PoStnina platana v gotovini Leto LXXm., št. 271 Ljubljana, torek 26. novembra 1940 Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje tu praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst * Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. večji inserati petlt vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, taseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—* xa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva uttca št. 5 Telefon: 31-22, SI-23, 31-K 81-25 tn 31-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg AL T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Ifisoka gosta iz uloskue u Sofiji Generalni tajnik ruskega zunanjega ministrstva in predsednik ruske delegacije v dunavski komisiji Soboljev ter ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhard v avdienci uri kraliu Borisu in nredsedniku vlade FIIovu SOFIJA, 26. nov. s. (Ass. Press). Veliko pozornost sta vzbudili včeraj tu dve avdijenci pri kralju Borisu. Kralja je posetil najprej predsednik ruske delegacije v dunavski komisiji in generalni tajnik ruskega zunanjega ministrstva Soboljev. Nato pa je posetil kralja še ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhard. Oba gosta iz Moskve je poprej sprejel predsednik bolgarske vlade dr. Filov. Soboljeva je spremljal h kralju in ministrskemu predsedniku ruski poslanik v Sofiji. V tukajšnjih diplomatskih krogih izražajo mnenje, da sta oba obiska v zvezi s stališčem Bolgarije do razvoja dogodkov na Balkanu. Zdi se tudi, da potrjujejo domneve o ruski intervenciji v Bolgariji, naj bi Bolgarija še nadalje ostala strogo nevtralna v sedanjem konfliktu. V zvezi s tem je še posebno važna izjava, ki jo je po svoji avdienci pri kralju Borisu podal ameriški veleposlanik Steinhard, ki je dejal, da mu je bilo na mero-dajnem mestu sporočeno, da hoče Bolgarija ostati izven sedanje vojne. Bolgarija ni voljna zaplesti se v sedanje vojaške operacije proti Grčiji, obenem pa tudi nima namena, da bi pristopila k berlinskemu paktu. Ruski interesi na Balkanu Zanimiva izvajanja bolgarskega lista o stališču Turčije v zvezi s politiko Moskve Sofija 26. nov. e. V političnih krogih posvečajo stališču Turčije posebno pozornost Prevladuje mnenje, da bo Tu: čija svoje stališče prilagodila stališču Rusije, ki ni nezainteresirana na tem, kar se dogaja v južni Evropi in na B-ižnjem vzhodu. List »Sofija« razpravlja snoči v uvodniku o odnošajih Turčije do Anglije ter piše. da se zadnje dni jasno vidi prizadevanje Turčije, da pripomore do čim večjega izboljšanja odnosajev med Anglijo in Rusijo. Rudija ne more dovoli H, da bi njena črn°-morska mornarica Ostala zaprla, a prav tako ne ni°re d°voiitit da bi se kaka tuja vojna mornarica p° javila v crnomorskih vodah. Rusija je ist<>časno proti razširjenju vojna na Balkanu ter Sploh na jugovzhodu in na Bližnjem vzhodu. To m°ra upoštevati Turčija, a prav tako morajo to upoštevati tudi vse °sUUe zainteresirane velesile. Opredelitev Turčije je sedaj na dnevnem redu, zaključuje list svoja Izvajanja, a Rudija je v največji meri zainteresirana na dogodkih ob sv°jih mejah. Turško stališče nespremenjeno Carigrad, 26. nov. e. V Ankari ni bilo nobenega važnejšega novega momenta z izjemo enournega razgovora nemškega veleposlanika z zunanjim ministrom Saradzo-glom, V turških političnih krogih še vedno komentirajo povratek Papena in njegovo misijo, kategorično pa poudarjajo, ca misija Papena ne more roditi onega uspeha, ki ga pričakujejo v inozemstvu, najmanj pa more biti ta misija v kaki ultimativni zahtevi do Turčije. Razgovori se bodo nadaljevali v ozračju strpnosti, toda rezultati teh razgovorov ne morejo predstavljati nikakega grožanja. V vladnih krogih so snoči zatrjevali, da je Papen prinesel ponudbo Nemčije z gotovimi jamstvi pod pogojem, da ostane Turčija nevtralna do vseh evropskih in azijskih držav in glede vseh dogodikov. ki bi se kjerkoli odigrali. To so samo predlogi, poucarjajo v vladnih krogih, kar pa se ne pomeni, da bd bilo zaradi teh predlogov pričakovati kakšen preokret v političnem razvoju Vsi turški listi ponovno naglašajo, da je oanovni pogoj vsakih razgovorov absolutno priznavanje popolne neodvisnosti Turčije. Carigrad, 26 nov. AA (Štefani) Demanti, ki ga je v Papen podal v zvezi z novicami, češ da je turški vladi izročil noto in da je podal neko izjave o razmerju med Turčijo in Rusijo in pa bolgarsko pojasnilo, ki pravi, da bodo poklali domov nekaj vpoklicanih letnikov — vse to jt izzvalo olajšanje v turškem ja\nem mnenju. Carigrad, 26. nov. AA. (DJ\±>>. Poveljnik področja, v katerem je bilo proglašeno obsedno stanje, Ali Liza je prispel včeraj dopoldne s svojim štabom v Carigrad. Berlin o zadnjem ruskem demantiju Berlin. 26. novembra, e Glede na demanti make agenciie »Tass«. s katerim je zanikano poročilo nemškesa tiska da bi Madžarska pristopila k tro:n?mu oaktu s pristankom Moskve, pravilo v Berlinu, da ta demanti v ničemer ne zadeva nemške službene poli+ike. ker se nanaša na besedilo, ki ga objavila ameriška agencija »United Pre?s«, in katero ie slabo citirano do »Hamburger Fremdeon-^tti«. v katerem se ne govori ničesar o Madžarski. Zaradi tega poudarjajo službeni krogi v Berlinu, da sovjetski demanti zadeva izključno samo nepravilno poro^eva^ie agencije »United Precs« in nikakor ne nemško službeno politiko. Egipt na strani Anglije Kairo, 26. nov. s. (Reuter). Novi egipt-ski ministrski predsednik Husein Siri paša je podal snoči pred egiptskim senatom poročilo o svoji zunanji politiki. Dejal je. da bo nadaljeval iste politiko kakor njegov prednik Ta politika je bila označena že v prestolnem govoru kralja Faruka in pomeni: Čuvanje varnosti m integritete Egipta ter lojalno izpolnjevanje pogodbe z Anglijo. Bolgarski oMsk neaktualen V Berlina smatrajo, da kljub odgoditvi vprašanje bolgarskega pristopa k trojnemu paktu se ni dokončno rešeno Berlin, 26. nov. e. V Berlinu objavljajo, da je s priključitvijo Slovaške zaključena prva etapa diplomatske akcije za pristop drugih evropskih držav h kombinaciji treh velesil. To je bilo snoči potrjeno novinarjem tudi z uradne nemške strani. Potovanje bolgarskih državnikov v Berlin smatrajo za neaktualno. Kljub temu pa je odgoditev pristopa Bolgarije k trojnemu paktu izzvala tudi v berlinskih krofih veliko pozornost. Mnogo se komentirajo razlogi te odgoditve. Tudi iz držanja nemških uradnih krogov se vidi, da jim ni ničesar znano, da bi bil spioh nameravan kak novi obisk bolgarskih državnikov v Berlinu. Vse kaže na to. da je na stališče Bolgarije vplival odločen nastop Turčije, zlasti pa objava obsednega stania v evropskem ozemlju Turčije. V nemških merodajnlh krogih te verzije zanikajo zdi se pa, da vprašanje pristopa Bolgarije k tro|nemn paktu še ni končnoveljavno odstavljeno * dnevnega reda. Gotovi znaki potrjujejo, da je diplomatska »kril« drŽav osi Se ved no usmerjena v tem praven, kar zlasti potrjuje potovanje bolgarskega poslanika v Berlinu Draganova v Sofijo, kamor je vsekakor odpotoval v važnejši misiji. New York, 26. nov. s. (Reuter). Po Reu-terjevih informacijah sta bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov res nameravala potovati v Berlin. Se v soboto so v bolgarskem zunanjem ministrstvu pripravljali vse za potovanje zunanjega ministra. Italijanske informacije Rim, 26. nov. p. V zvezi z uradnim sporočilom DNB, v katerem se demantirajo vesti o skorajšnjem potovanju bolgarskih državnikov v Berlin, pise turinska štampa«, da želi Bolgarija ostati v miru hi da je enako, kakor druge države odločena upreti se vsakemu izzivanju Enako želita tudi Rim in Berlin, da bi mogla 3olgarija v miru nadaljevati svoje delo in vsa bolgarska politična aktivnost je v skladu s to željo. Brez vsake osnove so vesti, da bosta predsednik vlade Filov in zunanji ministei Popov potovala v Nemčijo in tam sklenila nov sporazum. Spričo nedavnega sestanka kralja Borisa s kancelarjem Hitlerjem in razgovorom, ki jih je imel ob tej priliki bolgarski zunanji minister Popov z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom tudi ni prav nikakega razloga za nov obisk bolgarskih državnikov v Berlinu. Ameriški komentar Boston, 26. nov. s »Christian Science Monitor« komentira ugibanja o stališču Bolgarije, zlasti v zvezi s poročili o pristopu Bolgarije k berlinski pogodbi in včeraj objavljenimi demantiji teh vesti. List pravi, da Nemčija najbrž pripravlja vojaško akcijo preko Dardanel proti Suezu. Diplomatska ofenziva naj bi otvorila to pot. Zaradi tega si je nemška diplomacija prizadevala, da pristopi Bolgarija k berlinski pogodbi, kar bi omogočilo, da bi nemške čete v primeru potrebe korakale preko bolgarskega ozemlja proti Dardanelam. List misli, da se je proti tem načrtom v ozadju nenadoma pojavila Rusija, ki smatra tako Turčijo kakor Bolgarijo kot prva branika svojih interesov ob Črnem morju ter zato želi, da se ne ena ne druga po možnosti ne bi zapletle v vojno. Po mnenju lista je Rusija z diplomatsko akcijo preprečila pristop Bolgarije k berlinskemu paktu, toda na tak način, da pri tem ni prišla z Nemčijo v konflikt. Povratek nemškega poslanika v Sofijo Sofija, 26. nov. s. (Ass. Press). Nemški poslanik pri bolgarski vladi von Richthc-fen, ki se je mudil teden dni v Berlinu, se je snoči vrnil v Sofijo. flapredoiiaire grških čet u Bb^nl Po zadnjem grškem vojnem poročilu so zasedli Grki nove postojanke Prodor grške vojske v srednjem predelu Srente v Pindskem pogorju Atene, 26 nov. s. (Atenska tel a g.) Grški generalni štab ie objavil ponoči naslednje 30 vojno poročilo: Naše čete v Albaniji nadalje napredujejo in So zasedle-hetal novih postojank Italijanska letala so bombardira 1-» več mest vasi v notranjosti Grčje. Pri tem ni bil zadet neben vojaški objekt. /Irene, 26. nov. AA. (Reuter) Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da vojaški strokovnjaki potrjujejo poročila o splošnem napreden-anju grških čet in o novih strateških izvajanjih, ki so v teku. Podrobnosti o položaja na bojišču Atene, 26. nov. s. (Reuter). K današnjemu kratkemu grikemu voinemu Dor čilu javliaio novinarske agencije nekai več podrobnosti o položaju na bojišču. Predvsem poročajo s s^Vcrnovzhodne(?a dela fronte, da pošiljajo Grki do cet iz Korice v Pod ura d ec nova o.iačenia ki na i okrepijo sedanjo grško posadko v mestu. Grško napred )vanie v tei smeri je crvirano zaradi dejstva da velike množine zapuščenega italijanskega vo nega materiala otežkočaio promet na cestah Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne na bojišču je bil prodor g-ške v jske v srednjem sektorju fronte v Pindskem pogorju. Tu so na desnem krilu južno a-padnega dela bojišča grške čete. ki so napredovale preko Leskovika, napravile nato zaokret proti levi ter so se sedaj nevarno približale Argirokastru. ki ga resno ogrožajo. S skrajnega zapadnesa sektoria boiišča poroča British United Press da so grške čete že prodrle do ce_tnega križišča kier se cepijo poti v Argirckastron in Santi Quaranto. Trije manjši oddelki itali an ke vojske so pri tem prišli v nevarnon. da bi bili odrezani od zaledja. Poročila, ki so se razširila sinoči, češ da so Krški oddelki že vkorakali v Argiroka?tron. grški uradni krosi zanikujeio kot nrtočna Prvi grški oddelki so od Argirokastra še vedno oddaljeni nekai kilometrov. Atene, 26 nov. s (Ass Press) Zastopnik grške vlade ie izjavil sinoči gl^de položaja na grško-albanskem bojišču, da je položaj za Grke na vse i fronti oi severa do iuqa zelo zadovoljiv Italijani se povsod umikajo. Grške prednje straže so prodrle z operacijami na zapadnem sektorju fronte. Italijani bombardirali Krf in druge kraje Atene. 26. nov. s (Atenska tel. ag.) Grško notranje ministrstvo javlja, da so italijarska letala včeraj ponovno bombardirala Krf. Napadeno ie bilo več vsi na otoknj. kakor tudi mesto Krf Napad'" so se ponavljali devet ur. Prav tako so bili izvedeni napadi na otok Kefalooiia Vsi ti napadi so povzročili malo škode in le malo žrtev. Atene. 26. nov. s (Renterl Italijan ka letala so včeraj bombardira tudi m^sto Arta v Epiru. Povzročena škoda ni velika. Angleški letalski napadi v Albaniji Atene. 26. nov s (Reuter' Po vel istr to angleškega letalstva v Grč;ii javlja v svojem sinoćnjem komunikeju. Anglešk1 bombniki so izveli večii nanad na vojaška sk'adišč^ in itali anske voa-ške transporte pri Tepeleni ob reki Volu Ši Druffa skupina angle^lrh 1e+al 1* bombardirala tri italiian^k«* voi šk-* transporte Napadeni so bili tovorni avtomobili in vozovi ki so lih vlekle mule- Ti transport'" so očividno hoteli priti na pomoč italiian-skem četam severno od Korice Angleški oombni napad je povzročil med ita.ijan-skimi transporti popolno zmedo. Več vozil •e oričelo goreti in nekai avtomobilov se 'e prevrnilo. Vsa ansleska letala so se vrnila z vseh teh poletov. O napadu, ki so ga angleški bombniki uvedli v nedelio na D^ač iav jajo da 'e bila to ena doslei najuspešnejših letalskih operacij v Albaniji Bombe so padle med doke In ladje Salva b mb ie zadela direktno med ladje taka da se je ena izmed ladii prav dvignila iz vode Dve talijanski lovski letali sta se zap e*li z angleškimi bombniki v borbo Po kratki borbi pa so angleška letala napad cdb:l3 Mobilizacija vseh Albancev Atene, 26 nov s (Reuter). Po tukajšnjih informac:iah so I.alijani v Albaniji odredili mobilizacijo vseh Albancev od 18 do 50 leta starosti Zelo mnogo Alb.