo se več vrnili časi. ko smo meje nove Bolgarije risa!: po sofijskih ulicah. ne oziraje se na takratni mednarodni položaj in njegove težnje. Žalostni rerzuHati so dobro znani im so nam otrovadi naše duše do groba. Takrat. 1. 1913. in 1. 1915.. smo zakrivili take grehe, da jih bo pove-stnica zabeležila kot z'o&ne. Krivci teh grehov so ostali nekaznovani, njih mena pa bodo preklinjala še bodoča pokolenja . . . Naj nam prošlost služi v svarilo, da se spametujemo . .
Razvoj dogodkov na bližnjem vzhodu, zlasti pa na Balkanu, bo ustvaril nov položaj tudi za Bolgarijo, toda samo pod pogojem. da vladajo v Bolgariji mir. red in javna varnost. Prijetno nam le. da lahko ugotovimo, da so ieli to istino pojmovati tudi oni krogi, ki jih javnost najbolj obtožuje zaradi raznih nasilnih akcij. Med temj opažamo sedai zatišje, duh samoob-vladania in pomirliivosti. Dobro bi bi1'o. da vztrajamo na tem stališču tudi v bodoče.«
Tako Gešov v »MLru«. Zdi se. da se na Bolgarskem res pripravlja preokret v javnem življenju. Do nedavnega so imeli v Bolxairlii. to ie bilo znano vsemu svetu, glavno besedo makedonstvuiušči in v'ada i« morala plesati, kakor so ii velevale razne makedonske organizacije. Teror teh organizacij je bi tako velik, da se m upal nihče javno nastopiti proti kvarnemu vplivu. ki so ga hnele te огкмггасНе na vladne kroge in na vladno politiko. Razkol v teh oreaniziaciiah. borba na nož med pri-
staši ProtoKoreva 'n Vamče Mlhailova. vse to je znatno zrahljalo niihovo moč in niihov vpliv ln posledice se sedal že kažeio Javnost si zopet upa govorit; ln izražat! svoje mnenje Govori sedai še pohlevno, poudarja potrebo miru in reda in izraža želo. da bi v krogih, k lih dolže »razornih in nasilniških akcij«. vladal duh samoobvla-danla in pomirliivosti. toda vse kaže. da ie led prebit in da bo v do-glednem času tudi v Bolgariji Prišla do vezave pravilno Dojmovana politika razuma.
10-letnca smrti volneza ministra dr. 5te-fanika. Dne 4. maja t 1. poteče 10 let. odkar se ie pri Bratislavi smrtno ponesrečil prvi voim: minister češkoslovaške republike general dr. Štelanik. vračajoč se na itaii-anskem letalu v svoio domovino Na Slovaškem. predvsem v Bratislavi in Košicah. nameravajo ob tel priliki prirediti velike spominske svečanosti, sai ie bil slovaški rojak dr. Stefanik eden izmed borcev za ustanovitev češkoslovaške republike. Tudi v Pragi bodo velike spominske slavno-sti. Aranžma svečanosti ie v rokah Masa-rykove letalske lige. ki )e sklicala vse svoje pododbore in razne patriiotske korporaciie na sestanek v Prago dne 20. t. m s svrho. da se sestavi program za б:тп naisiiainej&o proslavo spomina velikega narodnega heroja dr. Štefanika.
Kai zahteva mesto člroan. Mesto Cirpam. k ie štelo 12.000 prebivalcev, le lani. kakor znano, papo'noma uničil in razdejal potres, ki le razsaja! meseca aprila v iužn >-vzhod-ш Bolgairiji. Cirpamc so te dni poslali posebno deoutacilo v Sofijo ln zahtevali, da iim vlada dovoli iz državnih sredstev: 6.750.000 levov za napravo vodovoda in električnega omrežja. 11.000.000 za kanalizacijo. 6 in po1 milijona za vodovodne cevi. 5 milijonov za napravo cest. 4 rniliione za mestno gledališče in čitalnico. 3 ln pol mi-
lijona za zsrradbo občinskega doma. 2 la pol miijona za tržnico. 2 milijona za boi-nico in aimbulatorii 'td. vsega skupaj nad 53 milijonov levov, poleg tega oa še 44 milijonov levov za napravo ш popravdo cest v mesto, okolici Vlada je obljubila da bo Cirpancem oo možnosti ustregla a razpoložljivih sredstev državnega posojila.
Spalni vozovi UL razreda v Bolgariji. Bolgarska železniška uprava se ie odločila uvest- na brzih vlakih tud' spalne vozove III. razreda, ki nai mani premožnim slojem omogočijo udobno potovanje. Bolgarska javnost ie to misel pozdravila z velikanskim zadoščenjem Kakor poročajo bolgarski listi, bodo spalni vozovi uvedeni takoj, ko se izpremene gotove točke železniško-prometnih konvencij. ki posegaio v to vprašanje.
Novosti Šentjakobske knjižnice v LiubHani
Priobčuie knjižničar Matiia Rode.
(Nadalievanie.)
Sienkiewicz П.: Na polhi slave. Povest iz časa kralia Jana Sobieskega. 4400/01. Tavčar dr Iv.: Zbrani sDisi III (ur dr Iv. Priiateli)- Otok in struea. Tiberius Pan-nonicus Kuzovci Vita vitae meae. Janez Solnce. 4402/04.
Wallace E,- Die toten Augen von London 10383n.
Wallace E.: Die blaue Hand 103S8n.
Hollander W : Schicksale gebündelt Ein Menschenpanorama von heute l03S4n
Lothar E.: Der Hellseher. Romaa 1038&П.
Sochaezewer H.: Henri Rousseau. No« velle 10386n
Ross Colin: Der Weg nach Osten. Reise durch Russland- Ukraine, Persien usw. 10387z
Koch-Weser E.: Russland von heute. Das Reisetagebuch eines Politikers 10389z.
Briand A.: Prankreich und Deutschland. 10390z.
Vollmer W.: Flug in die Sterne Der Roman eines Weltraumschiffes 10391n
Viereck G. S. und Eldridge Р.: Meine ersten 2000 Jahre. Autobiographie des ewigen Juden. 10392n.
Soupault Ph.: Der Neger ЮЭРЗп.
Wille H. J.: Juan Soroila. Roman. 10394n.
Machard R.: Triumph des Eros. Roman. lC395n
Berg В.: Aritona Charievs Jura:©. 10396n.
Zimmermann W.: Liebesklarheit. Eine Frucht aus Erlebnis Erkenntnis und Tat 10397z.
Katz 0.: Neun Männer im Eis Dokumente einer Polartragödie. Der autenti-sche Bericht der Krasin - Excedition. 10398z
Behounek F.: Sieben Wochen auf der Eisscholle Der Untergang der Nobile-Expedition 10399z.
Auburtin V.: Einer bläst die Hirtenflöte. 10193n.
Wescott 0.: Die Towers. Der Roman einer Familie 10194n
Brunn L.. Van Zantens wundersame Reise 10195n.
Kem-p H Johnnie. Vagabund des Lebens. 10178n.
Lewisolm L.1 Der Fall Herbert Crunro. Roman Ю180п.
Sinclair U.: Präsident der U. S. A Roman aus dem weisen Hause 101 R2n.
Frank В.: Die Fürstin Roman !0204n.
Machard A.r Der schwane Mann Roman 10172n
Heller F.: Marco Polo« Millionen. 1015«n.
Heller Р.: Die D;aenosen des Dr. Zimmertür Roman. iöl59n.
Rolland R.: Die Leoniden. lf>164n.
Rolland R.: Palmsonntag I0165n.
Knjižnica posluje vsak delawk od 3. do pol 8. ob nedeüah in praznikih oa od 10 do 12
Križanka „Riba"
poben besed.
Vodoravno: 3. bog vetrov; 6. južna rastlina; 8. okrajšava za denar; 10. ptič; 12. Egiptovsko božanstvo; 14. polotok; 18. Epirski kral; 19. vzklik; 20. reka; 21 pesnitev; 24. Egiptovski bog; 25. del voza; 26. naslovna kratica; 27- osebni zaimek: 28. matematični izraz; 29. del dreva; 31 duhovnik Zoro-
astrove vere; 32. jaz (italj.); 33- veznik.
Navpično: 1. osebni zaimek; 2. predlog? 4. predlog; 5. sparianski zakonodajalec; S. igralna karta; 7. bog vojne; 9. medmed; 10. perzijski kralj; 11. ptič; 13. vzklik; 15. žensko ime; 16. pravo; 17 dolžinska mera; 21. zlato (fr.); 22. veznik; 23. naziv očeta; 25. moško ime: 28- čas; 30 osebni zaimek.
slicami p opevajo svojo starodavno božično pesem še vedno v svojem mater-nem jeziku: »Pastirci na polju . . .« Jasna je tu gori zimska noč, da se vidi doli v polmrak zavita dolina, skozi katero nosi zimske pozdrave Drava iz dežele naše Gospe Svete nam in vsem bratom doli do Beograda in še dalje; iasna je. -da se vidijo razločni in odlični obrisi Kozjaka, našega zvestega obmejnega čuvarja, od Dravograda Koroškega pa do tja. kjer škof z mečem, Sv. Vrban, nad Mariborom podaja svoio roko preko globoke zareze vinorodnim Slov. goricam v pozdrav.
Cim više se dviga luna, tem jasnejši, pa tudi tem krasnejši postaja ves svet. ki nas obdaja, v bližini in v daljavi, kjer izginja in se že izgublja v neskončnost.
Malo in lahno potegne veter z dveh. treh strani, iz dveh dolin in preko grebenov, in že začujemo milo. prelepo, ubrano zvonenje zvonov ln neznansko krasno, srce slehernega očarujoče n;i-hovo pritrkavanje. Morebiti segaio vsled lahne sapice ki veje. sem gori zračni valovi vzgibani v cerkvici Sv. Bolfenka pod Vel ko Kopo ali v cerkvicah sv. Antona in sv. Primoža Morebiti. Pa ti ne zvoni io, ne donijo tako nebeško lepo! Ne! To so zvonovi, ki zvonijo. vsakemu pravemu planincu dobro-
slišno, tik pod nami, tik pod Jezerskim vrhom, tam doli pri »Cerkvici«. Sila in hitrost zračnega gibanja in vrvenja se stopnjuje: s severa iz Dravske, z juga iz Mislinjske doline prihaja in se bliža. Že prihaja ljudstvo sem gori k »Cerkvici«; nanovo pozvone zvonovi in kmalu nato se razlega pobožno perje iz »Cerkvice«, ki je Še niso mogli zgraditi Bogu vdani Pohorci.