-n e^ pa se pozivom vojaških oblasti ni odzvalo ter so zbežali deloma v gorovje deloma pa tudi preko meje Begunci, ki prihaja o iz Albanije pripovedujejo da i'al"janska vojska rekvirira živila tud: med albanskim prebivalstvom Itali aoski voini u etoiki poročajo da so bili polnih 15 dni v frontnih položajih ne da bi bili izmenjani. Italijani o svojih in sovražnih vojnih poročilih Rim, 26. nov. AA. (Štefani). Medtem ko se v poročilih vrhovnega poveljstva italijanske vojske stalno navajajo absolutno resnična dejstva, se v grških poročilih in v glasilih angleško grške propagande še dalje objavljajo pretirane in netočne Izmišljotine. Tako trdi angleška propaganda, da so bili Italijani nekoliko naivni in da so zapustili Grkom orožje, municijo in vojni material pri svojem umiku na postojanke, ki jim bodo omogočile boljše pregrupiranje sil in sredstev za protiofenzivo. V resnici so monrli Grki naleteti edinole na kole za bodečo žico. Sicer pa zadostuje, če prtmerjarrto astronomske številke grških in angleških poročil, in že se lahko vidi, da ta poročila nikdar niso resnična, kar tudi dokazuje, da so vse te vesti plod njihove domišljije. Tudi kar se tiče vojnih ujetnikov, enako pretiravajo, židovski dopisnik nekega ameriškega lista ie sporočil »Newvork Time-su«. da so Grki na odseku Korice ujeli 58.000 Italijanov. Drugo poročilo, ki je zbudilo mnogo veselja pri Angležih, Grkih in Židih na vsem svetu, se nanaša na italijanske tanke. Po njem je na stotine italijanskih tankov zbežalo na jugoslovensko ozemlje. Ta izmišljotina, v kateri ni resnična niti ena sama beseda, se najodločneje zanika. Letalske akcije v Sredozemlju Kairo, 26. nov. s. (Reuter). bnočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja meu drugim: V nedeljo so izvedla angieška letala nov napad na Drač. Napad je bil uspešno zaključen kljub močnemu protiletalskemu ognju. Neka 10.000 tonska ladja v pristanišču je bila direktno zadeta od bomb, na drugI manjši ladji pa je bil povzročen požar. Salva bomb je padla 50 m od glavnega pomola. Eno angleško letalo je bilo pri tem napadu izgubljeno. V Libiji so angleška letala napadla Der-no, Tobruk, Bardio in Apolonijo. Bombardirane so bile vojašnice, in drugi vojaški objekti. V letalski bitki nad Apolonijo je bilo eno italijansl#> lovsko letalo poškodovano. V vzhodni Afriki so vrgla angleška letala več bomb na ladje v prisUuušču As-sabu. Južnoafriška letala so izvedla nad vojnim področjem obsežne izvidniške polete in so zbrala važne informacije. Angleške fotografije napada v Tarantu London, 26. nov. s. (Reuter). Današnji angleški listi objavljajo fotografije, ki kažejo uspeh napada angleških bombnikov na italijanske vojne ladje pred Tarantom. Te fotografije so posneli angleški letalci na ponovnih izvidniških poletih po napadu. Iz slik je razvidno, da so bile nedvomno tri italijanske oklopnice pri napadu poškodovane. Prav tako sta bili verjetno poškodovani dve italijanski križarki. Tri slike kažejo vse tri poškodovane italijanske oklopnice, eno tipa Littorio, dve pa tipa Cavour. Pred napadom je bilo v tarantskem pristanišču 6 italijanskih oklopnic, 10 kri-žark, 27 rušilcev, mnogo torpedov, podmornic in drugih ladij. Po napadu pa so tri oklopnice v spremstvu osem križark in 9 rušilcev odplule iz Taranta. Kritičen položaj med Japonsko in Ameriko utegne po imenovanju novega japonskega poslanika . v Washingtonu popustiti, pravijo v Tokiu Tokio, 26. nov. s. (Ass Press) Za novega japonskega veleposlanika v Washingto-nu je imenovan bivši zunanji minister admiral Nomura.. Novinarjem je podal admiral izjavo, kako si zamišlja svojo nalogo veleposanika v Washingtonu. Dejal je, da bo vodi] politiko srednje linije, ter da ne bo niti preveč agresiven, niti preveč defenziven. Storil bo vse. za izboljšanje ameriško japonskih odnosajev, upa pa, da bo v tem stremljenju našel odmeva tudi na ameriški strani. TokJ°. 26. nov. AA. (DNB) Dejstvu, da je bil imenovan Nomura za novega japonskega veleposlanika, pripisujejo v Tokiu velik pomen, ker pričakujejo, da bo to imenovanje privedlo do popuščanja napetosti v odnošajih med Japonsko in Ameriko. Tako pravi agencija Domej. Uradno bodo imenovanje novega veleposlanika objavili v prihodnjih dneh. V zvezi s tem se zaradi kritičnega položaja odnosajev med Japonsko in Ameriko poudarja, da bd bilo nujno imenovati za japonskega veleposlanika v Washingtonu močno ugledno ter vplivno osebnost. Zato je vlada v Tokiu imenovala In izbrala Nomura namesto dosedanjega veleposlanika HorinuMja Lord Lothian pri predsedniku Rooseveltu Po avdiencl ie izjavil angleški veUpotlanik, da potrebuj« Anglija prihodnje leto ladje, letala, municijo, pa tudi finančno podporo vFMhin^tOn, 26. nov a. (Ass. Prosa). ProdaedmH RposeveU ie aw*jel s.poei v daljfi avdtjenci angleškega veleposlanika lord« LotbUm». ki se je Sel© pred nekaj dnevi vrni J j« Anglij©. P© »Vdijonei ie izjavil lord lothian novinarjem, da f RooaeveJtom sploh nI govoril o finančnih vp*alanjlh Dejal Ja. da ie hotel Rooseve* od nieea dobiti poročilo o sedanjem položaju v Ansliii in p posledicah bombnih napadov na Anslijo. Lord Lothian ie dejal, da 1e podal Hooseveltu optimistično sliko o ooložalu v Angliji. Dalie 1© delal lord Lothian novinarjem, da ni razpravljal 9 predsednikom R*>o-e- yeitom o nobenem specialnem vprašan i u in da mu ni dal Roosevelt nobenih obljub kakršnekoli vrste. Gledg pomoči Angliji ie pripomnil lord Lothian- da ie Angliji res potrebna vsa pomoč Dodal ie. da ie že v Izjavi 00 vrnitvi iz Ang\l\e p->vč» dal. da bodo Angliil leta 1MV stavljenj štirje glavni problemi; potreHovaa bo l*dje. letala, municijo in finančno Podporo. Htdlova izjava Wa*hinirt4ni, 2fl, nov. f Rente* >. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil včeraj novinarjem, da bosta vprašanje ameriške fi-nariftne pomoči APgrli.il morala n&jprej proučiti kone/res in vlaija 1 načelnega etalU šča. preden bodo sprejeti podrobni sklepi. Hull je dejal, da aa^nkrat e možnosti take finančne pomoči Se ne more dati nobene izjave in tudi se ne ve. če bo treba za tako pomoč revidirati najprej Johnsonov znkon, ki prepoveduje kredite vsem vojujočiin se državam. Vprašanje oporišč v Argentini Buonos Aires, 26. nov. A A. Na podlagi poročila državnega podtajnika v zunajem ministrstvu poroča list »Crjtica«, da vlavfa ni poslala v VVaahLngton nobenega proteaha in nobene note Argentine o vprašanju oporišč. Anglija fe za Ameriko prva obrambna črta New York, 26. nov. s. (Ass. Press). Na kongresu ameriške delavske federacije v New Orleansu je govoril včeraj tudi predsednik angleških strokovnih organizacij sir Walter Citrine. Dejal ie. da bo Anglija nadalievala vojno z Nemčijo do zmage. Da se odstrani nemške grožnja, pa so potrebni skrajni napori delavstva, tako v Ev- ropi, kafeor tudi v Amtrtki. Ameriško delavstvo UhkO • pospoitnjam aVPJe proizvodnje brez vaakega Etrala sajlgura Angliji zmago- Anglija je aa Ameriko prva obrambna linij• in ameriško delavstvo je prva obrambna linija aa vso demokracijo na svetu. Predsednik ameriške delavske federacije Green je v pvpjem odgovoru obljubil, da bodo ameriški delavci proizvodnjo za Anglijo čim bolj pospešili. Pomorska konferenca ameriških držav Washington, 26 nov. AA. Včeraj se je v poslopju vseameriške zveze začelo prvo zasedanje pomorske konference, ki se je Udeležuje 21 amerUkih dr^v zastopniki držav latinske Amerike to i» javil i pri tej priliki, da na tej konferenci ne bodo sprejeti sklepi za bodoč noet. ampak bodo proučili aamo aktualna vprale-nja. zlasti pa vprašanja, ki so nastala zaradi evropske vojne. Prav tako bodo prou- čili tudi možnost isenaSenja upravnih ror-nnalnotti v pomoreJfem prometu. Konferenco je otvoril aestopnjk aunanje-ga ministra Sumnee WeIJ«s, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da ima ta konferenca proučeva'ni pomen in da so §e zastopniki ameriških držav sešli, da bi bolj spoapaJi medsebojne potrebe in se o njih razgovorih, vendar pa nima nihče namena, da bi ee sprejele kakšne posamične odredbe ali pa kakšne nove obveze. New York, 26. nov. A A (DNB) Včeraj se je v New Yorku začela konferenca zastopnikov trgovinskih mornaric iz poba meznih ameriških držav. Znani list »He-mfsphere« poroča, da je glavni cilj te konference urediti reden promet med raznim: ameriškimi driavami List poudarja, da se zaradi odsotnosti nemških in italijanskih trgovskih parnikov opaža pomanjkanje trgovinskih pa m i kov. List tudi poudarja, da je bil del nevtralnih tovornih parnikov pri tegnjen v angle&ke službo, Ltat meni. da bo treba sestaviti načrt o sistematičnem izdelovanju novih parnikov. Johnsonov zakon pred težko preizkušnjo ameriški komentarji o možnosti finančne pomoči Veliki Britaniji Boston. 26- nov. s. »Christian Science Monitor« komentira možnost, cia bi jedinjene drieve dovolile Angliji finančne kredite za nakup vojnega materiala. List opozarja, da je take kredite Amerika dovolila že v svetovni vojni Angliji in Franciji. Ker pa ti dve potem svojih dolgov nista plačali, so bili podvzeti v Zedinjenih državah posebni ukrepi. Prav zaradi tega je nastal znam Johnsonov eakon, ki prepoveduje kredite vsaki vojujoći se državi. List pravi, da preživlja ta Johnsonov aa-kon prav sedaj svojo prvo težjo preizkušnjo. Angleški veleposlanik lord Lothian je pred dnevi povedal, da bode Angiiji že prihodnje lete krediti neogibno potrebni. Amerika bo morala angleško željo upoštevati, kajti v sedanji vojni se Anglija prav pa prav bori tudi za Ameriko. Tako je sedaj Amerika v tej vojni plačana od Anglije. sChristian Science Monjtor« pravi, da Angliji v finančnem ©eiru Še ne srrozi ravno nepesredna nevarnost, izjava lorda Lo-thiana je saino opozorila na položaj, ki ho nastol šole prihodnje leto. Toda angleški vojni izdatkj so esromni tp vsak dan večji. Li?t opoBarja. da je torej izven vsakega dvoma, da bo Anglija finančno pomoč iz Amerike res potrebovala. ■ Druga mirna noč v Londonu v teku 80 dni intenzivnih nemških letalskih napadov na Anglijo London. 26. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Kmalu po nastopu mraka so sinoči sovražna letala vrgla več bomb na neko okrožje v zapadni Angliji. Povzročena škoda je majhna. Bilo je malo človeških žrtev, toda nekaj oseb je bilo ubitih. S to edino izjemo ni bilo preteklo noč nad Anglijo nobene sovražne letalske aktivnosti. London, 26. nov. s. (Reuter). London je preteklo noč preživel brez letalskega alarma. Sele drugič v teku 80 dni intenzivnih nemških nočnih letalskih napadov na An-? glijo se je zgodilo, da ie imela prestolnica povsem mirno noft. Zaradi zelo slabega vremena ni bilo letalskih napadov. Kljub temu je nudil London tudi sinoči sliko kakor običajno med letalskimi napadi. Čeprav ni bilo letalskega alarma, je večina Lpndoneanov prebila vso noč v za=-klonjščih. Promet na ulieah je bil le malo večji nego med letalskimi napadi. Le nekaj več taksijev je bilo v obratu- Nočne restavracije so bile za spoznanje bolje zasedene, nego ob drugih večerih. Bristol v črnih oblakih dima Berlin, 26. novt AA. (DNB.) Nemška ogledniška letala, ki so včeraj ves dan opazovala raziuševalne delo nemfikih bombnikov v noči na ponedeljek, poročajo, da je Bristol še vedno zavit v črna oblake dima, ki se počasi dvigajo skozi meglo m težke deževne oblake, iz katerih na raznih krajih švigajo ognjeni zublji Se nepogafienih požarov. Našteli so 45 velikih požarov, med njimi Pa tudi veeje število manjših in srednjih, ki gq zajeli eele ujice in bloke njš. Zdi se. da je južni del pristanišča ala-ati Hude prizadet. V tovarnah is industrijskih napravah so ugotovili požar v desetih delavnicah, dolgih 150 do 250 m, v severop-zapadnem delu mesta pa se našteli 15 večjih požarov. Plamen, višek 466 m, šviga iz plinskih eentrai. fi^ gazometer je aletel v 9*ak ob strahoviti ekaploeiji ter se spremenil čiste v prah. Ker je pihal močan veter. so. pogoreli tudi številni mlini in skladišča žita. škoda je ogromna, ziasti kar se tiče preskrbe mesta in okolice. Londonski dopisnik Newyork Tim psa pir še, da cenzura ne dovoljuje objavljati po? rocil o bombardiranju Londona in drugih industrijskih mest. Če ta poročila niso napisana z$, Angleže ugodno. Ni dovoljeno navajati ijnea bombardiranih mest, čeprav ves svet ia nemških poroči! ve. aa katera mesta gre. človek nehote pomisli na stroge ceajlUFBe odloke v Fraaoijf v teku zadnjih tednov pred njenim porazom. Ostra cenzura je najboljši doka* nevarnega per. ložajat v katerem je Anglija ter na^bol^ši dokaz,' da te nevarnosti ni mogoče p w-m aga ti. Več ton bomb na Hamburg London, 26. nov. s. (Rautert. Letalsko ministrstva javlja g napadi an^Jelkil* bombnikov pa Hamburg v nočj od nedelje na ponedeljek nefcgj novih podrobnosti- Napad je bil iav*aen v 4vei} skupinah? Prva letala so bombardirala Hamburg od 19. do 20. v nedeljo zvečer. Videnih je bi- lo več ton eksplozivnih bomb in okoli 2000 vžigalnih bomb na velike ladjedelnice Blom und Voss. Povzročenih je bile mnogo požarov in eksplozij. Ob 4. zjutraj se je napad ponovil. Angleška letala so nadalje bombradirala velike bencinske rafinerije Renania-Osag v Hamburgu, plinarne v Altoni in kemično tovarno v Harburgu-Wilhelmsburgu pri Hamburgu, London, 26. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Angleški bombniki so izvedli preteklo noč med drugim napade na dve ladjedelnice v severozapadni Nemčiji. Topovsko streljanje čez Rokavski preliv London, 26. nov. AA. (Reuter). Angleški daljnostrelni topovi so ponoči bombardirali postojanke na francoskem obrežju, Nemški topovi sp odgovarjali in medsebojno streljanje je trajalo precej dolgo. Skoraj % milijardi več za madžarsko vojsko Budimpešta, 26. nev: AA- (MTJ) Pri razpravi o proračunu finančnega ministrstva je govoril finančni minister, ki je Is*-javil, da se bodo davčpe reforme začele iavajati 1. januarja. Načrt o investieijah v višini 1 milijarde pengev aa opreme vojske je bil razširjen in povišan na % milijardi 806 milijonov, od tega pa je bila že plačana 1 milijarda 000 milijonov, Minister je tudi isjavil, da bo vlada odobrila razpravo o prevrednotenju vojnih posojil. Parlament je sprejel prora^up finan-nega ministrstva. Skupna usoda Nemčije in Italije Berlin, 26. nov. AA. (DNB). Snoči je bil prirejen sprejem na čast italijanskemu pravosodnemu ministru grofu Grandiju in je med sprejemom nemški minister dr-Frank v imenu nemške vlade imel govor, v katerem je opozoril na Hitlerjeve besede, ki je rekel, da je nemško In Italijansko pravo globoko In tovariška poveeano za vse čase. Dr. Frank je Isjavil. da bo omaga obeh driav osi nad Anemijo emaga pravice nad krivico. Na ta način bo prvi* v žjgodovini pravica postala kontinentalna sila. Orof Orandi je v svojem odgovoru rekel, da bo skupno delo Nemčije in Italije opravilo nalogo, ki je ie useda naložila tema dvema narodoma. Ta naloga bo opravljena z zmago nemškega in italijanskega orožja ped vodstvom obeh genialnih mož, vodje Nemčije in dueeja. Vrnitev generala Antonom Bukarešta, 26. nov* AA. fRador). Upravitelj države general Antoneseu je prišel s posebnim vlakom i§ Berlina sno£i ob 23.30. Na postaji je upravitelja države pozdravil podpredsednik vlade in voditelj legionarskoga gibanja Hpria Širne- Na postaji so bUi tudj Jlani vjade, zastopstev nemškega vojaakega o4&Q#la!)5tva, dlani List pravi, da nikakor ne bo prezgodaj, če Anglija že sedaj ukrene vse potrebno, da bo ob pravem času lahko Angliji daj a finančno pomoč. Tudi ukinitev zakona, ki je prepovedoval izvoz orožja iz Zedinienih dršav v volu joče se države, je bila izvedena Že lani. čeravno je bilo pošiljanje vojnega materiala v Anglijo potrebno AelV leto«. Prav tako pa bo pravočasno treba dovoliti spremembo JohnsonovesrR zakona, tako da bodo potem Angliji krediti na razpolago. Bostonski radio se prav tako obširno bavi s tem vprašanjem. Citira ameriške tiste, ki cenijo, da je imela Angliin ob Izbruhu vojne v zlatu ln vrednostnih napir-jih približno 4 milijarde dolarjev dobro-imetij v inozemstvu. Po sodbi ameriških strakovnlakov na so z nakupi vojnega materiala in d meri h potrebščin v Ameriki ta đobrolmeti'a s^dai Že skoraj nonolnoma izčrpana. Bostonski radio omenja, da bo An-srliia potrebovala prihodnje leto naibrž Se tudi nadalinje ameriška stare rušilce najbrž na tijdj trgovske !arMe itd Pre^I^^-n mežpost, nai bi bile vse te ugodnosti An-erlHi devoHM?e v zameno pa odstepftev no-vffi onorišč S^edm^eoim državam na an^leš-ških posestib v Tihem oceanu. diplomatskega zbora in zastopniki legio-narskega gibanja ip vojske- Pred postajo se je zbralo okoli 30.000 legionarjev, ki so navdušeno pozdravljali upravitelja države Antonesca. V čaetni četi so bili četa rumunske vojske, oddelek nemške vojske in dva oddelke legionarjev. Horia S ima je pozdravil upravitelja generala Antonesca s temi besedami: Gospod general! Vi ste šji. ker ste imeli za seboj zaupanje rurpunskega' ljudstva, vrar čate pa se z zaupanjem nemškega naroda. General Antoneseu je odgovoril: Ko sem odhajal, sem bil prepričan, da se bom vrnil z zaupanjem rumunskega naroda. Sedaj,vam pa lahko rečena; da se vračam tudi z zaupanjem vodje Nemčije in nemškega nareda. Rumunija je na poti zmage in Rumunija bo dobila svoje pravice. Nato je upravitelj države general An-r tonescu obšel častne čete. Po vrnitvi ge^ nerala Antonesca so legionar j i odšli pred poslaništvo Nemčije, Italije in Japonske, kjer so priredili navdušene manifestacije. „Codreanov teden44 Bukarešta, 26 nov. AA. (Štefani). . z -lezna garda« je odredila, da se mora teden od 25. t. m. do 1. decembra posvetiti proslavam spomina Codreana. Ves teden bodo člani železne garde po cerkvah molili za pokojnika in zanj bodo darovane |udi številne zadušnice. V soboto bode Codreanove posmrtne ostanke postavili na oder v domu »železne garde«. Kaj se dogaja v Paragvaju? Buenos Aires, 26. novembra AA. (D\R) kakor poročajo iz Asunciona. so trije člani vlade nenadoma od&ropilj in sicer: predsednik vlade Paredea, ki je v začetku ok^ tobra prevze-f %o mesto in ki je bil ^€ pr?j č-Lan te vlade, notranji minister generu! i e reon, ki ga je imenoval bivši pped«»ednLk ip vojn« minister general Antoja. Isto poročile pravi, da bo prišlo do *prer memb na najvišjih vojaških in pomorskih mestih in da vse to pomeni krepitev politične smeri, ki jo zagovarja in vodi predsednik republike general Morinigo. Sirijo se novice, da se v PaFagvaju siri resno gibanje za prevrat. Podrobnosti še niso znane. Buenos Aires. 26 nov AA. (DMB) lz Asunciona poročajo da so že izpopolnili v^i tri ministrska mesta- Predsedstvo vU- dt i nnotranje ministrstvo sta adruiena pod vodstvom polkovnika Valdepa, za vojnega in mornar i ijtega ministra pa je bil imenovan Mine^. Vrhovno poveljstvo vojske je prevzel polkovnik Rolom. 7s načelnika dfžavpe policije je bil imenovan pol^ kovnik Santiago. Paroik i židovskimi emigranti eksplodiral Jeruzalem, 26. nev. e. (Reuter). Uradno poročajo: Na 11.000 tonakem parniku »Pa^ tria« je nastala Včeraj iz, še nepojasnjenih vzrokov v pristanišču Half i ekpploaija. Ladja se je paradi nastale silne eksplozije prevrnila in potopila. Na ladji je bilo 1800 ilegalnimi židovskih emigrantov, ki so čakali na dovoljenje, da bj se smeli vseliti v katero izmed angleških kolonij na Bližnjem vehodu. Takoj po eksploziji so se pričela reševalna dela. Posrečilo se je več potnikov reSiti. toda število smrtnih žrtev je precejšpie. Parnik »Patria« je plul preje pod francosko zastavo, sedaj pa je bil last neke angleške laOij&Ke družbe. KINO HA Ti CA — Tal, 22-41 Isberen fran- An&f A V \HVflI t Predsuve ob ifT, \$, in «i uri ooaki Olm wD™-»/t v Pl£Ui4 Ganljiv ljubezenski roman pobeglega legijonarja ln mlado dekHee, nad katero pa bedi poaasten. elečest, a vanje »»ljubljen starec — njen varuh. Znameniti Igralakl pari JEAN OABIN ln MICHELE MORGAN Dunajske ljubavne zgodbe &g ee heoete nepriailjano zabavati, si boste še dane« ogledali s Hansom Moserjem, Faulom Horbigerjem m Marto Harell. Predstave ob 16., 19. In 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-11 Za smotrno borbo proti alkoholizmu Gre za važno socialno in gospodarsko vprašanje, kajti v Slo vani ji živi okoli 300.000 ljudi od vinogradništva Ljubljana, 26. novembra Ob raznih prilikan smo že opozorili na skoraj popoln neuspeh slovenskega boja proti alkoholizmu- 3e mnogi stiPkovnjaKi «o povedali, kje in kako bi morah vodiu borbo proti pijančevanju, ki aastiupija »lftati ml&de generacije, v teh krogih vla* da soglasno prepričanje, da samo s pre. davanji, kritiziranjem in mofftliunn pridigami ni mogoče doseči pozitivnih uspehov; treba je začeti pri koreninah, ki pe^ p.pje v posebnih gospodarskih razmerah. bi dali otrokom kruha in mleka, ne bi otroci v vinorodnih krajih nosili v solo s seboj žganja in. viaa i* m&Uco, C§ t)i ljudje iipeii zadoatno ip praviing prebrano, bi bilo manj pijancev, kajti, dokazano je, da se med sloji s slabo in nezadostno prehrano razvije alkobplisam dO najpopolnejše oblike. Pobijanje alkoholigmci je torej predvsem gospodarsko ln socialno vprašanje, saj je vinogradništvo zelo važen činitelj v slovenskem narodnem gospodar-, stvo kakor je prikazal ban. svetnik g. VI-Kuret. V Sloveniji je vinogradništvo v 4 okrajih zelo važno, v 10 okrajih pa sploh najvažnejša kmetijska panoga, od katere dobiva kmetovalec glavni dohodek, s katerim oblači sebe in družino, kupuje potrebno orodje in vzdržuje svoje posestvo. V teh okrajih se preživlja z vinogradništvom nad 300.000 ljudi, torej nad petino prebivalstva Slovenije. V naši državi se pre: življa z vinogradništvom okoli 1,700.000 ljudi ali okoli 12r,; prebivalstva. Povprečni pridelek vina v Sloveniji se ceni na okroglo 600.000 hI. kar da na leto pe povprečni ceni 400 din za hI dp 340 000 din. Vinogradništvo je davčno močno obremc^ njeno in daje občinam, mestom in banovini velike dohodke. Radikalna zahteva borcev proti alkoholizmu, da bi se vinogradništvo sploh zatrlo, se ppričo te^a izkaže kot gospodarska in socialna Hemožnost in nesmiselnost. Opustitev vinogradništva bi povzročila popolno obubo^anje ljudstva v vinorodnih predelih. Stotisoči pi bjli brez red-r nega dohodka in zaslužka, število brezposelnih bi se povečalo, ljudstvo bi se moralo izseljevati. Izmed 25.000 ha vinogradov v Sloveniji je 75rr v taki legi in na taki zemlji, ki nj sposobna za druge rastlinske kulture, kakor morda samo za pogozditev, neka* tere lege pa celo za pogozditev ne bi bile dobre. Pogozdovanje vinogradpv bi zah- tevalo velike stroške in bi dajalo gospodarske koristi šele po 50 ali 60 letih, opustili pa bi se lahko brez škode vsi nasadi šmamic, ki so v vuliko škodo pravemu vinogradništvu in sdravju naroda. Vsi dosedanji ukrepi za sattranif samo-rotlnic niso imeli uspehov. V n .si državi j« s§ vedno nad 20.000 ha samorodnic torej 10^ cele vinorodne površine. Ti vinogradi proizvajajo nad 1.500.000 hI slabega vina, s katerim se poplavlja Slovenija v veliko škodo našega vinogradništva m edravja prebivalstva. Taki vinogradi so tudi v dunavski banovini, će bi se ti vinogradi opustili, bi bilo nad 2,000000 hI slabega vina manj v Jugodlrtvijl, Namestu vina bi lahko delno proizvajali brezalkoholni sok iz grozdja in gojili na-misno grozdje. Teh sokov pa ne more proizvajati na£ vinogradnik, ker je za njihovo izdelavo potrebnega precej denarja za nabavo aparatov za sterilizlranje. s katerimi se prepreči alkoholno vrenje. Nabaviti bi si moral posebne aparate sa grozdne in sadne sokove, imeti bi moral posebne pode s takim} pripravami, da bi sok v sodih po določenem času ne začel zopet vreti. Zaradi velikih stroškov naš kmetovalec ne bi mogel proizvajati sam grozdnih in sadnih sokov. Ustanoviti bi se morala posebna industrija, ki bi si znala že v naprej pridobiti dovolj odjemalcev. Tudi prodaja namiznega grozdja ni enostavno trgovsko vprašanje. Rentabilne količine namizpega grozdja bi se prodale, ge bi bila prodaja organizirana v večjem obsegu. Potrebna bi bila dobro organizirana propaganda za uživanje grozdja, ki je zelo zdrava in redilna hrana, ki čisti kri, osvežuje živce, vsebuje locjtin, zdravi grozdni sladkor, mineralne snovi in vitamine. b! vinogradniki uvideli, da grozdje lahko prodajajo, bi se začeli bolj baviti z vzgojo namiznih sort grozdja. čeprav bi se s prodajo namiznega grozdja in z Izdelovanjem sokov precej površine vinogradov izločilo iz proizvodnje vina, bi že vedno ostala velika površina VinQgrad»v. ki je vinogradniki iz gospodarskih razlogov ne morejo opustiti. Strokovnjaki v teh vprašanjih pravijo, da jn treba doseči delno treznost, to je zmerno pitje vina in da je treba zatreti pitje žganja in šmarpičnega vina. če bi v tem uspeli, bi dosegli že mnogo v borbi proti alkoholizmu, ne da bi s tem škodnvnli vinogradništvu, Baletni večer v naši operi Deloma nov, zelo pester spored je napoinil opero in prinesel mnogo zadovoljstva Ljubljana, 26. novembra Kar prav je, da je tudi naš operni balet začel dokazovati večjo ambicijo in samostojnost ter prirejati lastne predstave. Noče biti več le pritiklina. operam temveč se skuša uveljavljati tudi z lastne umetnostjo in svojevrstno lepoto, ,Mnogt* fežkega in tPd*ega dela naših baletnih solistk, solistov in vsega baletnega zbora prehitre i?gipe i/pred na^ih oči in i? spomina, ko švigajo sadovi takega truda sredi opernih predstav mimo nas Ms^ ln ploskanja je edina nagrada zs mnoge* napora in mnogo znoja. Pa ai ubija kor-eo^ i*raf in režiser inž. P Golevin dolge nočne ure glavo a ustvarjanjem vedno novih, vedno lep&h in močnejših baletnih izrezov in kombinacij. 8 kapplmki in korepetitofji i*če ob klavirju v skladbah idej in virov za baletne situacije, evolucije in perrnuta-cije v neprestani težnj'. kako bi vsebino melodij podai čim lepše, duhoviteje, sliko-viteje ip topleje v ritmih- zaokretiK, vrtincih, skokih, valovanjih in položajih. Tako ugotovi formo v gbstraktnoatih, ki jim morajo dati plesalke in plesalci šele konkretnost s svojimi telesi. In takrat se začno vezbe ki trajajo z vedno novimi premembarni. 4opolnitvami in prepletanji, pa tuili kraJ^vami dolge dneve po več ur, včasih o4 zgodnjega jutra 4o obeda ip zopet popoldne do poznega mraka- pfekt se pokaže končno na operr ni predstavi, traja jedvg nekaj minut, po teatru aaplju&ka kratek ploak in ^ le j« pozabljeno vse. Kakor raketa, ki je švignila pod nebes, nas očarala par trenutkov in že izginila v noči. Zato sem rekel, da je prav, da nam pokazuje Wlš baJlet aadove svojega truda ip stremljenja samostojno brez operne pevske in orkestralne konkurence, 4» n*"* predstavlja halet samobitno. Na takih baletnih večerih so baletni sadisti obeh ipoiov edine plesne primadone in edini absolutni prvi tenorji plesne umetnosti. Srečna "lis^l je n#f% p" n**«w» občinstvu nepričakovano prijsaen sprejem i« polno razumevanje. Vse samostojno baletne priredbe so bile doalej is vratno obiskane, večipoma rasprodane, iri tudi nedeljski večerni nastop privabil toliko pup4ike, <3a je bii# naša opera nabito polna NTovi spored Je Prinese- rasen nekaterih še snanjh. » ispopolnjenih jn tehnično še dovraeneJMh toek v treh de!