Za čas, za trenutek vse utihne. V »Cerkvici« je očitno ves narod zatopljen v gorko pobožno molitev. Tudi mi tu gori na Ribniškem sedlu; zatopljeni v molitev, vsak v svojo, v otroškonež-ne misli, v občudovanje krasne jasne zimske noči, ki leži okoli in okoli nas in nas zaziblje polagoma v prijetno nebeško uživanje.
Pohorski vršaci, ki se dvigajo posebno razločno iz glavne gorske gomote. zlasti Velika in Mala Kopa, se j svojih orjaških obrisih vsi po vrsti vidijo nad Dravsko dolino in nad predgorjem, ki se razprostira med glavnim gorskim grebenom in Dravo, nad Orlico in nad Rdečim bregom. Čim globlje v dolino sega pogled, tem daljše tem temnejše postajajo njihove sence, prihajajoč od svetlordečih barv v višini preko vijoličastih v temno črne nad grabami in prepadL Kakor kresnice v vroči poletni
noči se pomikajo skozi nje svetle, ognie-nordeče. žive pike ena oddaljena od druge; a ne v neredu; pač v različnih vrstah, a v vsaki vrsti vse usmerjene v isto smer. To so plamenice ki kažejo pobožnim Pohorcem pot v roženvensko cerkev na Ribnici, da tam. stari možie in stare žene. odrasla mladina in celo otroci, v ledenomrziem Božjem hramu s toplini občutkom zapoje.io ali vsaü čujejo svojo pobožno pesem.
Tiik pod nami, na nasprotni strani »Cerkvice«, spi, vkovan in vklenjen v tisoč ledenih verig, sivobradati orjak Jezernik v mrzlih vodah Ribniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas je razprostrt beli prt snežene odeje, prijetne ne le za oko. ampak tudi za vse, kar pokriva. Le tu pa tam ie slišati, če veter zopet potegne močneje, zamolklo ječanje mladih smrečic, ki se. kakot visoke breze do ta! upognjene še niso navadile skozi celo dolgo zimo nositi težke bele oblekice, in se za.iočeio na glas. če jih zbudi veter iz zimskega spanja, da se na celem telesu tresejo od mraza.
Tam blizu iezera. tik pred Jezerni-kovim gajem, pred njegovim grajskim vrtom, ki ga tvori nizko zimi in mrazu že davno prilagodeno ruševje, se dviga samotna smreka, pokonci stoječ, od vr«
Kmetijski vestnik
Inozemska gonja proti našemu hmelju
Ob novem letu sem pojasnil našim hmeljarjem vzroke slabih cen zadnjih dveh let. Kot glavni vzrok sem navedel brezglavno širjenje hmeljarstva v neprikladnih legah Vojvodine in popla-To svetovnih tržišč s tem slabim blagom. Kvarna posledica tega je silna gonja nemških in češkoslovaških hmeljarjev proti jugoslovenskemu hmelju.
Ta gonja se nadaljuje z vedno hujšo »ilo. »Saazer Hopfen- und Brauerzeitung« od 9. t. m piše dobesedno:
»Poročevalec časopisa »Bohemia« poroča 26. januarja o položaju na niirn-
berškem trgu:____V tranzitu ропшајо
na vse pretege malovredno blago jugoslovenskega izvora, ki mu predpiše ceno vsakokratni kupec.' To je višek vsega. Ker za tem blagom nihče ne povprašuje. temveč se izključno le ponuja. ne moremo o notiranju tega blaga sedaj več govoriti. Kakšna ie le cena. ki jo kupec predpiše? Bržkone Дћ je sram. take cene sploh imenovati. Ce se gode na trgu take stvari, si pač lahko vsakdo predstavha položaj Kaj nimajo Jugoslovenski voditelji hmeljarjev več nobenega vpliva na svoje ljudi? Kai lahko mirno gledajo to početje? Zakai ne zadržijo svojih ljudi pred takim blaznim ponujanjem? Taki načini trgovanja so v Niirnbergu in Zatcu povsem neznani. Tako trgovanje mora na imenovanih tržiščih pov^očiti popoln razkroj Jugosloveni se pa še čudiio. če se nemški in češkoslovaški hmeljarji branijo na vse kriplje pred poplavo tržišč s takim blagom. Čemu ne napravi srednjeevropski hmeljarski biro konca temu početju? Sedai nai pokaže, da ima pravico do obstoja! Sestajati se in kras-nosloviti je brez pomena Tako početje zaustaviti — to bi bilo delo. Če se ne povzdignejo Jugosloveni do drugačne taktike, bi bilo pač pogrešno. če se še kdaj nemški in češkoslovaški hmeljarji vsedejo z njimi k skupni posvetovalni mizi; tisto malo statistike bomo že sami sestavili. V vseh hmeljarskih okoli-Ših Evrope ie še mnogo hmelja, a nihče ea ne razmetava na tak način. Če se hočejo ti ljudje na vsak način materijal-no uničiti, jih pač ne more nihče od neudeležencev zadržati pred to norostjo. Nikakor pa ne gre. da bi se dali hmeljarji drugih dežel potegniti z njimi .vred v vrtinec!«
Tako nas upravičeno bije inozemstvo. A mi?
Poldrugo leto je že preteklo, odkar sem opozoril naše hmeljarje na izjavo vodilne osebnosti v srednjeevropskem hmeljarskem biroju: »Če boste širili hmeljarstvo v Jugoslaviji tako brezglavno v neprikiadnih legah. Vas bomo morali zaradi prevladujoče slabe kakovosti izključiti iz naše srede in Vas šteti med nekvalitetne kraje. Saviničani boste s svojim res prvovrstnim pridei-bom naiboli prizadeti, zato si skušajte zagotoviti svojo obligatno znamko, da se rešite iz vrt'nca.« Mislite, da ie kdo poslušal in verjel?
Vsa zadnja leta ie svaril naš tisk pred brezglavnim širjenjem hmeljarstva in slika! z zgovorno besedo gospodarski polom celih pokrajin, ki mora nujno slediti. Storili smo svojo dolžnost Naš delež ie bil vsestranska zamera. Od gotovih strani smo bili na to tudi pripravljeni. Nerazumljivo pa nam ostane vedno čudno sta'išče voditeljev našega hmeljarstva in naših starih hmeljarjev. ki bi bili morali po svojih dolgoletnih izkušnjah in strokovni izobrazbi vsaj isto predvidevati.
Kdo ie torej kriv. da smo zabredli tako daleč? Ali nismo imeli pri kmetijskem ministrstvu posebnega oddelka za hmeljarstvo z načelnikom inž Gjuričem in referentom inž Teržanom. G Gjurič je Dred vsem svetom postavil tezo: »Pridelali bom več in bolišega blaga kakor Čehi rn Nemci ter bomo prva hmelj pridelujoča država na kontinentu.«
To Je bila parola za razmah hmeljarstva, kj ga je inozemstvo tudi pravilno razumelo kot vojno napoved in izvajalo posledice, ki iih občutijo tisoči naših hmeljarjev.
Ali naj povem še to. da re poslal 1927 leta mariborski veliki župan strokovnjaka za živinorejo gledat rastlinsko bolezen peronospero na hmelju? Ali nai zapoiem staro pesem o črni deski itd?
Kako oridemo hmeliarii do tega da
ha do najnižjih vejic, segajočih do tal s snegom pokrita, ne samo s snegom tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas. Dragocena težka so in zelo mnogo iih ie: zato se njene vejice Ši-bijo do tal. In ko svetla luna. vedno višje in viš:e se dvigajoč, o polnoči ko je pri »Cerkvici« že umolknilo zvone-nje zvonov, ubrano petje in pobožna molitev, s tisoč in tisoč čarobnimi biseri in demanti v blestečih se snežnih kristalih začne prižigati tisoč in tisoč lučic in svečic v vseh mogočih barvah, tedai stoji tam doli med nas in Jezernika postavljeno pravo božično drevo s takšmmi nebeškimi darili v tako lepi nebeški svetlobi, da si sličnega še nobena umetnikova roka nikoli ni znala posta v:ti.
Pa ko se utrga z nebeškega svoda zvezdica in v srebrnosvetlem loku blizu nas nekie nade na zemljo zapuščajoč za sabo vidno sl°d. segajočo od pohorskih vrhov gori do nebes, tedaj vsi vemb. kod in kam: tako iasna je zimska noč vrh Pohorja.
Dr. Fran Mlšlč.
naj plačujemo z ogroženjem svojega obstanka in dolgoletno tlako take eksperimente in si damo dopasti da vpri-zarja za nami vse prizadeto inozemstvo vedno hujšo gonjo. Mar se ne boste zganili hmeljarji niti ob 12. uri?
Zahteva vseh poštenih hmeljarjev mora biti: dajte nam zakon o izvoru hmelja z obveznim signiranjem hmelja!
_ —ko.
Šmarnica in druge samorodnice
Proti ameriški necepljeni, direktno rodeči trti šmarnici kakor tudi proti drugim ameriškim samorodnicam (iza-bela. elvira. delavare. otelo. hunting-don) ter proti raznim križankam ali hibridam (z ameriškimi križane žlahtne trte) se vodi že nekaj let precejšen boj. ali nai se te vrste trt Še nadalje pomnožujejo ali naj se popolnoma iztrebijo.
V Sloveniji je pomnoževanje teh trt že od leta 1923. uradno zabranjeno ter morajo do 1930. leta vsi taki nasadi sploh izginiti.
Poseben boj se vodi proti šmarnici. ker je ta samorodnica najbolj razširjena in povzroča tudi največje zlo v smo-trenem vinogradništvu in v reelni vinski kupčiji.
Ker ta trta Izredno obilno rodi in ne zahteva posebne nege se njen pridelek lahko toliko cenejše oddaja, kar dela precejšnjo konkurenco dobrim vinom žlahtnih trt.
Glavno zlo te trte pa tiči v kvaliteti njenega vina. ki ie zoprnega okusa, neprijetne rumene barve ter vsebuje ooleg običajnega neškodljivega etilnega alkohola zdravju škodljivega metilne-ga alkohola izredno mnogo, ki človeka do nezavesti hitro opiiani ter povzroča glavobol, vrtoglavost, bljuvanje in v večji množini zavžit. eventualno tudi smrt. Omili se. seveda, ta slab efekt, ako se šmarnično virio zmeša z drugim boljšim, milejšim vinom. In prav to početje daje največ povoda za boj proti strupeni šmarnici. kajti s prodajo takega vina se kvari celotna kvaliteta, zaradi česar izgubljajo boljša vina na svoji veliavi ter napredni vinogradniki, odnosno celi vinski okraji na potrebnem ugledu.
Tudi po avstrijskem Stajerju in po Nižjeavstrijskem se je pričela ostra bora proti saditvi samorodnic ter proti mešanju vina teh z vini žlahtnih trt. Istotako kakor pri nas je ost boja obrnjena v prvi vrsti proti šmarnici. katero imenujejo tam kratkomalo «gnojnico«. Deljena so pa tam še mnenja glede razmnoževanja dobrih križank, z vzgojo katerih se nekatere trtnice. zlasti obsežni državni nasadi višje vinarske šole v Klosterneuburgu zelo intenzivno bavijo.
Ako presodimo objektivno današnji položaj našega vinogradnika in današnje vinske kupčije, noramo odločno zavzeti protivno stališče napram razmnoževanju samorodnic. zlasti pa šmar-nice kajti še popolnoma brezhibno vino se s težavo spravi v promet, čeprav se to nudi pogostokrat s strani producenta ali tudi s strani vinskega trgovca po skrajno nizkih cenah k' večkrat ne krijejo niti pridelovalnih oziroma režijskih stroškov. Če poide še malo let tako naprei bo tvorilo vi nogradništvo samo še neko posebno luksuzno panogo kateri naši revni mali vinogradniki ne bodo več kos ter bodo primorani obdelovati svojo vinogradniško žemljico s kako drugo ko-likortoliko dobičkanosno rastlino. 2e letošnja izredna zima bo najbrže marsikaterega vinogradnika prisilila do take spremembe.
Fr. Gombač
Hišni vrtovi
in
p^ovanie crrmioa
Lepota naših mest, trgov ln vasi ni izražena samo v okolici, temveč se poudarja tudi s sliko vrtov, ki obdajajo posamezne hiše Čim pestrejši vrtič tem živahnejši okvir.
Grmičje in drevje. j>osuto s snegom in iviem. nudi v zimskem solncu kaj slikovit pogled. Komai oa bo v neka tednih skopnela snežna plast, že se bo vrt popolnoma spremenil Mehke barve rumenocvetoče forsitiie. puhasta srebr-niua muck in nežnost dolgih lešnikovih čepkov, bodo hiteli oznanjat bližnjo pomlad Zal da vsa ta lepota ni dostopna tudi onim. ki nimalo lastne pe-di zemlie. nač pa dušo polno hrepenenja oo sveži pomladni harmoniji in hodijo sklonjeni mimo težkih, temnih cipresnh ograj, obteženih še s prisiljenimi. obrezanimi kronami okroglih akacij in iesenov.
Ali bi ne bila ulica živahnejša, če bi preko ograje padale kaskade cvetja in zelenja, ki bi tudi mimoidočemu dovoljevale pogled na pisane vence notranjosti? Če bi bila za ograjo mehka trata polna rož?
Izpeljava vrtičev pri hišah ob cesti naj se ne bi usmerjala za tem. da se kolikor mogoče zakrije pogled na vrt. temveč nai bi vrtič skozi rahlo ograjo nudil id'lično in sprememb polno sliko vsem ki hrepene po mehki pesmi cvet-ia V to svrho imamo veliko množino različnega drevja in grmičja. ki po har-vi listov, cvetja in oblik; rastline same nudi toliko izprememb. da ne dela zasaditev vrta ob cesti dolgočasne slike zaz;dane ulice.
Eden najlepših vrtov v Ljubljani je vrt na Erjavčevi cesti nasproti vladne
palače. Tam se preko ograje sklanja v
mogočnih kaskadah starodavna vrba žahrjka. Pod njo rase razno grmičje in praproti; iz teh se smejejo pisane glavice najrazličnejšega cvetja. Tulipano-vo drevo ustavi ob času cvetenja korak vsakogar.
Vrt, kot razširjeno stanovanje. Je v svoji obliki samo okvir. Pravo sliko nam da šele pravilno gojeno grmičje. drevje in cvetlice. Za pravilno gojitev je v zadnjih zimskih tednih pred vsem najnujneiše obrekovanje cvetličnega grmičja. da nam tekom leta bogato cvete, obenem pa ohrani značilno obliko zdrave rasti. V tem oziru se pri nas mnogo greši. Marsikje nam nudi pogled skozi vrzel v vrtu zanemarjeno in stisnjeno grmičje. ki komai diha ter se med seboj bori za solnčne žarke in ped zemlje. Posled'ca tega je žalostna slika celega vrta in s tem tudi polagoma ugašajoče zanimanje posestnika za vrt.
Obrezovanje cvetličnega grmičja se ne da naučiti iz knjige. Treba je celoletnega opazovanja, kako grm rase, kdaj cvete, iz kakšne mladike požene cvet. kakšen prirastek ima ter kakšne oblike. Pomen obrezovanja ie pred vsem ta. da se da grmu čim naravnej-šo obliko kolikor mogoč razvoi bogastvo cvetja. Vsled tega moramo že pri saditvi paziti, da damo grmu dovolj prostora. Ne smemo pa nikdar dopustiti. da se nam zasadi tako na gosto, da nastane tekom par let goščava in smo prisiljeni najdragocenejše grmičje izruvati in zavreči.
Glede obrezovanja se nam je ravnati po treh glavnih točkah. Vrste, pri katerih izidejo cveti iz predletn'h popkov kot magnolije, drevnate potonke, španski bezeg, ne smemo obrezovati pred cvetom, temveč izrežemo samo slabejše vejice, ostale obrežemo po cvetenju. Pri drugi skupini, ki požene cvete iz lanskih krepkih pogankov. kakor pri dentziii. forsitiji. keriji, jasminu, weigelijah. skušamo doseči z močnim prirezovanjem starejšega, izčrpanega lesa silen prirastek za bodoče leto. Tretjo vrsto, katera požene cvet na dvoletnem, triletnem lesu, kakor kutina. negnoj. lepotična jabolka, beli trn, starejšega lesa ne smemo obrezovati, temveč prikrajšamo na njem samo enoletne mladice na 6—8 očes, stareiše pa pustimo popolnoma pri miru. Solitere skušamo kolikor mogoče malo obrezovati; pri teh skrbmo le, da imajo dovolj zraka s tem. da izrežemo samo oregoste. slabelše vejice.
Kakor sem že omenil, je pri obrezovanju gledati na to. da se ohrani naravna oblika in bogastvo cvetia. Naj nam bo narava sama učitelj. Vsako mrcvarjenje cvetličnega grmičja nas kaznuje z golim vejevjem in žalostno sfko vrta.	L.
Urejuje dr. Milan Vidmar
Kombinacije v končnicah, presenetljive po svojih globinah, obdrže vedno karakter fir.es Z malim materijalom se mora ope» rirati varčno, izcizclirati je treba vse do skrajrega Končn.ce večjega kalibra so pred* sem duhovite.
Toda v šahu tiči več kot duhovitost, več Kof firesa več kot skrajna izraba materi« jala. Fine ideje niso edina forma lepote ša» hovske igre. Lepa je tudi neukročena sila. lepe so elementarne katastroft boja. Duho» vitost m moč sta oba pola v šahu.
Xčti je duhovit, Niemcovič tudi. Silen je Dil Čigorm. veliki ruski mojster, silen Billsbury, genijalni Amerikanec. Največji mojstri sc skoro vednv silni, foda včasih <o drugače ne gre. duhoviti.
Pred dr. Laskerjem, oboževalcem sile. je oiJ Sleinita svetovni prvak Ustanovitelj moderne šole, samo^lav. bizaren na stara leta, je bil velikan v svoji nedisciplinirani in vendar skoz in skoz umetniški nasilnosti Ni odveč, če danes oživim spomin na krasen konec Steinitzove turnirske partije igra» ne proti v Bardeleben»u v Hastmgsu leta 1895 Гз konec ilustrira izredno ifno dej» •>tvo, da tiči v šahu več kot duhovitost, da ipazovalca prevzame vsega ogromna sila ->oja da je torej boj sam po s"Li lahko lep
Po staroverskem začetku igre, s hitrim mohiliziranjem figur, pri čemur je v Bar« deleben zamudil pravi moment, da spravi kralja v normalno sigurno rošadno pozicijo, je došlo do sledeče kritične situacije:
» e h
8 7
Ö 5 4 3 2
Steinitz je bil žrtvoval kmeta, da je ob* držal črnega kralja v sredini tabora m čim je bil s Th8—c8 baš razvil svojo trdnjavo. Direktne nevarnosti na videz za črnega ni, na De2—h5 dovrši črni s Kf7—g8 umetno rošado In vendar je črni že izgubljen Z elementarno »ilo začne beli svoj direktni napad na črnega kralja, provede £я pa s kombinacijo, kakršnih je malo v zgodovini šaha.
BeH:	Črni:
Steinit*	v. Bardeleben
t) De2—g4l.	g7-g6
Beli je grozil Dg4Xg7-f in Dg7—f8 mat. Na 1.) . . . Se7—g6 bi seveda Se6—g5+
opropastilo črno damo. Radi mata ne g7 ta
f8 je seveda tudi TcSXcl nemogoče.
2.)	Se6—g5+	Kf7—«8
Seveda črni ne sme vzeti skakača, ker
mora kriti svojo damo.
3.)	TelXe7-fII...
Silno presenetljivo in vrhu tega veliko bolj komplicirano kot bi človek mislil. Da črni z damo trdnjave vzeti ne sme je jasno. Na 3.)... Dd7Xe7 bi seveda prišlo 4.) TclXc8+ Ta8Xc8 5.) Dg4Xc8-f m beli ima figuro več.