«h tudi već novih v dragocenih, zelo okusnih, v barvan posebno izbranih in zato res mikavnih baletnih ustvaritev, Po znani poetični Adamičevi »Snubitvi« iz Tatarske suite, v kateri se odlikujeta vedno strastno živahna ip inteligentna rojena plesalka S. Japljeva in stasiti poblesni p. Carmap smo prav ra-dj ponovno gledali »Harmonijo« s Dvora-kovo divno glasbo in s slikovitim klasičnim podajanjem nase primabalerine Erae Moharjeve jn elegantnega, prožnega |J. Pi-iata- V »španskih plgsih« po Bizetgvi glasbi v opori Carmen je Pilate kot toreador s £rqo- rdečo mantil jo dražestno prikazoval s pl< nimi gibi in okreti bjkoboirbo ter v naslednji točki s tremi sivheti in vsem »borom koreografski s4rnil vse motive pristnih španskih plesov po svoiih študijah med španskim ljudstvom Razen Japljevc u\ Carrnana je tu D. Pege ».'a i kezal svojo lahkotnost, fino gestikulacijo ip veliko muzikalnost. V Chopinovi »Epizodi« se je poteg Moharjeve zlasti odlikoval Pilate, ki prinaša po možposti vedno kaj novega. V drugem dely smo gledali f^jkovskega že pcpulamo suito ia baleta »Hrestač« v šestih slikah. Krasna melodična glasba pf*-naša razkošno pestrost in efektne kontrast-nosti v dejanju, ki daje solistom in zboru dosti zahvalnih prilik za pantominuen« baletno in še posebej groteskno ter folklorno zanimiva ude jst vova nje. V sliki »Pred pajkovo mrežo« je namesto sijajne Brav-ničarjeve. obolele ob bolnem sinku, sama nastopila M. Remikarfeva, ena najsposobnejših, najbolj elastičnih in iztreniranih naših prvih plesalk. 2eto je posebno toplo priznanje. ' V tretjem <|elu je bil zlasti močna točka odlično izvajani, originalno zasnovani in kostumno veleokusni Sibeliuaov znani »Val-se triste«. ki sta ga plesala Moharjeva in Pjlato. Schubertov »Moment musiquale« je iznova učinkovito uveljavljala RemSkarjc-va Izvirna baletna novost je bil S. OsteT-čev »Zapuščeni«. In ljudje so mM živahno p';« i-kali. Izvajal ga je Pila to. Ali se da res prav vse plesati? »Zapuščeni«, bi misli^ jas, je nesrečen, potrt, negiben. Pa da pleše, skače, vrtinci in dirka kakor obupapec, ki kliče nebo in pekel na pomoč tar se valja po tleh? Morda bi pravilnejsj naslov »Obup«, da bi se skladala koreografija z glasbo Morda. Ni me sram povedati, da zapuščenca n« razumem- Prijeten zaključek sta bila Smetanov fu-riant in polka is ».Prodane neveste**, vedno jn povsod zmagovite. Golovin, Moharjeva m Remškarjeva z zborom so zanju žali top4o priznanje, pa s Pilatom odnesli 4omov obilo zasluženega cvetje- Fr, G. Začasni predsednik Severne Irske Belfast, 26. nov. s. (Reuter). Za začasnega novega severnoirskega ministrskega predsednika je bil imenovan dosadAnji finančni minister Andrevvs. Dokončno bo določila novegra ministrskega predsednika šele skupščina ulsterske unionističpe stranke, Angleški ministrski predsednik CnurchJU je poslal ob priliki smrti ulstrskaga mini«, sirskega predsednika lorda Cragavona ga-neralnemu guvernerju Ulstra sofcalno brzojavko. Vdovi lorda Cragavona ja izrazil brzojavno soialje tudi irski ministrski pregfc sednik de Valera. »-t--rr—:-—:-rr—-—————-:-'- . . Lil ^astani fn ostani član Vodnikove družb ml t- 6tev. 2/1 »BtOVENSRI NAROD«, tor*, 1940. Stran S DNEVNE VESTI —. U vojaške službe. Za vršilca dolž-neral Dragoslav Miljkovič, doslej po vel j-nosti II. armije je imenovan divizijski ge-nik konjenice. Na mestu komandanta V. armije bo optal Se nadalje divizijski general Vladimir Cukavac, ki je bil naznačen za vršilca dolžnosti poveljnika H. armije. Razrešen je dolžnosti in postavljen na razpoloženje vojnemu ministru armijski general Bogoljub Ilič, pomočnik vrhovnega inšpektorja vojske, ki je bil naznačen za komandanta V. armije. Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. —\} Iz legije koroških borcev. Včeraj je umrl v Ljubljani bivši koroški borec in član glavnega odbora Legije koroških borcev, tovariš Ludovik Skuhala, major v pokoju. Vabimo člane glavnega odbora in tovariše iz ljubljanske krajevne organizacije, da se polnost p vilno udeleže pogreba, ki bo danes ob 16, iz kapelice sv. Ar. dreja na Žalah Zbira lišće pred Žalami ob 15.48. — Glavni odbor LKB. — Prom°cija. Na beograjski univerzi je bila promovirana za doktorja medicine ga. Damjana JeJečin roj. Baebler, soproga g. dr. Rieta Jelačina in snaha g Ivana Je-laeina, velctrgovea v Ljubljani. Čestitamo! — Nov grob. Včeraj je umrl v *1, letu starosti v Dol. Logatcu g Ivan Mohorćio, železniški zvaničnik v pok. Pokojnik je bil sploano znan in priljubljen. Pogreb bo jutri na tamošnje pokopališče. Pokojniku blag: apomin, žalujočim naae iskreno so-žalje! — Važn*» opozorilo glede dOKlad državnim uSiižhenoem in up°kojene«m. Glede na spremembo in dopolnitev uredbe o izredni dokladi državnim uslužbencem in upokojencem, objavljeni te dni v listih, opozarja finančno ministrstvo, da niso zvišani prejemki vsem aktivnim državnim uslužbencem, kakor to nekateri mislijo. Ob tej priliki je bilo samo izpopolnjeno v uredbi to, kar je bilo prej izpuščeno in določena je izredna osebna doklada tudi državnim upokojencem, do katere prej niso imeli pravice. *» 2Jopet poclr;i/.itt>\ b« minske m»*6ttniee. Finančni minister je ©diibril sklep odbora reguliranje in nadziranje cen bencinske mešanice, da s« cena zviša za 20 par pri litru. Tako je poslej bencinska mešanica na prodaj po 7.35. 7.60 in 7.70 din liter. Podražitev je bila uveljavljena že včeraj. Mešanje pšenične krušne moke s koruzno bo uvedenu obvezno 1. decembra. Definitivno ie sklenjena da bodo mešali k pšenični moki 20'.«' koruzne. Po vesteh iz Reosrada bo ta predpis uveljavljen že 1. decembra. Ni pa še rešeno vprašan i e nadzorstva pri mešanju koruzne moke s pšenično, kakor tudi ne, kateri mlini bi nai mleh koruzo. Ce bedo ta vp:ašania rešena že v tem tednu, bo prihodnji teden naprodaj že kruh iz mešanice pšenične in koruzne moke. Po izjavi pekov bo ta kruh baje nekoliko boljši od sedanjega en »tne-ga kruha. — Visoke cene nove koruze. Nova koruza se še vedno ni pocenila, kakor bi smeli pričakovati spričo iotošnie zel.» io-bre letine. Zdai je koruza po 269 do 370 sto*. Ponudba ie zelo slaba. Trde. da je koruza zdai tako draga, ker io zelo kupu= jejo tovarne špirita. Špirit se ie precej podražil, tako da tovarne špirita lahko kiipujeio *!di zdravo koruzo p© precej visokih cenah. Zdaj tudi še ne smerno pričakovati, dn se bo koruza pocenila zaradi večie ponudbe. sai ie znano, da nrihaia v večjih količinah na tržišče šele spomladi, ko že izvozimo prebitek pridelka. Zato nekateri mislijo.'da bi bilo potrebno zaustaviti izvoz, tako da bi koruzo izvažali šele spomladi, kar bi zdaj ugodno vplivalo na cene. — Pred ffospodar«»iimj pugiijanji s Švedsko, Finsko, Rummdjo in TuFčijo, Posvetovalni odbor za zunanjo trgovinsko P^U-tifco je na svoji za. nji seji obravnavaj \-prašanje trgro\-inskih pogajanj s posameznimi državami. Pokazala se je potreba, povedih začela že ob koncu tega te^na. z drugimi državami pa prihodnji mesec. — Prihodnje zasedanje jug«>sluvensko-itaJijanskega stalnega go^pod^fsH^ua odbora. NaPi gx)spc arski krogi čakajo a velikim zanimanjem naslednje zasedanje tega odbora, saj bo treba rešiti celo vrsto važnih vprašanj, če želimo normaliziranje trgovine z Italijo. Mod drugim bo treba rediti naslednja vprašanja: odpravo pre-* povedi odnosno oprostitev nagega blaga, ki je še vedno blokirano v italijanskih pristaniščih. Blokirani so predvsem: kavčuk, loj, kokosovo olje. sirovi bombaž, volna in juta. Prav tako je važno, da nam Italija čimprej dobavi bombažno prejo, ki bi nam jo morala že kakor se je Qbvezala. Tako nam mora poslati za drugo tromesečje tega leta še čiste bombažne preje v vrednosti 17.5 milijona lir. to je okrog 920.000 kg. Pa tudi za tretje trimesečje tega leta nam Italija mora dobaviti okrog milijon kilogramov čiste bombažne preje po 24.5 lire kg. Naša industrija Je v veliki rnari odvisna od zadovoljive rešitve teh vprašanj. — V Zagrebu nameravajQ uvesti etažno lastnin©. Na svoji zadnji seji je zagrebški mestni regulacijski odbor sklenil, da zaprosi bansko upravo, naj izda zakonske predpise o uvedbi etažne lastnine vsaj za Zagreb. V razpravi o tem vprašan iu ae je pokazalo, da bi bilo umestno v Zagrebu uvesti etažno lastnino, češ da bi se stavbna delavnost zaradi tega zeko poživila. Za uveopo etažne lastnine se zelo navdušujejo nekateri tudi v Beogradu, v Sloveniji je pa preti temu hud odpor. _ Sarajevo dobi radiopostajo. y Sarajevu 3e bil sestavljen, odbor, ki ga sestavljajo številna prosvetna društva in ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno aa »graditev emisijske radijske postaje v Sarajevu Zagotovljeno imajo že 3.000.000 din kredita, in računajo, da bodo že čez dva meseca imeli svojo radijsko postajo. tw Razširitev gospodarskih zvez s Turčijo. Po uspešnih pogajanjih s Turčije gle*-de dobave bombaža so postali naši gospodarski odnosi s to državo tesneDa bj se razširila trgovina med. obema državama, bo po napovedih iz Beograda kmalu prispela k nam turška gospodarska delegacija •s-* ie en mest preko Save pri Zagrebu. V okolici Zagreba pri Jakuševeu grade ie en most preko Bave. Most je delno železna in delno lesena konstroikeija. dolga 284 m. SfcroSki bodo znašaJi nad 4,000.000 din. Most bo izročen svojemu namenu v jeseni prihodnleera leta. — Potrditev vesti o zvišanju železniške tarife. Nedavno smo poročali, da bo z no- vim letom zvišana potniška železniška tarifa na vseh državnih železnicah. Sedaj to vest potrjujejo s pristojnega mesta. Vprašanje zvišanja železniške potniške tarife je že definitivno rešeno. Vožnja bo podraaena aa okrog 20 •/•. — Naša gospodarska delegacija od potu < v Bukarešto. Kmalu se bodo začela pogajanja za novi gospodarski sporazum z Rumunijo, v glavnem za obnovitev klirinškega plačilnega prometa. Doioeeno je že, da odpotuje v tem tednu naša delegacija v Bukarešto, na čelu z načelnikom oddelka za trgovinska pogajanja direkcije za zu nanjo trgovino dr. Boškom Djordjevičem. Predpisi o oprostitvi taks pri prenosi; -odežev industrijskih podjetij razširjeni na banovino Hrvatsko. Nedavno so bili u ve ljavljeni predpisi o oprostitvi taks za prenos industrijskih podjetij iz inozemstva v Jugoslavijo, in sicer industrijskih delniških družb. Sedaj pa so bili te predpisi razširjeni tudi na banovino Hrvatsko s posebnim odlokom bana. — Ni govora o nobeni rekviziciji. Nekateri temni elementi so razširjali med ljudi vesti, da bodo oblasti začele rekvirirati življenjske potrebščine, V nekaterih pokrajinah so kmetje verjeli tem vestem in začeli so na debelo klati in prodajati živino. Posebno v Bosni in Srbiji je zaradi tega nastala velika škoda. Zato je potrebno še posebno odločno pobijati vse taksne govorice. S pristojnih mest poročajo, da nihče mti ne misli na uvedbo rekvizicije. Potrebno je. da kmetje pitajo brez vsake skrbi prašiče, saj bodo pitane mnogo laže prodali. Nikomur se ni treba bati, da bi mu živino rekvirirali. Razen tega nagla-šajo, da bo izvoa prašičev zelo velik ter da bodo cene visoke, saj naše obveze znašajo okrog 250.000 prašičev. — Kake so naraščale cene v p°aameznih državah. Zanimivo je primerjati naraščanje cen med posameznimi državami od julija lani do letos istega meseca. V tem razdobju so se povečale cene v trgovini na debelo v Nemčiji za 359^, v nasi državi pa za 36.3^. Življenjski stroški so se zvišali od> julija lani do letos v Nemčiji za 34 na 20-6ve, na Japonskem za 20.9, na Danskem za 27.3 in v Jugoslaviji za 34%. — Kak« žive na»i izseljenci v Nemo»ji. Te dni se začno vračati naši sezonski delavci iz Nemčije. Letos jih je bilo poslanih v Nemčijo okrog 5.000. in skupno jih je tam 12.000. Letos se ne bodo vrnili vsi delavci, ker bodo nekateri dobili zaposlitev v industrijskih podjetjih. Razen tega je Nemčija prevzela tudi nekaj naših delavcev, ki so bili prej zaposleni v Franciji. Po anketi, ki so jo izveoJe naše oblasti, ae je iskazalo, da živi 91.7% naših delavcev v Nemčiji sadovoljivo, 4.7% delno slabše in :: .V, slabo. Naši delavci so lahko pošiljali po 60 mark mesečno v domovino in po računu strokovnjakov so letos zaslužili okrog i00 milijonov din. Na povratku iz Nemčije lahko vzamejo naši delavci s seboj blaga v vrednosti 2.000 din. Nemčija je opre? stila capine tega blaga in tudi naše obrnejo ne oblasti ne bodo pobirale uvoznih earin. Lani so pp povratku bili oproščeni uvoženi predmeti, ki so j$i vzeli naši delavci s seboj ie Nemčije v vrednosti 1Q.000 din. — Obn°vitev prometa z LuKSemburgom. Obnovljen je promet z Luksemburgom. Pač pa še ne sprejemajo pošiljk za Francijo H§. prevozu preko Luksemburga- — 4 vagoni se pajflli v prepad. V nedeljo je voda odnesla blizu Jabiaaice pri Sarajevu železniški podporni zid y dolžini 12 m. Na tej progi so šele včeraj obnovili promet- Pr* železniški postaji Komar na pror-gi Travnik—Jajce je pa iztiril tovorni vlak in 4 vagoni so se zvrnili v prepad. En železničar je hujše rj_njen. — R°njske rep*» k rade j". Zaradi podražitve žime so se spravili tatovi tudi nad konjske repe. Orožniki iz Podbrezja na Gorenjskem poročajo, da so tamkaj na delu neznanci, ki se ponoči vtihotapijajo v tuje hleve. Samo v eni noči so odstrigii repe već Konjem, pa tudi njihovih griv niso pu^-stili v miru. Prav take so odnesli posestniku Antonu Hribarju v Sp. Dupljah par čevljev, vrednih 350 din, posestnici Marijj Jane v žiganji vasi pa 4" kokojii. — Tatvine na Koroški Beli. Pred dnevi je bilo vlomljeno v več stanovanj velike Stavnpvanjske hiše na Koroški Beli at. 95. Tat je odnesel Filipu Lukanu in drugim Stanovalcem več oblek, Čevljev, kožuhovine in zlatnine, v