Pa tu''i kralj n« sme vzeti trdnjave! Na 3.)... Ks8Xe7 sledi 4.) Td—el-f na kar črni kralj ne sme na d8 da krije svojo damo zaradi 5.) Sg5—еб-h Kd8—e7 6.) Sc6—c5-f-in beli dobi damo Na 4.). .Ke7—d6 pa pride 5 ) Dg4—b4+ Kd6—c7 (5.)... Kd6— c6 6.) Tel—cl -f ali 5.)... Tc8—c5 6.) Tel— e6+) 6.) Sg5—еб-f Kc7—b8 7. Db4— f4+ Tc8—c7 8.) Se6Xc7. Dd7Xc7 9.) Tel— e8 mat.
Izgleda po vsem tem, da je beli oofcii fi« guro, da je vihu tega čma dama izgubi je» na, da je torej konec, katastrofa Toda kombinacija je šele pričela. Črni je igral
3.)...	Ke8—fSI
ker je videl, da beli ne z damo ne s stol» pom črne dame vzeti ne sme V oebh slu» čajih bi namreč sledilo Tc8Xcl mat!
To pa ?e ni vse. Kako naj beli sploh krije mat, ki mu preti? Ali naj se vrne s stolpom na el: Te7—el? In dama na g4. ki ie tudi napadena? Ali naj vleče Dg4— dl in pusti drzno trdniavo na e7. kjer je seveda izgubljena? Nazaj je belemu pot odrezana, torej mora pogumno naprej.
4.)	Te7—f74- ...
Zopet črni ne sme vzeti trdnjave. Na Dd7xf7 sledi какот v prejšnji potezi TdXc8-|— Zato beži kralj še naprej:
4.)...	KfS— g8
Sedaj je trdnjava na f7 vsaj krita Beli bi mogel braniti mat s Dg4—dl. Nerodno je pa vendar, da visi skakač na g5, ki krije trdnjavo na f7. Umik bi bil še vedno ne» pravilen Toda kako naprej?
5.)	Tf7-g7+H...
Steinitzev elan je krasen Ideja udara ga žene sama naprej
Kralj trdnjave vzeti ne sme. ker mu pa« de dama s šahom Dama seveda tudi ne more odstraniti vsiljive trdnjave. Se vedno bi sledilo Tel XcS+ Interesantno pa je vr» hu tega. da črni kralj ne more na f8 nazaj
radi Sg7Xh7-(- ta črn* dama pade. Torej naprej v beg:
5.	)------Kg8—h8
Seveda beli ne popusti. Ideja Se ni izčr«
pana. Na dlani leži nadaljevanje:
6.)	Tg7Xh7+	---
m zopet je jasno, da je trdnjava nedotak» ljiva Če bi bila šahovnica brez meja, bi bi» la trdnjava mogla in morala zasledovati so» vrnžnega kralja venomer naprej. Tako p* pride druga faza kombinacije.
6.	)------Kb8—g8
7.)	Th7—g7+	---
Ta šah ni prazna obnovitev že odigranih ngpadnih potez Med tem je namreč izgi* nil kmet na h7, odprla se je krajna linija in po tej liniji udere sedaj bela dama.
7.	)------Kg8—h8
Da črni ne more na f8 je povedano že zgoraj
8.)	Dg4—h4+!l	Kh8Xg7
Končno je vendar trdnjava padla. Odshi»
žila je. Na njeno mesto stopa močnejša fi» gura, ki konča igro.
9.)	Dh4—h7+	Kg7—f8
10.)	Dh7—h8+	Kf8—e7
11.)	Dh8—g7 +	Ke7—e8!
Na 11.)... Ke7—d6 odloči 12.) Dg7X f64- takoj
12 Dg7—g84-	Ke8—e7
13.)Dg8—f7+	Ke7—d8
Seveda zopet ne gre Ke7—d6 radi Df7X
f6 +
14.)	Df7—f8+	Ddf—«8
15.)	Sg5—f7+l	KdS—d7
16.)	Df8—d6+mat.
Ta prekrasna igra ima poleg svoje zvi» šene tragike tudi še svojo komično stran, kakor stare grške drame. Nesrečni v. Bar» deleben je prenesel prvi udar, pogumno be» žal s kraljem od e8 na h8 toda nazadnje ga je pa vseeno prevzelo. Zadnjih enajst po» tez sploh ni igral več. Na tiho je pred zad» njim šahom trdnjave zginil iz turnirske dvorane, ker je videl, da bo Steinitz na» povedal mat v enajstih potezal Spustil se je sam v divji beg. Napoved mata v enaj» stih potezah je Steinitz moral vpisati v svoj tumirski protokol.
Partija je dobila posebno nagrado. Pobeg» И v. Bardeleben pa je prejel posebno grajo komiteja in nekaj časa sploh ni dobil več vabil na mednarodne turnirje. Mogoče je bilo to prekruto, ker mož je doživel v sami partiji dovolj. Kolosalna sila napada te več« no lepe igre pa nas očaraje vedno zopet iz« nova Kdor obsedi pri opisani kombinaciji s pravim razumevanjem, ne bo iskal večje» ga estetičnega užitka. Sah ni enostavna igra. V njem tiči več, veliko, veliko v&č.
Izvleček iz radio-programov:
LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAGREB (.309 m 0.7 k\v), PRAGA 349 m 5 kw), BRNO (441 m 3 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4k\v) FRANKFURT (428 m 4kw), LANGENBERG (469 m 23kw). STUTTGART (380 m 4kw) DUNAJ (517 m
15	4w). LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw). BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m
зо kw). ponedeljek, 18. februarja. LJUBLJANA 12.S0: Reproducirana glasba.
_ 13: Napoved časa in reproducirana glas-
ra. _ 13 30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.3Л: Francoščina. — 19.30: Predavanje o tuberkulozi.
—	20: Sonetni večer — trio (čelo, flavta, klavir) 1. Bach: Sonata za flavto in klavir. _ 2. Beethoven: Sonatn za čelo in klavir. _ 3. Vieniawski: Legenda VIII. — 4. Masse-net: Serenada pitrosque (čelo - solo). Izvajajo člani opernega orkestra. — Koncert radio - orkestra _ 22: Poročila in napoved časa. _ ZAGREB 13.15: Reproducirana erla» ba — 1730: Popoldanski koncert. — 20-30: prosto za prenos. — pRAGA 16 30: Popoldanski koncert. — 20 30: prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 20: Literarno - glasbeni večer. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — VARŠAVA 20.30: Mednaroden koncert poljske komorne glasbe (Noskowski. Paderewski. Rozycki). _ 22.30: Godba za ples — DUNAJ ll: Dopoldanski koncert. _ 16- Koncert kvarteta. — 20: pevski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — Koncert dunajskega koncertnega orkestra. _ BERLIN 16.30: Ura •sklartateHic. — 20: Literarni večer. — 20.30• Preno? mednarodnega koncerta iz Varšave _ FRANKFURT 16.35 Koncert operne glasbe — 20 15: Stara cerkvena glasba. — 21.15 Koncert Verdijevih skladb. — LANGEN BERG 1745: Večerni koncert. — 20: Kon cert orkestra _ 21: Godba na oemfcale. — Koncert lahke glasbe. - STUTTGART
16	35: Koncert iz Frnnkfurta. — 20.15: Veseloigra in koncert lahke glasbe. — TOU LOUSE 2130: Notturno. _ 21.55: Operne arije. — 22 25: Klavirski koncert. — BU П IM PEST A 9 15 Koncert tria. — 17.40: Ci ganska godba o petjem. — 19.30: Koncert filbarmonicnega društva. — Lahka godba. — LONDON 19 45 Händlove violinske sonate
—	20.15 Lahka glasba. — 20.45: Mešan večer — 21.40- Govor waleskega princa. — 22 35: Koncert komorne glasbe. — RIM
17	30: Prenos klavirskega koncerta iz filhar moni'e. — 20.45: Zabaven večer. _ STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glasbe. — 20.15-Koncert švedske glasbe.
Torek. 19 februarja
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba.
—	13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13 30- Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio - orkestra. _ 18.30: /.ima in zimska turistika. — 18: Antologija slovenske lirike; predava ravnatelj Bratina. — 19: Nemščina. — 19.30: Dim in saje. — Električna kurjava in razsvetljava. _ 20: Schiller: >Kovarstvo in ljubezen«, izvajajo člani Narodnega gledališča — Koncert radio-orkestra. — 22- poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17. Poljuden popoldanski koncert kvarteta. _ pRAGA 16.30: Koncert češke filbarmo-nije: glasba za mladino. — 19.05. Godba za ples. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert lahke glasbe. — 2140: Klavirski koncert —
pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo
Chinofemsn
Dobi se v vsaki lekarni,	3-й
Lahka glasba. — BRNO 19.30: Dvorakove in Smetanove pesmi. — 20: Komorna glasba.
—	2l: Orkestralen koncert. _ Lahka godba.
_ VARŠAVA 17-55: Popoldanski koncert
_ 19.20: Prenos iz poljskega gledališča v
Katovicah: Wagnerjeva opera *Tannhäuser<.
—	DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra in solistov. — 20: pevski koncert. — 20.40: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. — BERLIN 16.30: Komorna glasba in orkestralen koncert. — 20: Dramski večer. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttga ta. — 20.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 21.30: >Oedi-pust. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. _ 20: Glasbeni in recitacijski večer.
STUTTGART 16.15: Baletna glasba in pesmi za ples. — 20.15: Koncert vojaške godbe. — 21.30: Veseloigra >Komorna glasba«. _ TOULOUSE 21.30: Valčkov večer. — 21.50: Pesmi. — 22.05: Koncert orkestra in solistov. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05: Ciganska godba. — 17.10: Orkestralen koncert lahke godbe. — 18.30: Prenos iz kraljevega gledališča: Wagnerjeva opera »Walkiirat. — Ciganska godba. _ LONDON 19.45: Händlove violinske sonate. — 20 45: Pevski koncert in vojaška
godba. — 22.40: Igralski večer. _ Godba za
ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Bizetova opera »Iskalci biserov«. — STOCKHOLM 18.30: Koncert lahke glaebe. — 19.45: Koncerl vojaške godbe. — 22.10: Starejša godba za ples.
REKORDNE REZULTATE
samo s TUNGSRAM Barijevimi
REKORD CEVMI
Sreda, 20. februarja.
LJUBLJANA 17: Koncert radio-orkestra.
—	18.30: Milčinski pripoveduje pravljice. — 19 Srbohrvaščina. — 19.30: Pomen antik« za razvoj evropske kulture. — 20.: VVagner-jev večer. — Izvaja radio - orkester. — 22: Poročila in napoved časa. — 22.15: Izpre-hod po Evropi. _ ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 20 30: Jugoslovenski večer. — PRAGA 1905: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Jugoslovenski večer. _ 1 Državni himni- — 2. Dr Uhlif: Češkoslovaško - jugoslovenske interesna skupnost. — 3. Koncert. — 4. Drama. - BRNO 19.05: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos ugoslovenskega večera iz Prage. — VARŠAVA 17-55: Popoldanski koncert — 20.30: Jugoslovenski večer: gbsba in recitacije. — 22.30- Koncert lahke godbe. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert
—	16.10: Dunajski koncertni orkester: jugo-slovenska glasba. — 17.20: Chopinova sonata v В • molu. — 19: prenos iz gledališča: Wagnerjeva opera »Lohengrin«. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLL1N 20: Zabaven večer. — 21: Cajkovskega koncert za violino in orkester, op. 35. — 21.30: Koncert moderne glasbe. _ FRANKFURT 17.45: Prenos jugoslovenskega programa iz Langenberga. — 20: Prenos iz gledališča: Lortzingova romantična opera »Undinac. — LANGENBERG 17.45: Jugoslovenska ura. _
1. Srbske narodne pesmi. — 2. Violinske skladbe. — 8. Hrvatske narodne pesmi. — 20.15: Carusov nesmrtni glas. (Arije iz francoskih oper) — 21: Veseloigra in koncert lahke glasbe.. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 17.45: Jugoslovenski program iz Langenberga. _ 19.30: Simfoničen koncert. _ TOULLOUSE 21.30: Arije iz komičnih oper. — BUDIMPEŠTA 915: Koncert tria. — 12.05: Klavirski koncert — 17.40: Koncert ciganske kapele. — 20: Reproducirana glasba. — 20.30: prenos jugoslovenskega večera iz Zagreba. _ LONDON 1945: Händlove violinske sonate. — 20 45: Klavirski koncert _ 21.30: Jugoslovenski večer — 22.35: Komična opera. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.45: Prenos opere. — STOCKHOLM 1&30: Godba na harmoniko. _ 20.80» Švedske romance. — 21.40: Prenos inozemskih posta). — 22.10: Pesmi s epremljeva-njem lutne. _
Sport
ŠPORTNI DROBIŽ Letos so vidi v Madridu kongres FIFA, na katerem se bo na svečam način proslavi] 25 letni obstoj te nogometne organizacije, obenem pa 251etno delovanje tajnika Hirsch manna. FIFA bo g. Hirschmannu ob tej pri« liki izročil dar, h kateremu bodo prispevali vsi nogometni savezi, Id »o včlanjeni v FIFA. Ali bo nai »avez zastopan na tem kongresu po svojem delegatu, je zelo dvom« ljivo, ker Ы bili stroški za to preveliki.
Dunajski »Sporttagblatt« objavlja članek o srednjeevropskem pokahi, v katerem рта» vi, d» je mogoče, da se bo mogoče moralo zaradi neugodnih vremenskih razmer od» goditi tudi to tekmovanje. Pomanjkanje ter. mrnov bo v spomladanski sezoni tako veli» ko, da bodo avstrijskemu nogometnemu sa» vezu komaj zadostovali za prvenstvene tekme. Isti položaj je tudi v Pragi- Ma» džairska pa zairadi odhoda FTC m Hunga» rije v Južno Amriko letos niti preveč ne forsira to tekmovanje. Z ozirom na vse to }e prav lah/ko mogoče, da se to tekmova» nje letos sploh ne bo vršilo.
Pruski prosvetni minister je obveetfl nem» gki nogometni savez, da je т novi načrt za telesne vežbe uvrstil tudi nogomet kot učni predmet.
Slavni teniški i^rač Cochet, ki je na sve» tovm listi teniških igračev za leto 1928. na prvem mestu, je moral te dni v Lfflu na turnirju v haili doživeti od Borotre v finalu poraz s 6 : 4, 7 : 5, 6 : 4. Tudi т doublu ni imel sreče. Brata Borotra sta premagala par Oochet.Job s 6 : 4, 6 :4. 7 : 5.
Avtomobilski klub češkoslovaške republi» ke je 10. t. m. zimsko vožnjo na 205 km dolgi progi Praga—Podebrad in nazaj. Ta vožnja je bi'la ra vozače zaradi vremena prava torfura. Pri 30 stopinjah pod ničlo je startalo 76 konkjrentov. Ze po kratki vožnj-i so bili tekmovalci docela premrznje» ni. Večina je prispela na cilj z nevarnimi ozeblinami. Kljub temu je absolviralo vso vožnjo 62 vozačev. Pet tekmovalcev se je moralo zateči na progi po zdravniško po» moč.	___
Razpis smuških tekem dne 24. lebruarja v Mojstrani
Smučarski fciutb Dovje - Motetrana raapi&uj« »» nedeljo, dne 24. februarja döpoiktoe гаесИкЪЬбй fcaietni tek na progi 32 km $ startom ia ciljem v Mojstrani. Start ob 9. atfatrad. Štafeta «bse*a 4 te&moivalc«, a krtubd laibko prijavijjo poljubno Število Jtaiet. V soboto svečer v hotelu »Triglav« zdrarvndäkö pregled. Prijavama Din 10-— za osebo, zaJaltjučetlc pnija>v 23. t. m., nakiaa<toe proav« le protd dvojni ртйауяйгв. StartaAi morejo 1« verifäcaraim tekmovalci JZSS. Zmagovalec — klub spr«<j:ne častno darilo и diplomo.
Papoldin-e ob 14.30 se vr^i na skaikainka v Mojstrani akakaikna tekma, otivonjena za verificiran« tatanffvadce JZSS. Prrjjaivniaa Dim 10.—, naknadno divojnos prijavni rok do 23. t. m. Prvi iršje primejo lepa pЫшбиа dairila. Tekmuje se po teiunavaitaem ргапгйпйкл JZSS.
Mladinske drsalne tekme
SK Шгз&а «bvede dan«« dotpoibdae od 10. de 13. or« na svojem drsaüäüu drsalne tekme ia mo&ko hi iesssik» mladino v Skupinah do starosti 16 let ter aa«l 16 do 18 let. Pričakovati J« mnoeoätevil-oe ndeHažbe, sai ima na vseh drsališčih glavno besedo naraščaj, deöki ta dekirce. Zlasti ми»-niövo obes« biti prosto drsanj«, v katerem bodo mogli тай ln mladi tekmeci шгааМ it v večji tn^ri svod talent in anrbšoijoeraost kot v öbvez-näh vajah.
Pniiaiv« »e «prejemate T ga*d«roW na drsališču do 930, ko s« morajo vsi tekmovalci in tekmovalke predstaviti razsodišču. Na zahteve morajo pnSav^eoi predložim dbkaz o starosti s äol-sko knjižico ali krsraiim listom. Prijavnin« ni, običadrva vstopnima za drsališče K udeležencem tekme povrne. Zmagovalci r vsafei skupini dobijo darila, obdarovani bodo Sudi vsi ostali tekmovalci ta tekmoval*«.
Smučarski patrolni tek у Ljubljani
DaiwinH patrofai tek bo novost za nafc smučam]«. Te vrst« ttikem do seda.] pri nas i« ntismo prirejali, prav рте$и4>11дае pa so pri drugih narodih. Dolgost prog« zoaSa 10—12 km, tako da lahko teSfflnuJelo tudi za/četonSd ia Juniorji od 17. lerta da t i*. Start )t na РоЛегдаМ cesti v bliži«i raikovmšlke cerfcve. Tekmovalci se zberejo v gostilni Jetečio na Dolenjski cesti, ta sicer ob 14. Do t« are se spre<Joma!io tadi prijarve.
Iz domovine zimskih športov
Da so Švedi tudi v hockeyju na ledu moj» etri, so pokazali na lanski olimpdjadi v St. Moritz u, kjer so zasedli drugo mesto za ne» premagljivimi Kanadijci in se pokazali kot najboljše moštvo Evrope. Letoe so se ta prvenstva vršila v Budimpešti m, kakor znano, je zasedla prvo mesto bratska Oe» škoelo vaška, ki je s tem zopet dokazala, s kako naglimi koraki se bliža ostalim veli« kim narodom na športnem polju.
Boj je bil izredno ogorčen. Madžari, Av» strijci m na tihem so tudi Italijani upali na zmago. Vsi эо upali tem lažje, ker ni bilo najhujšega nasprotnika — Švedov. Sele po« lagoma prihaja na dan, zakaj prvaki niso šli iskat naslova. Udeležba bi bila stala mnogo več kot bi lahko prinesla. Moštvo ki doma le malo igra in se zbira le za tur» nej«, je bilo premalo vigrano in najbrže ne bi moglo častno nastopati kot lanski prvak. Zima je nastopila pozno in brez ledu — ni hock ev ja. Igralci nimajo niti sedaj, ko je sezona na višku, mnogo prilike za igranje hockeya, ker se povsod igra le — bandy (nogomet na ledu). Bandy igra 11 igralcev na prosoru, ki ima enake dimenzije kot no» gometno igrišče. Igra je zelo popularna in ima skoraj take množice pristašev kot no» gomet.
Nedavno se je norveški prestolonaslednik Olaf zaročil s sestrično, švedsko princezi« njo Marto. Ob tej priliki osvežujejo Sved» siri Listi spomine na priljubljenega presto« Jomaslednika kot športnika. Že njegov обе. Gustav Adolf, goji kot 451eten mož še ved. no lahko atletiko. Olaf prekaša vse člane kraljevske rodbine in ne goji športa samo za sebe, temveč se udeležuje tudi tekem. V Amsterdamu je bil med veslači v norve» širi olimpijski regati. Bil je tudi prvi član vladarskih hiš, ki je defiliraJ kot tekmova» lec pred častno tribuno v Amsterdamu in ■ tem dokazal, da šport vzgaja zdrav duh in zdravo telo v vsakomur.