skupni vrednosti 4.900 din O tatvinah so bili takoj obveščeni orožniki, ki pa doslej nepridiprava še niso mogli izslediti. — Vreme. Vremenska napoved pnavi, da bo delno oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku in K u m boru 17, na Rabu 11, v Ljubljani 11.2, v Zagrebu, Beogradu in Viau 9, v Sarajevu 5t v Mariboru 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 778.7, temperatura je znašala 08, na aerodromu —3, v Mariboru —5 C. Iz Lluhlfane —H Vojaški pregled konj in voz za mesto Ljubljane bo od 30. XI. do 4. XII. 11. na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Pregledani pode vsi konji in vosov!, zato jih moralo lastniki brezpogojno oripeliati k pregledu, sicer bodo kaznovani po voj. kaz. zakonu. K pregledu nai lasfeuki pripel je ie sveie stvari tisti dan in tiste uro* ki io imajo na pozivu. Kdor poziva ne bi prejel, nai se pred pregledom zglasi v mest. voj. uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. soba 3. Do izvršitve pregleda 1e vsaka odtujitev koni in voz prepovedana. —11 Sokol II opozarja svoje članstvo in prijatelje, da bo proslavil leto&iji praznik zedinjenia s telovadno akademijo, ki bo v soboto 30, t m. ob 20. v Sokolskem domu v Trnovem. Vabimo društveno članstvo, starše mladine in druge društvene prijatelje, nai se proslave z akademijo udeleže v čim večjem številu. ZeLravol —lj Gutenbergovo proslavo pripravljajo fjubljanski grafičarji. Organizacija grafičnega delavstva in organizacija grafičnih faktorjev pripravljata veliko prireditev, a katero bodo s/rafičarji proslavili' petato-letni jubilej tiska, ki ga letos proslavlja ves kulturni svet, Pet stjo let je minilo, odkar je Johanp fJJutenberfr tiskal prvo knjigo s sestavka premakljivih majhnih kovin-Bklh črk. Od tedaj se je na osnovi, ki jo je postavil veliki izumitelj, razvil moderen tisk. ki je dosegel neizmeren razvoj. Tisk je danes najvažnejše sredstvo za širjenje kulture in prosvete. Petstoletni jubilej tiska je torej pomemben dogodek za ves kulturni svet in je razumljivo, da letos povsod po svetu slave začetnika tiska in proslavljajo njegov ifum. wmm Outeabergova pra* slava, ki jo ljubljanski graiioarji skrbno pripravljajo, bo 14. decembra. Na sporedu bo tudi zanimiv prikaz, kako je Gutenberg zadei tiskati. Na to sanimivo prireditev opozarjamo ae sedaj vso javnost. —lj V vrtnarskem tečaju %& lastnike malih vrtov, ki ga prireja podružnica 8VD Ljubljana l, v kemijski dvorani l, drž. realne gimnazije v Vegovi ulici, bo predaval d revi ob 19. kmet. svetnik ln». Ciril Jeglič e vzgoji zelenjave: spinaee, kolerabe in drugega korenstva, krompirja in čebule. Vstopnine ni. —lj Ljudska universa v LJubljani. Solun in njegova umetnost je naslov predavanja, ki ga bo imel v mali dvorani Filharmonije i Kongresni trg) jutri ob 20. dr Franc Me-=eenel. 501—n —lj »Na dnu Jadrana« je nasJov predavanju, ki ga bo priredila Jadra neka straža v sredo 27. t. m. ob 20 v glasbeni dvorani Jrušva »Sloge«, Pražakova ul. št. 19. Predavatelj Ivan Kuačer bo predaval o delu skupine ljubljanskih akademikov, ki te nekaj let raziskujejo Jadran s potapljaškimi pripravami, ki so jih »gladili sam1. Po^ kazal bo številne, deloma barvaste diapozitive o živ'jenju v morju ter prinesel potapljaško opravo in razložil njeno uporabo. Vabimo na predavanje vse članstvo in prijatelje Jadranske straže. Vstopnine ni! -r^lj Ruska Matica. V Četrtek 28. novembra ob 20. bo priredila Ru^ka Matica v prostorih Francoskega instituta literarni večer ob 175. obletnici smrti znamenitega ruskega pisatelja in znanstvenika Mihaela Lomonosova. Spored: 1. slavnostna govora univ. prof. inž. Alekseja K o p y -lova in lektorja ruščine na univerzi dr. Nikolaja Preobraženskega; 2. udeleženci ruskega tečaja pri Ruski Matici bodo recitirali odlomke iz del Lomonosova. Vstop prost. Vabljeni »o vsi prijatelji ruske kulture. —lj Trgovski SotrudnikIrSotrudnioe! Občni zbor naše stanovska organizacije (Po^ močniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani) bo v petek 29. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Stanovska zavednost nam narekuje, da se tega občnega zbora vsi udeležimo! —lj Rektorat drž. glasbene akademije se najtopleje zahvaljuje društvu Glasbena akademija < v Ljubljani za znesek 1000 din, ki ga je darovalo za podporno zalogo zavoda. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj ZIMSKO PERILO Karničnik Nebotičnik —lj Tudi druga žrtev nesreče v gramozni jami podlegla poškodbam. Včeraj smo poročali o hudi nesreči v gramozni jami, ki se je pripetila v soboto ponoči. Pri ne^ sreči se je 321etni ključavničarski pomočnik Adolf Polžkruh na mestu ubil, 321et-nega orodničarekega mojstra Josipa Cle-menteja pa so prepeljali reševalci v bolnico, od koder so ga ponoči prenesli v šlajmerjev dom, kjer je bU operiran. Njegove poškodbe pa so bile tako hude, da je že po nekaj urah umrl. Pogreb nesrečnega mladega moža, ki zapušča globoko potrto žepo in mladoletno hčer, bo jutri ob 15 30 iz, mrliške veže splošne bolnice na pokor pališče na Vič. —lj Obupana družina. Huda nesreča v gramozni jami. ki je tako nenadno terjala življenje 321etnega ključavničarskega, pomočnika Adola Polžkruha, je povzročila veliko sočustvovanja z njegovo osirotelo družinicoy ki je ostala brez vsakih sredstev in rednika. Nesrečni Polžkruh zapušča ženo ip dve hčerki, prvo staro 9 let, druge pa šele 7 mesecev. Kakor rečeno, se ostale vse tri sirote naenkrat brez vsakih sredstev, da so res usmiljenja vredne. Tistim, ki bi jim mogli in hoteli v tej stiski prihiteti na pomoč, bi bile sirote večno hvaležne Poižkruh^va družinica stanuje v Stožicah 86. —lj Vlem v mizai*k i delavnico. Te dni je vlomil neznan «luV:wec v mizarska delavnico Antona Rojine v Slomškovi ulici. Iz delavnice je odresrl 8 om širok in čez 5 m dolg gpnilni ^riven, vreden 466 din. Tat bo najbrže skuj&l jermen čim prej spraviti v denar \i\ svu4-anQ pred nakupom! KOLEDAR Danes: Terek, 28. novembra: Konrad DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Obala v megli Kino Sloga: Vampir zapada Kino Unien: Dunajske ljubavne zgodbe Razstava slik Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljona odprta pd 9. do IS. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva predavanje kmet. svetnika inž. Cirila Jegliča o vzgoji razlišnih vrst zelenjave ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 41. T»-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar šelenbur-gova ulica 7. SOKOL Sokol I Ljobljana-Tabor ho priredil v proslavo državnega in sokolskega praznika v soboto 30. novembra v veliki dvorani svojega doma telovadno akademijo a pestrim sporedom. JSafietek točno ob pol 21. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni med 17. m 90. uro. Sokolsko društvo Ljubljana TEL. priredi V sredo 37. t. m. ob 20. v svojem (temu ob TvTševl cesti predavanje; »Franee Prebere« mm pesnik in elovek«. Predaval bo br. prof. Kolar. Udeležba obveza za vse članstvo, prijatelji društva vateijeni. ■ i J 1 ! ■ Sorzna poročila OnfHh, 2«. novembra. Beograd 10, Pariš 8.ft5, Loedfifi -mmm, Nevv York 431, Milan 91.75, Madrid 40, Berlin 172.50, Stockhoim 10275, Sofija 4.30, Bukarešta 2-35, gledali&oa DRAMA Baeetek ob 90. tisi Torek. 26. nov.: Lepa Vida. Red Torek. Sreda. 27. nov.: Skrivalnice. Had Sreda Četrtek. 29. nov.: Tekma Red B. Petek, 99. novembra: *£rp£ s kredo. Premiera. Preprderski abonma Sobota, 30. novembra: Romeo in Julija. laven. Znižane cene pd 90 din navzdol OPEKA: Začetek ob 20. ur4. Torek. 26. nov.: zaprto. (Generalka*. Sreda. 27 novembra Carmen. Red A Četrtek, 28. novembra: Flgarova svatba Red četrtek Petek, 29. novembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Sobota, 30. novembra: Gorenjski slavček. laven. Slavnostna predatava v proslavo narodnega praznika V nedeljo dop. 34. t. m. se je naAla prt oporni blagaInl denarnica z majhno vsoto denarja. Dani ae Istotam. Smrtna žrtev prometne nesreče Smrt vojnega invalida pod avtomobilom Ljubljana. 26. novembra. Včeraj okrog 15.30 se je na Tvrševi cesti pred odcepom v Linhartovo ulico pripetila razburljiva prometna nesreča, ki je terjala življenje 521etnega vojnega invalida in narednika vodnika v p. Martina Potočarja. Potočar se je ob orpenJeHepi času peljal s kolesom po opravkih proti Stožicam. in sicer pravilno po desni strani ceste. Ko je prlvoail sporedno z Linhartovo cesto, je pridrvel po Linhartovi cesti s tovornim avtom, naloženim s gramozom šofer nekega stavbnega podjetja Karel T., ki je, namesto da bi se držal desne strani, rezal ovinek mimo otoka. Kolesar, ki je bil invalid z leseno desno nogo, se mu ni mog^l več umakniti in se je v naslednjem trenutku znažel pod težkim vozilom, ki ga je podrlo in ga povozilo, šofer je takoj po nesreči avto ustavil in skušal pomagati ponesrečencu, ki je negiben obležal. Kolesa so mu šla čez prsni koš in mu je iz ust in ušes pritekla kri. Na kraju nesreče se je takoj zbrala večja množica ter je eden izmed prisotnih nemudoma po telefonu obvestil tz bližpje Majcenove kavarne reševalce, ki so že po nekaj minutah prihiteli z. avtomobilom, vendar pa ponesrečenega Potočarja niso naložili na avto, ker je bil že mrtev. O smrtni nesreči je bila obveščena tudi policijska stražnica, ki je poročala policijski upravi, nakar je prišla na kraj žalostnega dogodka komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik g. Meriiar. Po komisijskem ogledu je btlo truplo prepeljano v mrtvašnico na 4ale. Policija je ugotovila, da je nesreše za kri-vil šofer, ki ni voail pravilno po desni strani ceste, marveč je na levo rezal ovinek, kar seveda ponesrečeni Potočar nt mogel pričakovati in je bilo tedaj, ko se je tega zavedel, že prepozno. Pokojnj Martin Totočar je bil poročen in je bila o smrtni nesreči svojega moža že popoldne obveščena njegova Žena, ki stanuje na Gosposvetski cesti št. 14. Proslava zed!nfen|a 1. decembra v Unionu Na programu slavnostnega kor certa Ljubljanske filharmonije, ki ga bo priredilo Jugoslavensko novinarsko združenje (sekcija Ljubljana) dne 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Uniona, so naslednje skladbe: Arnič: Zapeljivec, simfonična pesnitev; Škerjanc: Marenka, koreografska pesnitev; Čajkovski: koncertna fantazija v g-duru. op. 56, Dvorak: Simfonija »Iz novega sveta«. Pri klavirju bo rektor Glasbene akademije v Ljubljani A. Trost, dirigiral bo g, Drago M. Sijanec. Arničeva in Škerjančeva skladba bosta doživeli na tem koncertu svoj krst Iz Celja —e S°koiska proslava 1. decembra. Sokolsko društvo Celje-matica priredi v soboto 30. t. m ob 20. v celjskem gledališču slavnostno akademijo Sporeći je naslednji: Alegorična slika — pozdrav zastavi. Slavnostni gpvor. Šokelska koračnica. Višja ženska deca: Po"_»a. Višja moška deca: Konj — presk ženski naraščaj: Gred — proste vaje. člani: bradlja, članice: Valček. Orkester: V. Parma: uvertura H narodni igii ?Rokovnjači«. Ciapi: drog. Moška deca: raznoterosti. Ženski n iščaj: bradlja. Moški naraščaj: Ritmi\. - stotica. Ženski naraščaj: jutranja teU^a-Jb.i. člani: Iz bratskog zagrljaja- »Hei Slovani«, pozdrav zastavi in Pesem sokoljih legij, ^r-r V nedeljo 1. decembra ob 10.: o bo v telovadnici v mestni narodni šoli slavnostno zborovanje. O pomenu narodnega praapika bo govoril društveni starosta br. dr, Jtfilko Hrašovee. Dvem ali trem godbe-nim točkam društvenega orkestra in dvema deklamacijama bo sledila zaobljuba novega članstva. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj se. udeležijo obeh prireditev v kroju. Obet} prireditev se naj ubežijo vsi bratje in sestre! —c Celjski šahovski Klub, priredi v sredo 27. t. m. zvečer v svojem lokalu no-: vembrski prvenstveni brzi turnir za dirugo moštvo. Razpisane so štiri nagrade. Verificirani in neverificirani igralci naj se prijavijo v poslovni knjigi do pričetka priredi-ditve. —e Poziv gozdnim pWsostn»fcora. Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse posestnike, ki ae po letu 1918. iz lastne iniciative, torej na lastno pobudo in ne po nalogu bivšega sreskega načelstva ali mestnega poglavarstva pogozdili karkšno koli nezgodno zemljišče, to je travnik, njivo, vinograd, pašnik ali sličpp. da se javijo pri mestnem poglavarstvu, ki bo zahtevalo od njih naslednje podatke: Ime as trnka in njegovo bivališče. Kdaj so pogozdovali (leto in me-saa). Na kateri parceli in v kateri kata-straki občini leži pogozdeno zemljišče. Raka velika je pogozdena površina in ke,ko se glasi lokalno ime onega zemljišča. S kakšno vrsto drevja so posadili zemljišče. Koliko komadov gozdnih sadik od vsake vrste drevja so posadili. Iz katere gozdne drevesnice ali iz katerega gozda je lastnik nabavil sadike. Ali je prejel lastnik sadike brezplačno ali po znižani ceni ali pa po polni tarifni ceni. V kakšnem stanju je sedaj ona gozdna kultura Ker je Io v tnAe-reau posestnikov, ki so izvršili taka po-goadovanja, naj ae prijavijo osebno ali pa naj dostavijo vestno sestavljene pismene pjpdfttke đP 15- decembra mestnemu po^la-varstvu v .Celju. —e Iavoz ereh°vega lesa. Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o izvozu 500 vagonov furBJrskih hlodov domačega oreha proti klirinškemu plačilu. Razglas je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva. —e Za hvatanje fekaiij je raapisaia mestna občina dobavo rabljenega, dobro ohranjenega, avtomobila s nosilnostjo 3 ton, • pogonom na nafto ali oglje in 2.500Litr-skim eodom ia 4 mm debele pločevine s pripravo ca drpanje fekaU^j, Ponudbe je treba vložiti do 15. decembra v sobi ste v. 9 na mestnem poglavarstvu. —e V ©olj**! boUiiet je umrla v soboto štiriletna delavčeva hčerka Joeipina Kladili kova z Grobelnega, v nedeljo pa je umrl OOJetni dninar Josip fconiič ia Podgorja pri Fmpkolovem, —c Tri neSrooe. Ko se je vračal 33letni Josip Kremše s Poljan pri Rečici ob Savinji v Boboto domov, je padel in si zlomil desnico v komolcu. Na Ljubeeni pri Celju si je 46leti» dnjmrica Nefca Prekorškova pri padcu, zlomila desno roko v zapestju. rfa Rečici ob Savinji se je isietaa delavčeva hčerka Lisa Rakunov a vsekala s sekiro v levo nogo.in se močno poškodovala. Vat trije pe zdravijo v celjski bolnici. Ob slovesu vrla družine Litija, 25. novembra Liti jani smo izgubili iz svoje srede splošno priljubljeno Jordanovo družino. G. Drage Jordan, dolgoletni prometnik na tukaj- šnji postaji, je premeščen na lastno prošpjo za postajnega načelnika v Rateče-Planico. Izredno agilnega člana in voditelja so izgubila mnoga naša društva, kjer se je udejstvoval. V službi je bU g. Jordan izredno uslužen uradnik in prebivalcem naše obmejne postaje in turističnemu okraju le zavidamo vrlo moč, ki jo dobe v svojo sredo. G. Jordan se je udejstvoval pri nas tudi v stanovski železničarski organizaciji, kjer je bii predsednik krajevne podružniea in se je vedno vztrajno boril za stanovska pravice. Na poslovilnem večeru se je v imenu železničarjev poslovil od odhaj i>>-čega tovariša naš postajni načelnik g. Križan Maitin. Izrecno lepo je uspela sokolska odhodnica, kjer je bilo spregovorjenih več prisrčnih govorov in sta prejela br. Jordan hn s. Jordanova spominsko darilo, odmorno iopek cvetja. Br. Jordan je poživil med %W m naše domače društveno glasila. Ob odhodu je svojim ožjim prijateljem poklonil vezane izvode >Litijskega Sokola«, ki nam bodo v trajen apomin nanj. Prav tako toplo odhodnico so priredili skavtu Jordanu člani stega kralja Matjaža. Jordan se je neumorno potegoval za napredek naših skavtov in jim je posvetil mnogo ur. Prav tako marljiv je bil g. Jordan v Sportpem klubu Litiji, kjer je zlasU skrbel za dvig lahke atletike. SK Litija se bo poslovil od vrlega športnika o priliki blizr njega občnega zbora. Jordanova družina je bila nam vsem za zgled harmoničnega ognjišča. Naj se počuti arečna in zadovoljna ob vznožju gorenjskih velikanov. Pri nas so Jordanovi zapustili vrzel, zlasti v naših društvih, in mnogo, mnogo prijateljev. »Iz Prešernovih dni« 2. dec. v operi! Preiskava zaradi požara v Hsttču Hotič, 25. novembra N^ni požar v Hotiču pri posestniku Končarju, tik banovinske ceste, ki vodi iz doline na Vače, je zbudil pri nas mnpgo govoric in ugibanj. Požar je nastal sredi noči in sta ga opazili najprej domuči de? kleti Dpra. in Dana, ko je bilo okrog pol 3. ponori in sta zaceli klicati na pomoč. Prebudilo ju je močno prasketanje in svet-likanje na domačem g\>opoJarskem poslopju in hlevu. Preden so se zbrali ljudje k gašenju, je biLo poslopje že močno v plamenih. Reševalci so si prizadevali le, da hi oteli sosedna poslopja in spravili iz go* rečega poslopja vso živino. Sprva so zasu* mili, da je ogenj kdo poutaknil, saj so bili primeri podtikanja ognja in požiganja še lani na Vačah precej pogo6ti. Zato so menili, da je zašel piroman sedaj še k nam v Hotie- Poslopje, ki ga je ugonobil požar, je bila kupljeno pred meseci od nekega Amcrif kanca, zavarovano pa je bilo le za malen* kost. V gorečem hievu so bile 3 krave, telica in konj. V poslednjem trenutku so jih prir viekii iz gorečega poslopja, sicer bi bila škoda še bolj občutna. V gospodarskem poslopju je bile precej krme, last posestnika Končarja, v poslopju pa sta imela shranjen no krmo še posestnik Cerar s Slivne nad Vačami ter posestnik Juvančič iz Hotiča. Po vestni preiskavi orožnikov je bil po* žar bržkone povzročen po gorečem ciga* retnem ostanku. Ugotovili 30, da je šib ono noč nekaj moških tam mimo in je verjetno, d«a je kdo odvrgel ogorek v slamo. Hi je bila tik ob cesti pod kapom; pogorelo poslopje je segalo namreč prav do cesta. Ta ugotovitev bo tudi najbolj verjetna, saj nimajo Koncarjevi nobenega takega se* vražnika da bi ae jim hotel z ognjem maščevati, nasprotno v vsem okolišu so s nanj kot nUroJjubnJ in priljubljani prebivalci. Iz Metlike — Sokolski oder, miklavievanje In drugo. Naše sokolsko društvo bo ob priliki proslave praznika zedinjenja dne 1. decembra zopet odprlo vrata svojega hrama e slavnostno otvoritvijo novega gledališkega odra. Za otvoritveno predstavo je izbrana igra ^Qče«1 na katere uprizoritev sa dramska družina prav vestno pripravlja. S pridobitvijo nove odrske opreme in predvsem novih kulis, so tudi dramskemu odseku dani temeljni pogoji za uspešen razvoj in delovanje pa lahko upamo, da bo prvi igri sledilo v zimski sezoni le več drugih. Delo v ostalih odsekih se piavtako vrši % vBft vnemo. Telovadni oddelki deca, naraščaja in članstva prav pridno vetbajo, orkester je pričel z rednimi vajami, uspešno pa napredujejo tudi mladi bratci in sestrice, ki se uče vijoiino, da bodo tako pozneje lahko orkestru prav izdatna pomoč. Sklenjeno je tudi, da našo deco in naraščaj obišče Miklavž, da jo obdari. Z oairom na to prireditev bo izvedena nabiralna akcija, pa prosimo, da pooblaščenih nabiralcev ne odpravite z izgovori ter jim po svojih močeh naklonite kak prispevek za Miklavžev koš, saj je to praznik naše mladine! Da pa ne bo zamere, obišče Miklavž tudi odrasle istega dne ob 20. tat! Anketa o socialnih razmerah našega dijaštva Ljubljana, 26. novembra. Smisla za reševanje socialnih problemov je pri nas zelo malo Mnogi lahko bi rekel, večina jih je. ki še težko slišno besedo socialen, tisti pa, k; so že tol.kt, moderni, da so včasih tudi nekoliko socurini, delo za napredek le ovirajo in smešijo Tudi je pri nas v navadi da opravljajo socialno delo le redke izjeme Pravega socialnega razumevanja pn nas ni Redki s>o rigti, ki vidijo v človeku res sebi enakovredno bit je. ki mu žele is-to tako dobro kakor samemu sebi. Zato je anketa o socialnih razme rah slovenskega dijaštva res aktualna Njen namen, mislim naj bi bil, zbixbt pri nas zanimanje za socialn; položaj našega dijaštva ter vzgojiti pr ljudeh vsai nekoliko altruističnega duha V njej hočemo sodelovati vsi dijaki, ki smo *r ki še občutimo na lastni koži. kaj se pravi nositi skozi mladost pečat bede Tudi jaz sem eden izmed mnogih, ki sem vkusil bedo skrvenskegs Studenta. Sem »in malega j> cestnika v nekem oddaljenem kotu Slovenije Zdaj študiram na univerzi; za seboj imam devet let življenja v mestu Preveč bi bf.o. ako b? vam hote' opi sati vso dobo neprestanega stradanja, be račenja, zmrzovanja in na jsramotne jšega strankarskega Izkoriščanja. Saj se tudi ne spomnim več vsega 19 let imam toda pre živel sem jih že zdavnaj. Telesno sem bil krepak in zdrav in reči moram: ža'1 mi je. da sem uničil svojo mladost Izgubil sem veselje do študija. N^sem posebno bolan toda moj idealizem ie strt ob vstopu v najlepša leta; pri pričetku svojih strokovnih študij sem razrvan od nestalnega in ne-stgorBeefl " " 1 bom. četudi me čaka Še šest sedem let toda ne več radi stremiienja po cilju pač pa iz trme. Pa naj bo sedaj moja oseba ob strani. Povedal sem to le zato da veste, da vprašanje, ki se ga želim dotakniti, ni izmišljeno. Prvo, kar si upam trditi je, da je študij pri nas privilegij premožnejših m srednje dobro situiranih me>čamrv. Ker jc sloven ski kmet po večini mali posestnik, je študij kmečkim sinovem onemogočen. Zato ie kmečki študent prisiljen v mestu beračiti, se ubijati z inštrukcijami. hoditi v slabši obleki poleti in v nezadostni pozimi. Sta nuje ali v podstrešni sobi ali v vlažni kleti; če je v Ljubljani le v najslabših in v naj-oddaljcncjših predelih mesta. Pozimi študira in spi v nezakurjeni sobi, perila navadno nima svežega, ker nima denarja za pranje. V šolo gre brez zajtrka. Kosi in večerja v kaki menzi, če ima srečo, da ga kdo priporoči. Vcndnr dobi jed vednr. zadnji, ker morajo b'-'- gostje prej postreženi. V razredu se dobio loči od meščanskih sinov. Tudi profesorji ga poznajo. Če je srednji .dijak, pravijo, zakaj ni ostal na kmetih, saj vendar obstoja nevarnost hiperinteli-gence. Sicer pa se šola za privatno življenje razen v disciplinskih zadevah mnogo ne zanima Kaj pa razvedrilo in zabavaQ Na promenado ne gre. ker ima s'abo oble-ko. na ples še manj. O izletih ne moremo govoriti. Kolikokrat bi bil sam rad prepotoval na "o državo Toda kakog Ali veste, da sem v 9 letih izdal samo za vožnjo na železnici in to samo kar sem se vozil domov na počitnice in zopet nazaj, okoli 3500 din? Res. ža'o^tno je to. da še sedaj nimamo med poC-i'nicami vsaj ene četrtin-ske voznine. Kak - nesmotrno zaviranje kulturnega napredka! Kdo naših dijakov pozna Srbijo. Dalmacijo, Hrvatsko ali vso Slovenijo? Pa povrnimo se nazaj k problemu kmečkega dijaka. Iz prej navedenih dejstev je razvidno, da je socialno manj vreden čUan družbe Pa boste rekli, kaj pa štipendije? Da lepo se sliši to Nekaj jih je ki so tako srečni da dobivajo kje kako podporo Toda naj vam povem samo tole: pred dnevi sem sam vložil prošnjo na banovino za podporo Prošnji sem priložil ubožno spričevalo, kakor tudi izkaz o invalidstvu svojega očeta Tudi sem navede oa je ma-fi že nekaj let bolna na kostni ietiki in posestvo zadolženo Ponižal sem se. da sem razgalil vso svojo bedo. da bi dobil par dinarjev Čakal sem dobre tri tedne, toda odgovora nisem dobil Sai ga tudi nisem nričakoval' Zato sem šel sam vprašat. \li je rešeno, gospod? Čakajte, da pogledam Tn čez neka i časa ie c*ospod ugotovil, da sploh nisem zanisan Pa se spomnim vaše prošnje Ali ste imeli priporočeno? Nisem ga takoi razumel Spočetka sem mislil, ds me vprašuje Če sem posla I priporočeno po no-šti Sele čez neka i *asa sem se zavedel da ne gre za to Tedaj m? ie bilo iasno zakai sp'oh nisem nrišel v seznam Tn rud1 gospod je med *em časom že or»redeH1 svoje misli .Ta v" nimate kaj pričakovati Letos in lam* smo že veliko izdali Sploh pa sai na vas ni videti da bi slabo živeli Čud no !e da gospod na meni ni opazi' ^e trebuha Tisoč misli mi ie rojilo po glavi V žilah sem začutil mladost kakor še nikoli v mišicah moč Pozabil bi bil kma*u da sem mani kot drugi Le ena misel mi je kljuvala še dalje Narod tvori državo Izšel sem iz naroda m ljubim ga kakor *v*> jo mater Narod vzdržuje državo In m* 'mamo pravico da vsaj nekaj zahtevamo od ogromnih miliiard ki iih z žulji žrtvuje narod za svojo inteligenco Mislim da ie denarna inteligenca kriva današnjim %o-cialnim zlorabam, kairi ona je zamorila v 'judVh a'trui^t'čno čustvo iim vzeta smisel za višje vzore ter pričela šolati svoje potomce do zadnjega da dobi v svoie roke tudi šolano inteligenco Kakih socialnih po bud od te strani nimamo pnčakovati Kmečko vprašanje za niih ne obstoia Brez rešitve tega vprašanja pa bo dotok inteligen ce z deže'e popo'nnma prenehal Vodstvo bo prevzda v roke popolnoma inteligenca denana. prepad med ljudstvom in inteligenco pa bo s tem še večji. Posledice tega razvoja so jasne. Zato si upam trditi, da je potrebno vzgojiti požrtvf.va-ino in idealno inteligenco, k* ne bo Študirala zato, da bo mogla s pomočjo očefovega kapitala nagromaditi nove kapitale pač pa. da bo oplemenitena po srčni kulturi in vešča svoje stroke, priprav!je na žrtvovati svoie sile za ono. iz česar je izšla: za narod. Takih ljudi pa ne bom-; iska'i med tipi na promenadi, pač pa med kmečkim iiudstvom. Niim pa mora dati država možrost, da postanejo med šolskim ietom >ocialni/ in gmotno enakovredni svojim tovarišem v mestu med počitnicami pa naj bi se tudi potomc; denarne inteligence scz'..m:l' s pridobitnim kmečkem deli m na nolju Veliko se govori o izvbrazbi naroda. Nič pa se ni delalo in se ne dela v tem snvslu Občudujemo uspehe drugih narodov. Zgled« vlečejo Pn na* se pa zdi. da ne V tem nogledu - .shm. da bo treba neka i korenitih reform Premagati bo treba nekaj zastarelih naziran: gotovih ljudi, ki iz lastnega samoliubja noče k' razumeti potreb časa Vse to beračenje in prepiranje je znak. da smo majhni :n da se bojimo vsake, še tako nedolžne, a potrebne operacije. Zdi se mi. da bi se med nami samimi našlo več ljudi ki bi se upat energičneje razpravljati o teh vprašanjih, kakor pa pri odločilnih faktorjih Pa pravijo, da je bodočnost itak naša. Akademik I f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče in stric, gospod Ivan Mohorčič žel. zvaničnik v pokoju umrl v 71. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 27. novembra v Dol. Logatcu. LJUBLJANA — DOL. LOGATEC — SARAJEVO — MIHALOVCE, dne 26. novembra 1940 Žalujoče rodbine MOHORČIČ. DR. RAPOTEC, WERNER Iz Kranja — Tekstilno solo so pričeli graditi. Ob koncu prejšnjega tedna so pričeli s prvimi deli na bivšem Suhadolnikovem travniku v Starem drevoredu Ko bodo zemeljska dela končana bodo pričeli takoj z gradnjo nove moderne tekstilne šole — Z ukinitvijo večernega vlaka, ki :e odhajal ob nol 24. iz Ljubljane, so poleg ostalega občinstva na i bol i prizadeti mnogi abonenti gledališča v Ljubljani, ki iim je seda i onemogočen obisk predstav Ker tudi ne vozijo avtobusi, je vsak obisk kakršnihkoli večernih predstav onemogočen, ker si denarja za prenočevanie skoro nihče ne more odtegniti od zasluži — Prečno cesto med Blejsko cesto in cesto na Golnik so pričeli tlakovati ob Blejski cesti Na tem križišču so uredili tudi prometni otok SK Kranj : SK Olimp. 