Olafov najljubši šport je smučanje. O niem se lahko reče. da je bil rojen s smuč. mi na nogah, ker ni bil še tri leta star, ko se je pričel učiti. Njegov učitelj in trikrat» ni zmagovalec v Chamonixu Thorleif Haugh
je rekel o njem: »Öe Olaf — vsi Norvežani ga kličejo domač« po krstnem imenu — ne bi bil rojen zato, da postane kralj, bi bil prvak rta smučeh, ker je izredno nad ar. jen m to panogo. Njegov* vzdržljivost je čudovita.« Kot dijak se je prestolonasled» nik udeleževal vseb visokošolskih smuških tekem m je stalno tekmoval tudi na slavni skakalnici v HoJmenkoIlu, kjer j« odnesel svojim tovarišem marsikatero lovoriko. Glodalcev je bilo često do 25.000, vsi ene misli: Naš bodoči kralj bo vreden tradicij svoje zemlje!
Tudi njegova zaročenka švedska prince» «inja Marta, je navdušena športnica Usoda je izbirala dobro, da sta »e oba prijatelja športa spoznala in vzljubila na lanski olim» pijadi, sredi boja za zmago silnejšega duha io trdnejše volje. Princezinja je navdušena plavačica; zelo rada tudi kolesari. To izvi. ra odtod, ker je rodom iz Danske, kjer je »vse« na kolesih. Statistike iz Kodanja ka» žejo, da ima 800.000 prebivalcev 200.000 ko» les, torej vsak četrti. Saj res nič čuda, če se rdi danska preetolica kot veliko dirkali» $бе, kjer dirka vsak s svojim ciljem.
dosedanji bratje in sestre s starosto dr. Šalamunom na Čelu._ ^
Občni zbor »okoiskega druttva na Je» tenlcah se je vršil 7. t. m. v društveni telo» vadnici. Bil je prav dobro obiskan. Staro« sta br. dr. Maks Obersnel je po pozdravu omenjal v daljšem govoru važnejše dogod» ke v savezu, društvu in župi. Tajnik br. Ru» dolf Ogrin je poročal, da je bilo v pretek, lem let« 11 sej, došlo je 123 dopisov, od. poslanih pa je bilo 194. Društvo je štelo med letom 232 članov in članic, pristopilo je med letom 45, odšlo, odnosno Črtanih je bilo 42. Načelnik br. Buh je poročal, da so vsi oddelki tekn adili redno in da je ▼ 499 urah telovadilo 7334 oseb, povprečno 15 telovadcev na uro. Prav agilean je smru» čarski odsek, ki šteje že nad 30 članov. Zelo skrbno sestavljeno poročilo je podal blagajnik br. Srečko Öop. Društvo je ime« ho v minulem letu 325.711 Din 62 p prome«
ta ter da je letni prebitek znašal 27.336.70 dinarjev. Prosvetar br. Klavora je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 9 dra» matičnih predstav, dalje proslavo O. Zw pančičeve 50 letnice in proslavo državnega ujedinjenja. Predavanja so bila 3, filmska predstava 1 ter 1 pevski koncert. Društve» na knjižnica šteje 564 knjig. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: starosta dr. Maks Obersnel, L podstarosta Rudolf Ozvald, II. podstarosta Jaka öop, načelnik Anton Buh, prosvetair Franjo Klavora, novinar Ma» tija Sušnik, tajnik Rudolf Ogrin, blagaj» nik Srečko Öop, matrikar Ömko Viktor, z«»
fisnikar Josip Truhlar, gospodar Mirko tebih, praporščak Ivan PotTato. Odbora i« ki: Pepca Ravnikov a, Branka Stegujeva, Franc Hieb an ja, Jože Polajnar, Jože Öebulj, Lovro Humer, Janko Ulčar. Namestniki: Franc Rabič, Ivan Napokoj, Franc Vovk mlajši. Stane Gorup. Preglednika: Ivan Se« ga in Starne Zoreč.
Ciospodarstvo
Sokol
Občni zbor Sokola v Šiški
V nedeljo 10. t. m. je imel šišenski Sokol svoi redni občni zbor v sokolski dvorani pri Kregarju. Storasta bral Ivan Zakotnik je pozdravil zastopnika ljubljanske sokolske župe podstorosto Juvanca, se spominjal umrlih bratov in sester in podal nato obširno poročilo o delovanju društva v minuli poslovni dobi. Telovadnico je Sokol dvakrat med letom izgubil ter končno našel svoj krov pri g. Kregarju. Da pa pride Sokol do svo;« lastne strehe, apelira no vse članstvo, da se žrtvuje za sokolsko delo ter tudi gmotno podpira ne samo Sokola, ampak tudi društvo za zgradbo, ki si je nadelo nalogo postaviti letoe Sokolu lastni dom.
Lepo sestavljeno tajniško poročilo ie podal br. Hinko Klavora. Društvo ima pred-njački zbor, prosvetni, socijalni bi upravni odsek. Društvenih eej', rednih in izrednih, je bilo 29. Da pridobi društvo nekaj denarnih dohodkov, je Sokol vzdrževal plesno šolo in kino, ki ie priredil do zdaj 62 predstav. Društvenih prireditev je bilo 11, ki so vse prav lepo uspele. Lep napredek kaže tudi sokolski orkester pod vodstvom br. Prin-čiSa. ,
0 tehničnem delovanju društva je poročal načelnik br. Stane Burja. Prednjački zbor je štel 6 Članov in 3 članice ter se sestal k 18 rednim in 1 izredni seji. Telovadba ie ravno zaradi pomanjkanja telovadnice mnogo trpela in bo moralo društvo napeti vee sile, da se telovadba pri veeh oddelkih zopet poživi. Prvega tečaja JSS za vodstvo naraščaja in dece sta se udeležila dva člana. V 1Ш је bilo vpisanih l^eb, v 382 j ^ГьапаГ^'vlnf
urah je telovadilo 6291, P°vprrfno 18 na	§1j ш yina zn.,5ajo v normalna
uro. Te ovadili eo vsi oddelki ter ste nai- -	samo о Шп. medtem ko se
številnejša moška fn ženska deca. Društveni j praznik se je proslavil 8. julija z delnim j župnim zletom, ki je prav lepo uspel. Pri j drugih društvih ie sodelovalo društvo šest- j krat. Pri lahkoatletskih tekmah je društvo ; doaeglo 2 prvi in 2 tretji mesti. Drusro me- j sto v župi pa je dosegel br. Davo Burja z 50 i točkami.	i
Iz blagajniškem poročila br. Kosirnika j posnemamo, da je iruštvo kljub težki gospodarski krizi lepo napredovalo in se je društveno premoženje znatno zvišalo, proračun je bil soglasno sprejet. Obširo prosvetno poročilo je podal br. Nande Tušar. Prosvetno delo se sicer ni moglo tako razviti, kakor
Izvoz našega vina na Češkoslovaško
Vino spada med glavne kmetijske pridelke naše države. Saj bi se ga v normalnem ktu lahko izvozilo 1 milijon in več hektolitrov, kar bi predstavljalo za našo trgovin sko bilanco znatno aktivno postavko. Vendar ni naša izvozna trgovina doslej pri nobenem od naših glavnih kmetijskih pridelkov pokazala teko malo uspeha, kakor baš pri vinu. Tolažili smo se, da Avstrija, češkoslovaška in druge države predvsem skrbijo za uvoz hrane, m«!tem ko jim vino ni neobhodno potrebno. Kljub temu navidezno točnemu naziranju pa je dejstvo, da te države vendar rabijo in uvažajo velike količine vina, samo Jugoslavija je pri tem uvozu zelo slabo udeležena.
Več let so se naši merodajni krogi trudili, da bi omogočili izvoz našega vina na Češkoslovaško. Pet let i,e trajalo, preden se je doseglo, da smo dobili od Češkoslovaške kontingent, po katerem moremo letno iz.-važati v to bratsko državo neke malenkosti, in sicer vsega skupaj 110.000 hI letno (100 tisoč hI v sodih, 10000 bi v butelikah). Tn dasiravno je češkoslovaška vlada nazadnje pristala, da se uvažajo naša vina pod tsti-mi pogoji, ki veljajo tudi za uvoz italijanskih in francoskih vin, smo na koncu morali ugotoviti, da ne izkoristimo niti malenkostnega kontingenta od 110.000 hl. V 1. 1927- nismo izkoristili niti polovice kontingenta, prav tako ne 1. 1928. V tem zadnjem letu smo izvozili komaj eno tretiino kontingenta, okrog 35.000 hl. Öd te količin« odpade šest sedmin na Banat (Vršac), a samo ena sedmina na vsa ostala vina Jugoelavilje. Slovenija je izvozila v 1. 1928. le par sto hektolitrov!
Nas zanimata dve stvari: 1.) Zakaj lahko Banat izvozi znatne količine, a Slovenija, ki j strijskih in obrtnih organizacij, ki ее je pe-ima mnogo boljši vina, ne izvori v Češko- j jsaia z načrtom zakona o nepošteni konku-
v marcu. Vojvodinska koruza za koneum v
Sloveniji še ne pride v poštev, ker prvovrstno laplatsko blago pri ceni 803 Din fco. Rakek (ocarinjena) še vedno bolj konvenira. V splošnem pe je konsum koruze v Sloveniji letos zaradi visoke cene znatno nazadoval, ker jte poraba koruzne moke zelo majhna in se koruze tudi za krmo zelo malo konsumira. бе v večji meri kakor Bosna se je Slovenija naglo prilagodila nastalemu položaju, za kateresa ]e značilno dejstvo, da je letos koruza dražja kakor pšenica. V Sloveniji se konsumira skoro izključno pšenični kruh. Za krmljenje se v veliki meri uporablja ajda, pa tadi konsum otrobov je postal večji. Drobni «trobi stanejo sedaj v Novem Sadu 180 _ 185, debeli 210 — 220, v Sloveniji pa drobni domači 220 in debeli 250— 260. Moka je v Vojvodini ostala nespremenjena in stane 845 — 355. pravtako je ostala nespremenjena cena ječmenu (260—262.50 za običajni krmilni ječmen, 265 — 270 pe za boljši krmilni ječmen).
Na ljubljanski borzi se je pšenica nekoliko podražila, in sicer promptna od 287-5 — 290 na 292.5 — 295. Ostale cene so nespremenjene,	_
= Vest o ponudbi рокгтпате pri Slaven-ski banki. Zagrebški >Jugoslovenski Lloyd« poroča v svoji številki od 15. t m., da je bila od strani upravnega odbora Slavenske banke predložena ponudba za poravnavo, po kateri bi upniki ^dobili 22.5odstot. kvoto.
Kakor smo se informirali, te ves tni točna. Doslej upravni odbor še ni števil konkurz-nemu sodišču nikake ponudbe. Pričakovati pa je, da bo v kratkem predložil ponudbo, po kateri naj bi upniki dobili 20odstotno kvoto.
= Ankete o načrtu zakona л nepošteni
konkurenci. V črtrtek se je vršila v zagrebški Zbornici za TOI ankete trgovskih, indu-
s! o vaško skoraj nič? 2.) Kako bi se dal izvoz vina iz Slovenije povečati?
Pri prvem vprašanju ipra veliko ulogo okolnost, da je produkcija vina v Banatu mnosro cenejša, nego v Sloveniji in so zato
renči, ki га je izdelal ravnatelj direkcije za zaščito industrijske svojine g. dr. šuman. Po daljši razpravi in ponovnih debatah so organizacije v načelu izjavile svoje »oglašanje г načrtom zakona. V podrobnostih so predstavniki saveza trgovcev stavili izpreminje-valne predloge Riede do'oeb, ki se nanašajo na raaprodaje. Na podlasi ankete bo za-računaio та Slovenijo na 6.50 Din. Vzrok 1 grebSka zbornica podala trgovinskemu mi-
11__ i . —,	' -л /\К /1п1|,,?л »» fl	П01_	• _ ■____i__ ____" _____- _ L ^ _ L а	л X.. 11 r.
tiči v tem. ker je obdelava v Banatu cenej ša (ni treba n. pr. rabiti toliko modre gali ce., kakor v Sloveniji) in ker je tam tudi količina pridelka na bektar mnoro večja, često trikrat tako velika, kakor v Sloveniji. Vse to vpliva na višino proizvajalnih stroškov, a obenem na ceno pridelka. Na Češkoslovaškem trgu je treba konkurirati pred
nistrstvu evoje mnenje ter bo izrazila željo, da se zakon čim prej uveljavi.
= preložena konferenca o vprašanju re-viziie nrebe o odpiranju in zapiranju obra-tovališč. Kakor znano, je ministrstvo za socialno politiko sklicalo za 21. i m. v Zagrebu anketo o vprašanju revizije uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalisč. Iz
, , ,	. . .	. . . .	• <	\/UI<M Uli U 1X1 M'1'М UJl^U	\ГЦ1 MIV »lill^rv»
vsem s eenimi itelijansVjim vinskimi pri- j Pooarada pa je vgeraj prispela vest, da je
delki. V Wn posrledu so dr-slej; uspela iz Jugoslavije samo banaška vina, ki imajo iz navedenih razlogov nižjo ceno. a so obenem tudi dobro pripravljena, ker je vinogradniška in kktarska tehnika v Banatu na visoki
. , - i . • v:	S4, n ь KriarsK« t*: ш i к v ivii.uu mi
si ga je pO zamislil, vendar pa zkazu£ bi-	clovpnska v{na s0 dob^a. kletarstvo
lanca neka lepih uspehov. Društvo ie prire-	■ , . . , r-e"i«oT» — Vsni
jalo igre, družabne večere, predavanja, imelo	7J ln d, bT0' t(x a cene s0 lsorse. \ snj
pleeno šolo. v zadnjem času pa se je osredotočilo vse delo na predvajanje kulturnih in
drugih filmov. Bilo je 65 predstav. Nameravani dramatični odsek «e ni mogel ustano- j viti zaradi premalega zanimanja članstva, j Glavna krivda, da se prosvetno delo ni mo- j glo tako razmahniti, kot bi bilo to zp 3i5ko j potrebno, je pomanjkanje lastne strehe. ;
Porrčilo statističara br. Romana Boltauzer-
za vino v sodih to velja. Manie je razumljivo. da ni izvoza slovenskega buteljskega vina.
Za i7voz slovenskega vina se mora nekaj ukreniti. Slovensko kmetijstvo doživlja udarec za udarcem. Izvažali smo mleko v Avstrijo, to je prenehalo. Izvoz težkih konjev je popolnoma prestal. Tzvoz mesnih prašičev skoraj ne bo več mogoč. Z lesom
ja" navaja, da šteje šišenski Sokol.koncem | {Л^в^ТГб
carska zahteva žigosanje iajc) itd. Težave nastopajo predvsem pri onih pridelkih, ka-
1. 1928 239 članstva, in sicer 170 članov in 6*9 članic. Članstvo naj bi redno plačevalo '
svoie prispevke ne samo društvu, ampak tu- '	nastopajo ore^ivsem pr,	ип^кп,
di savezu in župi. Namesto obolelega gospo- {	»enb. produkt^o lahko	^
darja br. Novaka ie podal gospodarsko poro j	Tako ,e Avstnja močno razv.b
čilo br. Kosirnik in je bilo soglasno spreje- !	svo>p mlekarstvo in svojo pnš.?,ere.№. ter to. V imenu revizorjev je polal br. Leben br. blagainiku in ostalemu odboru absolu-torij.
Ponovno je bil med viharnimi ovacijnmi članstva soglasno izvoljen za starosto požrtvovalni in neumorni br. Zakotnik Ivan. za podstaroste br. dr. ing. Ladislav Guzelj, za načelnika br. Rudolf Berdajs. za načelnico s. Mira Otrinova. za prosvetarja br France Ko-vič, dalje 16 odbornikov. 12 namestnikov in 2 preglednika računov. Br. starosta se je na- j to v lepih besedah zahvalil za izvolitev in , apeliral na vse članstvo, da se z vso ljubez- i niio oklene sokolskega dela, da se uresniči želja po lastni strehi.
zaradi tega dela težave uvozu iz Jugoslavije. Slična usoda utemie zadeti še druge nn5e j pridelke. Toda pri nekaterih pridelkih te ; 1 bojazni ni, ker naše uvozne države nimajo i
XXI. občni zbor Sokola v Ptuju
se le vrši! dne 20. januarja ob 20. uri zvečer v Narodnem domu. Starosta br. dr. Šalamun ie orisal delo društ/a v preteklem letu. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnemamo:
Odbor je imel 14 rednih in 5 izrednih sej ter prejel 2(19. odposlal rw 225 dopisov. Prednjaški zbot ie štel 14 članov in 6 članic in vodil 10 oddelkov. Telovadilo je povprečno 250 os€'b.
Sodelovali smo pri 6 nastopih in priredili 3 akademije in 1 letni nastop ob prliki otvoritve 1 etri epa telovadišča. Pri župnih tekmah ie dosegla vrste članov in članic 8. mesto, vrsta naraščaja pa 1. mesto v župi Prosvetni odsek le priredil skupno 40 nagovorov, 9 predavani in 6 družabnih večerov. Knjižni ca se je v preteklem letu popolnoma preuredila in šteje 189 izvodov tehniških in idejnih ter 259 leposlovnih knjig. Blagajna je imel» 98.117.09 Din dohodkov in 95.940.89 Din izdatkov. Stavbni odsek je pomnožil svoi fond za cca. 13.000 Din. Socialni odbor je ob priliki Miklavževega večera dece obdaroval 204 naraščajnike in dece. Zdravstveni -jdsek je pregledal vse oddelke in poelal v počitnicah dva dečka na morje. V preteklem letu d ?e društvo uredilo tudi arhiv in nabavilo letno konstrukcijo.
V novi odbor so bili izvoljeni večinoma
prirodnih pogojev za osamosvojitev. M»'l pridelke spnda gotovo tudi vino. Severnej-r še države lahko poskušajo, kar h.^čejo, toda ! vina teke kakovosti, kakor je naše. ne ran-! rejp pridelati, vsaj ne v zadostni množini j Tu je гя našo izvozno poliliko odprto še i vedno Я roko polje dela. Seveda pa bodo 1 merodajni krogi morali voditi račune o naših razmeroma visokih produkcijskih stroških. Možnosti je več. Naj bi se dale olajšave pri davkih za vino. ki se izvozi; nai bi se dale olajšave za prevoz in končno naj bi «e za izvoz vin določile posebne izvorne nagrade. Uvoz modre galice in drugih vinogradniških potrebščin je treba osvobod'M or) carine. Eno k drugim bi naneslo logiko, da bi nazadnje bila možna na tniem trgu uspešna konkurenca tudi oroti vinom z man'^imi pridelovalnimi stroški.
Potrebno ie. da se ukrene nekaj pozitivnega. Tako delo ie pametneše nero ubijali vezno gospodarsko panogo s pretiranimi gostilniškimi taksami in dokladami za vino
F.
i trsr
Na vojvodinskem žitnem trgu je bila pretekli teden kupčija mani živahna. Dovozi na trg so bili zaradi snežnih žametov izredno slabi. Iz Slovenije je bilo nekaj več povpraševanja za moko, ker zaradi mraza sto;i večina slovenskih mlinov, katerim so pošle tudi zaloge. Iz Vojvodine prihajajo pošiljke neredno, vendar se ni bati. da bi nastopilo v Sloveniji pomanjkanje moke, ker je pričakovati, da bodo v kratkem prometne razmere zopet več ali manj normalne.
Koncem tedna so se cene pšenici na novo-Ht'dskem tržišču okrepile, ln sicer cena ba-Ski pšenici od 245 na 247.50. banaški pšenici pa od 240 na 241 — 242.50. Sremsko pšenico kupuje Bosna po 250. Cena koruzi ie v Novem Sadu dalje čvrste in znaša 260— 262.50 za promptno blago in 265 za dobavo
konferenca pre'oäena na 1. marc.
= Uprava monopolov prejela zadnji obrok kratkoročnega posoiila r angleških fnntih.
Kakor znano, je uprava monopolov lani zaključila s skupino angleških bank posojilo od 1.080.000 nng). funtov. Te dni je na račun tega posoiila prejela zadnji obrok v višini 270.000 funtov ali 74.7 milijona Din. Dotok deviz iz tega izplačila bo dobrodošel Narodni banki, ker se ba г zamenjavo v dinarje povečal njen devizni zaklad.
= £ivin«ka sol. V kratkem bo uprava monopolov pričela prodajati živinsko «ol. Odredila je že prodajne cene. ki jih je seda] finančni minister potrdil. Prodajne cene za vso državo bodo naslednje: kamena sol (romunska) 140 Din za 100 kg. mineralna bri-ketirana iz Krehe 140 Din, morska bela 160 Din in siva 140 Din za 100 kg. Malo prodajalci, ki bi namesto čiste soli prodajali denaturirano živinsko sol. bodo kaznovani v smislu čl. 81 finančnega zakona za tek. leto (denarna kazen znaša po tem Členu 150 do 900 Din).
= Proti nvom starili tekstilnih strojev.
Na ustanovni skupščini Saveza tekstilne industrije SIIS. ki se je vršila te dni v Beogradu. je zagrebški induslrijec g. Milan Pr-nič razpravljal o uvozu starih strojev, zlasti tekstilnih, v našo državo. Glede na nu'no oolrebno racijonalizacijo naših industrijskih obratov je uvoz starih in neracijonalnih siroiev ter instalacij škodljiv in ga je treba preprečiti. Skupščina je enodušno odobrila predloge glede preprečen ja uvoza starih si rojev.
Novi člani uprave monopolov. Kakor poročajo iz Beograda, ie kralj na predlog finančnega ministra imenoval za člane upravnega odbora monopoloske uprave upokojenega gimnazijskega ravnatelja g. Mihajla Danica in zemunskega mestnega senatorja dr. Nikolo Fugera. V kratkem bodo imenovani še štirje novi člani.
Ra7voj trgovine, obrti in indiistrije v Sloveniji od !. 1903 do 1. 1H27. Kakor doznavarno, ie Zbornica n TOI v Ljubljani zbrala obsezi'o strti^ično gradivo, ki se nanaša na razvoj trgovine, obrti in industrije v Sloveniji od 1." 190" do 1. 1927 in ki bo' v kratkem objavljeno v obliki knjige.
= Statistika našeea brodarstva. Oddelek trgovinskega mnistrstva za zunanjo trgovino ie zbral nodrobne podatke o našom brodarstvu (pomorskem im rednem) na pod-
aci katerega bo mmisrsivo v kratkem izdalo obširno statistiko o stanju našesa bro-darstva.
— Kako naj se izpolni davčna prijava za nridobnino Zveza trgovskih g remijev je založila 4000 izvodov ponatisa predavani? zborničnega konzulenta g. Žagarja o vprašanju. kako naj se izpolni davčna prijava za pridobnino. predavanje, katerega vsebino smo objavili v izvlečku, je za pravilno iz-nolnienie davčne prijave velike važnosti. 7.ve^a trgovskih gremijev je ponatise razposlala gremiiem, kjer jih lahko dobijo posamezni interesenti, prijavo je, kakor znano, treba vložiti pri pristojni davčni upravi
najkasneje do konca L In sioer osebne ali priporočeno po pošti.
s. Ovire ▼ deviznem poslovanja s*r*di zastoja ielezniškega prometa. Zaradi zastoja v železniškem prometu niso dospeli ia Beograda čeki Narodne banke, ki so jih zadnje dni kupile banke. S tem so nastale tež-koče v dispozicijah posameznih bank. Ia Zagreba je bila s tem v zveri predložena Narodni banki nujna predstavka, т kateri se zahteva, da bi zagrebška podružnica lahko sama izstavljala čeke, ki so bili kupljeni ▼ Zagrebu.
= Švedski vžigalični trust je dal ie n 10 milijard Din državnih posojil. V zvezi s prevzemom vžigaličnega monopola v posameznih državah in s sličnimi transakcijami Je švedski vžigalični trust doslej dal posameznim državam posojila v skupi višini 183 milijonov dolarjev ali 10.4 milijarde Din (od tega odpade 22 milijonov dolarjev na Jugoslavijo). Seveda švedski trust denarja ni dal iz lastnih sredstev (čeprav je kapitalska moč trusta ogromna), temveč je izdal lastne obligacije po nižji obrestni meri kakor pa znaša obrestna mera danih posojiL Obligacije trusta eo na svetovnih denarih tržiščih ве!о priljubljene, ker ima publika veliko zaupanje v te papirje. Zato je tudi obrestna mera za fe obligacije zelo nizka in znaša le 4.5 do 5 odstotka, dočim se od trusta državam dana posojila obrsetujejo po 6 do 7.5 odit poleg ugodnosti, ki jih !e trust za dana posojila dobil v posameznih državah glede produkcije in prodaje vžigalic, znaša že danes zaslužek trusta pri razliki na obre в tih okrog 3.5 do 4 milijone dolarjev ali 200— 230 milijonov Din letno.
z= Štirinajst novčaničnih bank je odobrile kredite ва stabilnost romunskega leja. Kakor znano, se ima del romunskega zunanjega posojila porabiti za stabilizacijo romunskega le]a s tem, da se z odplačilom državnega dolga pri romunski Narodni banki poveča likvidnost in kritje novčaničnega obtoka. Poleg tega pa je romunska Narodna banka za ohranitev (gabilnosti leja dobila — kakor je bilo doslej pri valutnih stabilizacijah že običajno — še posebne kredite od velikih novčaničnih bank. Te kredite so odobrile naslednje novcanične banke: Bank of England, Federal Reserve Banks (U. S. A.), Banque de France, Deutsche Reichsbank, Banca d' Italia, Banque Nationale Suisse, Nederlandsche Bank, Sveriges Riksbank (Švedska), Bank Polski, Narodni banka čes-koslovenska. Oesterreichische Nationalbank, Banque Nationale de Belgique, Finnland» Bank in Magyar Nemzeti Bank.
Razširjenje ncwyorgke efektne borze. 0 bajnih cenah, ki še plačujejo za sedeže na nevvvorški borzi, smo že ponovno poročali. Število sedežev, ki dajejo pravico do članstva borze, je že 50 let omejeno na 1100. Ker je to število članov -л ogromni promet že davno premajhno, je bilo te dni sklenjeno, da se število poveča za 275 ali 25 odstotkov. Da pa ne bi bili oškodovani dosedaniti člani, bo vsak dosedanji član dobil pravico na eno četrtino sedeža, ki jo bo lahko tekom 8 let prodal. Glede na cene, ki so se zadnje čase plačevale za sedeže, je računati, da bo znašala cena za pravico do ene črtrtine novega sedeža okrog 7 milijonov Din.
= Občni zbori. Redni občni zbor Združenih opekarn d. d. v Ljubljani se bo vršil
25.	t m. v prostorih Jadransko-podunavsk« banke v Ljubljani; redni občni zbor Strojil-ne, lesne in kemične industrije v Polzeli
26.	t. m. v prostorih Jadransko-podunavske banke v Ljubljani: redni občni zbor Tovarne zaves «Štora,, d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano 26. t. m. v posvetovalnici Zadružue gospodarske banke v Ljubljani; redni občni zbor Javnega skladišča in prevozne družbe, d. d. v Celju (znižanje delniške glavnice); redni občni zbor Ljudske hranilnice r. z. z o. z. v Slovenjgradcu 19 t m. in redni občni zbor Posojilnice v Trbovljah r. z. z n. z. 16. t. m.
= Dobave, prometno - kemercijeini oddelek državnih železnic v Ljubljaui sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg kristalne sode, gradbeni oddelek pa do 26. t. m. glede dobave ležišč za progovne vozičke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) _ Delavnica državnih železnic v
Mariboru sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave ležajev kurilnih vrat, pokrovov mašiljk, tulnic za podveze, povratnih okro-vov, vodilnih puš in batnih teles. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave volnenih konjskih odej ter glede dobave 450 komadov žarnic
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 16. februarja
Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden devizni promet slab. Znašal je ie 14.2 milijona Din napram 18-3. 142. 15'8 in 228 milijona Din v zadnjih 4 tednih. V tečajih posameznih deviz ni bilo tekom tedna znatnejših sprememb. Deviza na London je obdržala višji tečai zadnjetga tedna (po povišanju diskonta) od 27fr60. Zarad; interva-lutarne oslabitve švcarskeea franka se je deviza na Newyork okrepila od 56-83 na 56-87. deviza na Dunaj va za malenkost popustila na 8-0065.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna škoda tudi pretekli teden noiasoma oo-nuščaia Zanimanje ni b'io znatno in tudii promet je bil siab. navzlic temu. da se je danes izvršilo v Beogradu žrebanje za dobitke. Tečaii promptne Vojne škode je tekom tedna nazadoval od 433 na 428. tečaj Vojne škode za februar pa od 433 na 427. Tečaj investicijske ca posoj la se ni bistveno spremenil. Koncem tedna je to posojilo notiralo 88—89. vendar zaradi pomanjkanja flotantneea materijala ves teden n; bilo ni-kakesa prometa.
Tržišče zasebnih vrednot je bilo bolj zanemarjeno. Med bančnimi papirji so bili običajni zaključki v Praštedioni po 930. v. Uniombanki do 55. v Jugobanki po 90-5—91 in v Ljubljanski kreditni do 125. Poiee te-ca so bili zaključki v Poljedelski do 17-5 (stara emisija) im 16—16-5 (nova emisija). Tudi za industrijske vrednote je bilo le v početku tedna nekai zanimanja, proti koncu tedna Da je bil promet minimalen. V Trboveljski n; b!'o prometa ter ie koncem tedna ostal tečaj nespremenjen 470—480. Vevče so popustile na 118 denar. Slaveks se ie tRroval oo 102-5—104. Slavonija pa po 5-50. Jadranska plovidba. ki le bila zadnji teden na borzi uvedena po 580. se ie okrepila na 600. včeraj pa je zopet popustila na 585 d mar Dubrovačka oa se le окте-t>% na 490—500. Zaključki so bili še v Sečerani oo 475 in v Pivovarni Sarajevo po 200—235. _
Llobliana (Prosti promet). BerUn 13,52.
Curih 1095-9. Dtmal 8-0065. London 276-6, Newvork 56.87. Pratca 162-6, Trs* 298-1.
Curib. Zagreb 9.1285. Pariz 20.3075, London 25.24. Newyork 519.975. Milan 27.195, Dunaj 78.06. Berlin 123.875. Bruselj 72.275, Praga 15.385. V«ršava 58.275, Sofija 3.7525,