2:1 (1:0). V nedeljo je bila odigrana tekma, ki je kljub slabemu gostu privabila na igrišče vsaj 400 ljudi, ki pa so odhajali s tekme razočarani. Menda domače moštvo še nikdar ni pokazalo tako slabe igre kakor na tej tekmi Igra je potekala skoro ves čas v znamenju odločne premoči domačinov, toda pred golom nasprotnikov so se akcije končavale brez pričakovanih uspehov Tokrat se je pokazalo v jasni luči, da kranjski napad nima dovolj dobrih strelcev Pri tej tekmi smo opazili še eno napako, ki jo bo treba za uspešno nadaljevanje v tekmovanju odpraviti namreč vplivanje nasprotnika na slog igre Gotovo je. da so bili gostje za stopinjo slabše moštvo, prav zaradi tega pa bi morali domačini zaigrati tem lepše in premoč izkazati z večjo razliko v rezultatu. Prvič se je zgodilo, da je domače občinstvo pričelo navijati za goste, ker ni bilo zadovoljno z igro domače enajstorice. Gostje so pokazali nogomet na j primitivne] še oblike in jim ni bilo mogoče rezultata niti zenačiti kljub izredno slabi igri domačih. — Namesto venca na grob goso Hi oka Ločniškaria so darovali uslužbenci okrajnega načelstva 440 din dijaški kuhinji — Peci v kopališču so postavljene. Sedaj so tri kabine vedno tople in ni nobene nevarnosti, da bi se kopalec prehladil, posebno, ker je ob dnevih kopanja vedno zakurjena tudi čakalnica. — Bolni Kladnik se je s solzamt v očeh zahvaljeval našim Sokolom, ko so mu v petek popoldne izročili 520 din, ki so jih v nekaj dneh zbrali v Kamniku. Ker denar še vedno prihaja tudi iz Ljubljane, mu bo v kratkem lahko izročen zopet večji znesek.. Vsem darovalcem ponovna in iskrena hvala, tiste, ki se še niso odzvali, pa prosimo, naj to čimprej store. Z Jesenic — Knjige Vodnikove družbe so dospele. Člani jih dobe Dri poverjeniku g. Francetu Hlebanji Kniie je d ovo'i in iih tudi nečlani lahko dobe po običajni nabavni ceni. — »Obrazi in cvetje naših gor« je naslov predavanju, ki ga bo priredila jeseniška podružnica SPD v četrtek 28 t. m ob 20 v osnovni šoli Predaval znani alpinist in foto-amater g. Slavko Smolej. ki nam bo z živo besedo in krasnimi naravnimi posnetki prikazal le^te naših gorra ob solnčnern zahodu in ob jutranji zarji I* K**ro«™ka — Z Abrahamom se fe »rečaJ g. Joško Keršmanc. lesni trgovec v Kamniku. Popolnoma tiho je v krogu svoje družinice obhajal lepi življenjski praznik. G Keršmanc je čil in zdrav, toda zelo odporen in krepke narave in dobro skriva svoja leta. 2elimo. da bi tudi v bodoče krepko odbijal vse udarce življenia in praznoval še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Iz Trbovelj — Kolo jugoslovenskih sester v Trbovljah otvorja tečaj za ročna dela. pr kro-jevanje, pletenje, kvačkanje in šivanje, ki bo vsak torek od 1 s4. do l/i6 popoldie. Tečai bo vodila strokovna učiteljica gdč. Emica Persoglio Vpisovanje v tečai bo danes v Glažuti. Vsakokratni tečai stane za obiskovalke po 1 dinar. Na tečai se opozarjajo zlasti trboveliska dekleta ki se želijo izpopolniti v ročnih delih! — Trboveljski planinci in fotoamaterji: Drevi ob 20. v Delavskem domu zanimivo predavanje s posnetki v naravnih barvah pod naslovom »Planina cvete«. — Izredno draginjsko doklado je te dni izplačala rudniškim upokojencem Bratov-ska skladnica iz svojih presežkov. Na področju trboveljske Brat. skiadnice so izplačali 1300 upokojencem okrog 250.000 din v zneskih po 80 do 800 din v skladu s potrebami posameznikov m višinami njihovih pokojnin. Baje bodo v kratkem izplačani enkratni draginjski prispevki tudi rudniškim staroupokojencem. — 500 din je darovala socialnemu skladu trboveljskega sokolskega društva rodbina Djordja Roša iz Beograda v spomin na pok. gospo Antonijo Roš. Za plemeniti dar sokolska hvala. Posnemajte! — Članski sestanek je imela te dni v Delavskem domu zveza zadrugarjev Jugoslavije. Na sestanku so govorili o aktualnih socialnih vprašanjih, ki se tičejo rudarjev TPD. Zbranim delavcem se je predvsem raztolmačila kolektivna pogodba. Prisotno je bilo lepo število trb. delavstva, ki je pokazalo živahno zanimanje za mezdna vprašanja spričo naraščanja cen vseh življenjskih potrebščin. — Občinski park in gredice pred novim občinskim domom bo redno oskrboval vrtnar Herman Kuhar, za kar mu je primana letna nagrada 2000 din. Poleg tega bo za občino zasadil vsako leto do 31. marca 1000 komadov rastlin, do 30. junija pa še 1500 rastlin. — Sprejem v občinsko članstvo je bil odobren Vervegu Leopoldu, delavcu v cementarni z vsemi družinskimi člani, še nadalje obdržita članstvo v trboveljski občini Dominik Cebin iz Ljubljane in Vinko Kle-novšek iz Turopolja, oba z vsemi družinskimi člani. — Skupni stroški počitniške kolonije v Jurkloštru in Planini pri Sevnici so znašali 59.120.11 din. K temu so prispevali banska uprava 9000 din, min. za soc. politiko in narodno zdravje 15.000 din, ostalo trboveljska občina. Enomesečno letovanje v Jurkloštru je bilo izvršeno kot poizkusna evakuacija dece pod nadzorstvom tukajšnjega učiteljstva. Dobra organizacija le- tovanja je pokazala, da je občina ukrenila vse potrebno za rudarsko deco za primer izrednih razmer. Kolonije so ponovno obiskovali odposlanci občine, ki so se prepričali, da je za deco vse preskrbljeno. Iz Novec? tr?2sta — iuuiik.iii.,. sredstvo. Spričo velike draginje so pričele naše gospodinje z vsemi potrebščinami zelo varčevati. V poštev ne pride samo prehrana, temveč tudi drva, ki so se od poletja sem podražila za 100%. Ni torej čudo. da so pričeli ljudje varčevati tudi s kurivom. Tudi neki meščan je zelo pazil na svoja drva. Toda kadar je prišel v drvarnico, je dobil vtis, da je kljub varčevanju drv vedno manj. Prepričan, da mu drva kradejo, je napolnil nekaj polen s smodnikom. Učinek njegovega truda je bil popoln. Drva niso več izginjala. S tem je bil mož zelo zadovoljen, posebno pa še tedaj, ko mu je prišlo na uho, da se je nekje podrla močna peč. — Bratov zaklad je odnesel. Pred dnevi se je vršil zanimiv lov. ki ga je uprizoril pos. Janez Zore iz vasi Zabukovje, ko je lovil svoiega tatinskega brata Alojza, ki mu fe ušel proti Novemu mestu. Brezuspešen lov je trajal skoraj 3 ure. Alojz Zore. znan delomrznež in tat. katerega so iskali novomeški orožniki zaradi tatvin, ki iih je fant zagrešil na škodo ljubljanskega trgovca Blazina Vladimira, se je po tatvini v Gor Kamencah napotil v Znhukovie na bratov dom. Tu je čez nekaj dni iztaknil bratov denar pod kozolcem v škatli Bilo ie ravno 1300 din. katere je Aloiz odnesel. Okradenl brat Janez, ki je hotel dobiti težko prihranjeni denar nazaj, je Aloiza lovil do Noveera mesta, kjer se je za niim izerublla vsaka sled Brata 1e Janez prHavil orožnikom, ki so Aloiza ujeli sredi mesta, kler se je čutil nahoM varneea. Frant Je priznal več tatvin, tako tudi tatvino bratovega denarja. Sreda, 27. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15* Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12- Iz znanih oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02- Okrogli napevi (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Prešeren in mi — ob 1401 etnici rojstva (Fr Vodnik), b) Oddaja za diiake. — 18.40: Boj za petrolej (dr. Al. Kuhnr). — 19: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nac. ura. — 19.40- Čn^kov^ki- Uvertura 1812 (plošče). — 20: Ob 751ernici rojstva dr. J. Ev. Kreka. — 21.20: Kvartet pibaL — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citra-ški trio »Vesna«. N\rEN\\ ŽRTEV — Dekle, tebi je vendar ime Francka. Zakaj se pustiš od svoje zaroke klicati z Mirni? — To sem storila na ljubo Ženinu, ki nekoliko jeclja. PRI IZPITU — Kaj pomeni HNO? ? — ... na jeziku imam. gospod profesor . .. — Če je tako. pa brž izpljunite, nesrečnež, kajti to je solna kislina. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, tzjave Deseda din 1.— davek posebej. 2a pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par Davek posebej Najinaniš' znesek din TRGOVINA »EDO« ĆEVLJ1 Prešernova 48 Vam postreže v modi. kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Poslužite ne malih oglasov v >Slov. Narodu« oatceneiflt1_______ ZA VSAKO PRILIKO lajbcljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri PBESSEB Sv. Petra cesta 14 Krompir odbran, jedilni po din I.40 za kg oddaja, dokler traja zaloga, A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24 VSAKOVRSTNO ZLATO oriljante m srebro Kupuje po najvišjih cenah A. BO 21C — Ljubljana, Frančiškanska 3. 4» L. KUPIM MIKROSKOP dobro ohranjen, povečave do 1000krat, z oljno imerzijo. Ponudbe na A. Roječ, Stična. 2690 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN Breg 14. 2564 _____ 1 tono 700 kg, v brezhibnem stanju, prevozil 9585 km, poraba bencina 15 1, zelo pripraven za trgovca ali mesarja — prodam. Poizve se: Vojska Miha, Rodica, p. Domžale. 2691 STAtlOVATIJA Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši zneseK B-— din STANOVANJE eno ali dvosobno v mestu ali bližnji okolici iščeta dve osebi za 1. december. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Suho stanovanje«. 1692 NARODNA liSKARNA I UUBUANA I KNATUeVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREtROSlE IN NAJFINEJŠE Edmond O' Hara: Talna 40 profesorja Norbidusa Roman Zdaj je stal pred profesorjevim kabinetom Previdno je pritisnil na kljuko in vrata so se odprla Toda istočasno je luč v sobi ugasnila Tovvnsend je dvignil roko s samokresom. Počila sta dva strela in začul se ie bolesten krik Town-send je videl, kako je mračna postava skočila skozi okno. Townsend ni zasledoval neznanca in bil je prepričan, da je storil prav kajti tudi neznanec je imel pri sebi orožje Townsend ie bil ustrelil samo enkrat, drugi strel je bil neznanec namenil njemu Krogla mu je bila zažvižgala mimo glave. Tišina .. Detektiv je zopet prižgal luč, toda stopil je tako, da ga skozi okno ni bilo mogoče videti V sobi je bilo vse razdejano Knjige, spisi, razno orodje, vse je >v n razmetano do mizah, stolih in tleh Videlo se je. da je tu nekdo nekaj iskal in brezobzirno pustošil Toda kje je bil profesor? Sai ie moral vendar slišati strela? In zakaj ni prihitel? Čuden občutek je obšel Townsenda Zdelo se mu je, kakor da je v hiši, polni mrličev. Nekje je zamijavkala mačka in zahreščala papiga. Kar je zalajal še pes Njegovo lajanje je učinkovalo na Townsenda strahotno. Townsend se je zdrznil Treba ie iskati On bo e našel profesorja. Morda bi mu mogel še poma-ati. Čeprav je bilo mnogo verjetneje, da ga bo nate! že mrtvega, ustreljenega ali zabodenega ali -^a . . . zastrupljenega s plinom ... Hodil je po hiši odpirajoč ena vrata za drugimi reiskal je vsak kotiček, odprl vsako omaro, posedal pod vsako mizo Nikier nič Mar so profe-oria že prej kam odvlekli? V tem primeru ... je "o živ. Kar se je zdrznil. Stal je pred vrati kopalnice. Roke so se mu nehote stisnile v pesti. Skozi špranjo pri vratih je opazil luč v kopalnici, a vrata so bila zaklenjena. Zaklenjena so bila od zunaj s pomočjo zapaha V naslednjem trenutku je Townsend odprl vrata. Stal je na pragu kopalnice in osuplo zrl predse. Niegov razum ni mogel takoj doumeti tega, kar je zagledal Profesor ki ga ie tako razburjeno iskal, je sedel v kopalnici v udobnem pletenem naslanjaču, kadil je cigareto in čital novine. V kadi se je kadila *opla voda Prijeten vonj dobrega tobaka, pomešan -, .-^niPTri p"»*1a in mazil se ie Siril no kopalnici. Z zadovoljnim nasmehom je Morbidus odložil novine. — Dober večer, dragi mladi prijatelj, — je dejal čisto mirno — Veseli me, da ste se zvečer spomnili in me posetili. Ali se hočete kopati? Tople vode je še dovolj. Tovvnsend je le počasi prišel k sapi Globoko si je oddahnil, potem je pa segel profesorju v roko in mu jo prisrčno stisnil — Hvala bogu. živi ste! — je vzkliknil — mislil sem že — tedaj se je pa prekinil — kaj niste ničesar slišali? Ropot, strele? Starček je prikimal z glavo. — Seveda sem slišal Pravkar sem čital o angle-ško-ruskih trgovinskih stikih, ko sta počila dva strela. Toda to se me prav nič ne tiče, gospod Kenntlburv. Sicer vam pa moram povedati, da po mojem mnenju, dokler med Anglijo in Rusijo... — Midva sva vendar govorila o strelih, — ga je prekinil detektiv — Zakaj niste prihiteli iz kopalnice? Ali veste, kako je v vaši sobi? Profesor je vstal in skomignil z rameni: — Iz kopalnice nisem odšel, ker sem bil zaklenjen. — je odgovoril kratko, toda prijazno. — Sicer hi pa to ne ^m**lo nnbone?a «mrpsla Pomislite sami, če vam vlomijo v stanovanje razbojniki in vneto ščejo neko vrednoto ki io imate v žepu. ali bi se hoteli v takem primeru sami potruditi k njim iz Vopalnice? Tega ne verjamem — Mar veste, kaj so iskali, — je vzkliknil Town-send presenečeno. — Zelo točno, — je pritrdil stari profesor smeje. — Toda pojdite gori V mojo sobo morava. Gori pri črni kavi bova lahko prijetno kramljala. Odšel je iz kopalnice Kar se je ustavil na stopnicah in se obrnil k svojemu spremljevalcu. — Tista vrednota, ki so jo vlomilci iskali je tu, — je zašepetal skrivnostno in se potrkal s prstom po čelu. XXIII. — Ali zdaj razumete? — je vprašal, ko sta prišla v obednico. Townsend je sicer zelo malo razumel, vendar je pa prikimal z glavo, kar je profesorja očitno razveselilo. Iz kredence je vzel kavin servis in odšel iz sobe. Detektiv se je zleknil v naslanjač in se zamislil. Toda profesor se je kmalu vrnil z vsem, kar je rabil za kuhanje kave. Obraz mu je bil bolj zaskrbljen, nego prej in zdelo se je, da se je ta Čas v njegovem vedenju nekaj izpremenilo. — Videl sem opustošenje v mojem kabinetu, — je dejal in se pripravil, da bi skuhal kavo Kar se je jel tiho smejati. — Vi ste dali enemu izmed teh ciganov spomin Na oknu sem našel sledove krvi. Lepo, lepo! Tudi jaz bi bil lahko že dvakrat streljal na te ljudi, toda meni je vedno odpovedal pogum. Seveda, pri vas je to nekaj čisto drugega. — _e večkrat, — je ponovil Tovvnsend začudeno. —Ali hočete s tem reči, da je bilo pri vas že večkrat vlomljeno? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Cnristof // Vsi v Ljubljani ^^::.::../+/++/6/+8/++++444-:.^^ Tragična smrt starčka in mladeniča Mrtvec v šupi — Utopljenec v mlaki Maribor. 25. novembra. S Tezna nam poročajo o nenadni smrti 191etnega pomožnega delavca Franca Vin-cctiča, ki je bil zaposlen pri prevozniku Francu Anderluhu na Teznem. Snoči je sel ob navadni uri spat. Ko je Anderluhova prišla na dvorišče, je čula neke čudne glasove, ob katerih pa se je tako prestrašila, da se je spet zatekla v hišo. Menila je. da je tam kakšna žival, danes po so v bližnji šupi našli Vineetiča mrtvega. Roke je imel hudo sključene, ob ustnicah so bile še pene. Siromaka je najbrž zagrabila padavica. Ker ni bilo nikogar na pomoč, je v hudih bolečinah izdihnil. Maribor, 26. novembra Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča jc danes dopoldne razpravljal o tragičnem dogodku, ki se je pripetil 8. novembra letos v G rabah, ko ic 31 letni gostilniški pomočnik Rudolf Raku:a s samokresom streljal na posestniško hčerko Kristino Kocijan, ki jo jc zadel v desno stran pljuč in je krogla obtičala v pljučih. Le izredni spretnosti zdravnikov se je zahvaliti, da je Kristina Kocijanova ostala pri življenju Dogodek je svojčas zbudil v tamošnji okolici veliko pozornost, saj sta bila Raku'a in Kocjanova daleč naokoli zelo znana. Državni tožilec ic v obtožnici prikazal žalosten dogodek takole- Obtoženi Rudolf Raku^ je imel že 8 let ljubavno razmerje s Kristino Kocijanovo. V letošnji pomladi je začel svojo izvoljcn-k<» nagovarjati, da bi se poročila Toda Kristina se s tem predlogom ni strinjala 5n sicer predvsem zaradi te*ja ne, ker jc hotel Rakuša svoj dedni delež tr. znesku 50 tisoč dm odstopiti svojemu bratu, da bi na ta način izbrani! svojim upnikom, ki jim je dolge/val vj spomenik, Kakor zziano, so v zelo živahnem teku priprave za postavitev spomenika blago-pokojnemu Viteške:._u kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Spomenik bo zgrajen iz pohorskega granita. Na frgu Svobode, kjer bo spomenik stal, se že vršijo zemeljska tiela. Prostor, kjer se dela vršijo, je primerno zagrajen. — Odlik°vSni rotarči. Ob pnliki spominskega večera mariborskih rotr.rcev ob 10-letnici obstoja mariborskega kluba, ki so se ga udeležili tudi zastopniki rotarcev iz raznih krajev naše države, sta bila izvoljena za častna člana Zagrebčana inženir Alaupovič in dr. Levstek za zasluge pri ustanovitvi mariborskega kluba rotarcev. Posebne častne znake so prijeli klubovi ustanovitelji ravnatelj Krejči. dr. Stamol. industrijec Saboty in veleposestnik Nikola JUTkovtč. _ Obrtniško predavanje. V okviru Slovenskega obrtnega društva v Mariboru bo predaval ban. arhivar g. Fr. Baš o zgodovini mariborske obrti v dvorani »Ljudske pniverze« v Mariboru, Slomškov trg, jutri Tragična smrt je doletela tudi 761etnega bivšega posestnika Simona žumerja iz Stražgonjcev. Bil je na Pobrežju na obisku pri nekih sorodnikih, pa se je zvečer vračal domov na Tezno. V temi Stražun-skega gozda je zašel. Približal se je robu Ridlove gramoznice, ki je napolnjena z vodo. Očividno se mu je ob robu gramoznice udrlo. omahnil je v mlako in v njej utonil. Tragično smrt starčka in mladeniča po-milujejo vsi, ki so ju poznali, saj sta uživala zaradi svojega lepega značaja pr: vseh simpatije in spoštovanje. ne pri njem. da se pogovorita. Kristina je pristala pod pocrjem da mora poprej odvreči to, kar drži v n kali In res je Rakuša nekaj odvrgel, toda ne samokresa, ampak boksar Nato je hotel Rakuša priieri Kristino za roko. toda Kristina se mu je izmuznila ter dejala, da saj vendaT ve. da je med njima že vse končano Tc besede so Rakušo očividno tako razburile, da je vzkliknil: »Če jc tako, potem pa to imaš!« V naslednjem trenutku jc počil strel in je izstrelek zadel Kristino v prsi. Imela je še toliko moči. da je zbežala v hišo. kamor ji je sledil Rakuša. Nanj pa je Kristinina mati vrgla lonce, nakar je Rakuša pobegnil. Čez nekaj časa je Rakuša spet prišel h Kocijanovim. prosi! za oproščen je ter se informira! o zdravstvenem stanju Kristine. Ko so mu dejali, da še živi, je preskr-bel avto, s katerim so Kristino odprcmili v bolnico, kjer so ji zdravniki rešili živ-fjen je. Rakušo so orožniki aretiral' in je pri zaslišanju priznal dejanje in krivdo Dejal jc. da je zares hotel usmrtiti Kristino Kocijanovo in sicer zarad* nepopisne ljubosumnosti in v hipu duševne zmedenosti, ker ni hotela Kristina ničesar veC vedeti o niem. Dejan;'- globoko c bžaluje. Sodba ob času porečla še r.i izrečena. Dne 13. junija letos je na občinski poti v .statenbergu napadel 231etni delavec Mirke Zupančič iz Stranskih Makol delavca Franca Goloba ter ga z rezilom motike trikrat udaril s taksno močio po glavi, da ie Golob obležal nezavesten s počeno loba-| njo. Golobu so zdravniki v bolnici re>ili j življenje, Zupančič pa se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je cb-sodil na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 4 let. Pred malim kazenskim senatom se je morala nadalje zagovarjati tudi 451etna po-sestnica Marija Kmeršič iz Sv. Vida pri Ptuju, ker jo je državni tožilec obtožil, da je "letos v maju v Majskem vrhu ukradla dvema posestnikoma življenjske potrebščine, vredne 600 din. Emeršičeva se bo zaradi omenjenih tatvin morala 4 mesece pokoriti v sodnih zaporih razen tega so jo sodniki obsodili na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. do dela, kar je posneti predvsem iz tega. da je bila s strani šolskega vodstva osnovne šole v Krčevini, dva dni pred ponovitvijo igre zabranjena uporaba odra. pa so igralci kljub temu nastopili na drugem, zelo ncprikladnem in maihnem odru, vendar so tudi tu želi uspeh Čudimo se postopanju šolskega vodstva in sprašujemo se. kaj je vzrok temu. saj so se preko 9 let vršile vse igre sokolskega društva na tem odru Želimo, da se razveljavi ta neumestna odredba in zopet dovoli uporaba odra. ki je edini v KoŠakih in še. kolikor toliko, ustreza razmeram. Prirejanje gledaliških predstav spada vendar med prosvetno in kulturno delo in lahko trdimo, da nobeno predmestje Maribora ne potrebuje takih prireditev bolj kakor ravno Košaki in Krčevina. Sokolsko društvo je pokazalo dobro voljo in nikakor ni umestno, niti opravičljivo oviranje tega kultur-no-prosvetnega dela. Upamc. da to razume vsak zaveden Slovenec, ki količkaj pozna razmere v Košakih Zato se tem bolj čudimo postopanju šolskega vodstva, ki bi moralo v prvi vrsti skrbeti za razširjanje prosvete, ne pa stvari ovirati. Upamo, da bo šolsko vodstvo sprevidelo svoje napačno postopame in zopet dovolilo uporabo odra in s tem ustreglo ne samo društvu, temveč širši publiki, ki bo šolskemu vodstvu za to gotovo hvaležna, saj že sedaj želi, da se prej ko mogoče in pogosto uprizarjajo igre. —ač ob 20. Mojstri, pomočniki in starejši vajenci ter tudi ostalo občinstvo, ki se za predmet zanima, vljudno vabljeni. Brez vstopnine! — Nova b°lničarska tečaja. Na novo sta bila otvorjena bolničarska tečaja Rdečega križa, ki ju vodita zdravnika dr. Davorin Cijan in dr. Martin Horvat. Oba tečaja se vršita v poslopju realne gimnazije ob ponedeljkih, torkih in četrtkih odi 19. do 21. ure Vsi, ki so se prijavili za tečaj, naj se sigurno odzovejo. — Nočno le^arniakp sluzbo imata tekoči teden Minafikova mestna, lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25—85, ter Rem-sova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in MeJjske ceste, tel. 25—32. — Him^n. Poročila sta se po starokato-Uškem obredu: špindler Jožef, tovarniški delavec in Julijana roj. Gai'iner iz Studencev. Bilo srečno! — Slana Je pobelijo vso mariborsko okolico, vendar ni napravila večje škode. Toplomer je kazal davi 4 4 C pod ničlo in je bilo to jutro najmrziejše doslej v letošnji zimi. — Na PonPrju je *«ežilo. Predvčerajšnjim je snežilo na Pohorju, zlasti v zapadnem delu. Pri Senjorjevein domu je zdrknilo živo srebro na 2 stopinji pod ničlo- — Tržne o*ne v Marlb**™. v smislu poročila štev. 47 mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu sledeče cene: Mlečni izdelki: smetana liter 12.50 do 15. mleko 3, surovo maslo 44 do 48, čajno maslo 55 do 58, kuhano maslo 50 do 54, domači sir 12. Jajca prodajajo po 1.75 do 2, konzervirana jajca pa po 1.50 do 1.75 din. Ribe: belice 9 do 10 din, morske ribe po 14 do 34 din za kg. Sadje: jabolka 6 do 12, hruške 10 do 16. suhe slive 16 do 24. celi orehi 16, luščeni orehi 48, kostanj 4 do 6, liter 2.50 do 4, pečen kostanj 6 do 8, sipek lit. 4 do 5 dir Zelenjava: krompir kg 1.60. merica 11, čebula 2.50 do 3, česon 8 do 12. zelje kom. 0.50 do 3, kislo zelje 5. kisla repa 3. karfijoia kom. 2.50 do 10. kg 12, ohrovt 0 50 do 2, hren 7 do 9, zelena, kom. 0.50 do 3, buče kom. 0.50 do 4. endivija kom. 0.50 do 1 din. Žito: liter pšenice po 2.75 do 3, rži 3, ječmena 3, koruze 2.50 do 3.50, ovsa 2, prosa 3 do 3.50. ajde 2, prosenega pšena 7, ajdovega pSena 7 do 8. Fižol prodajajo po 4 do 6.50 dan za liter. Perutnina; kokoši kom. 28 do 38, par piščancev po 30 do 80, gosi kom. 60 do 80, purani 45 do 90, race 22 do 28. Domače zajce prodajajo po 12 do 40 din komad. Krma: sladko seno po 130 do 135 din za 100 kg, kislo seno 120. otava 100. pšenična slama 80 din. Meso: svinjsko meso s kostmi 20 din za kg. svinjsko meso izluščeno 22 do 24, riba 23 do 24, zajec 22, salo 24. slanina 23 do 24. pljuča 12, jetra 13 do i4, rebrca 18. svinjska glava 10 do 12, ledvice 3 do 4, noge 3 do 4 din kom. — Ne draginjsko doklado, temveč doki ado za naiM>rno delo prejemajo železničarji. Kakor smo poročali, so železniški delavci pred meseci prejeli 10% doklado, sedaj pa so to doklado spremenili tako. da prejemajo profesionisti po ain 10.40, ostali delavci pa po 8 din dnevno. To pa m. Kakor nam poročajo. draginjska uokiada, temveč doklada za naporno deio v teh težkih časih. Draginjsko doklado prejemajo ie družinski očetje po din 50 za vsakega otroka, dočim za žene ne dobijo nikakršne doklade. Teh doklad za naporno delo tudi niso deležni n. pr. poštarji, finančni stražniki itd. Da to niso draginjske doklade potrjuje tudi dejstvo, da se n. pr. delavcem vsaka zamuda časa, t. j. v primeru bolezni, dopusta, ali zaradi kakršnegakoli zadržka, pri delu ta doklada za naporno delo odtegne. Če bi bile to draginjske doklade, bi morali delavci prejemati polno mezdo tudi takrat, kadar so bolni, ali pa na plačanem dopustu. železniški delavci zato upravičeno pričakujejo da bodo skoraj deležni tudi draginj kili doklad, zlasti ker draginja še večino nr rašča in so njihove mezde kljub sedanjim dokladam še mnogo prenizke z oz o, na tržne cene življenjskim potrebščina! V našem listu smo že neštetokrat opozori!:, v kako slabem gmotnem položaju se nahajajo državni uradniki in delavci, ki so zaposleni v državnih ustanovah. Zavedati bi se morali, da bosta državni uradnik in nameščenec le takrat lahko v polni meri vršila svojo odgovorno službo, če bodo njuni prejemki v skladu z draginjo. (Del. polit.) — N°čna ulična bitka se je vršila v Kopitarjevi ulici- Trije moški so preganjali z grajiitnimi kockami za tlakovanje cest šoferja Martina Pavlica iz Kosakov, ki se je sprva krepko postavil v bran, nato pa zbežal proti glavnemu kolodvoru. Pred gostilno »Wilson* pa je bil Pavlic zadet od več granitnih kock v glavo, tako da se je zgrudil nezavesten na tla in obležal v mlaki krvi. Pavlica so odpremili v splošno bolnico, policija pa je napadalce polovila in jih zaprla. Svoj surov napad zagovarjajo z vinjenostjo. — Z avtomobilom v ^mrt je hotel 37iet-ni avtoizvošček Josip B. s Pobrežja. Z osebnim avtomobilom je namreč z veliko "brzino 70 km dirkal po Kneza Koclja ulici, po Plinarniški, Kacijanarjevi ulici in spet nazaj v Plinarniško ulico do Birtičeve gostilne ob Oreškem nabrežju. Pred Železniškim viaduktom je za vozil v železno obcestno ograjo in ni mnogo manjkalo, da se ni vozilo prekucnilo v Dravo. Avtoizvošček je naposled obstal pred Birtičevo gostilno ter naročil liter vina in natakarici dejal, da se bo ubil. Svoje besede je podkrepil z močnim udarcem pesti po gostilniških vratih, kjer je razbil šipe. Seveda zaradi tega ni umrl, ampak si je precej porezal dlan. tako da so ga morali odpremiti v bolnico. Avto, ki je bil precej potolčen, so spravili na dvorišče gasilske čete na Koroški cesti. Avtoazvoščku, ki je s svojo dirko ogražal življenje pasantov, je mariborska policija odvzela vozniško dovoljenje, razen tega bo zadeva imela še svoje odmeve pred sodniki. — K°lo so našli v Zagati, ima evidenčno številko 2—126197 in ga dobi lastnik pri policiji. — Namesto venca na gr°b pokojnega Matevža Kocbeka je daroval g. Ludvik Bajt 100 čin za zimsko pomoč. — Prijet kolesarski tat Policija je prijela nekega Antona Juršeta, ki je osumljen, da je ukradel večje število koles v Mariboru. Zasliševanje osumljenca se nadaljuje, da se dožene, katere in koliko lastnikov koles je Jurše oškodoval. — P°breške novice, živahno je kulturno delo na Pobrežju. Posebne zasluge pripadajo vrlim funkcionarjem naše »Zarje«, ki si je na svojem 19. rednem občnem zboru izvolila sledeč odbor: predsetlnik in pevo-vodja Janko živko, podpredsednik Franc Ditner, tajnika Milan Klemenčič in Vilko Kotnik, blagajnik Ivan Drevenšek. Preglednika računov sta Albin Ban in Anton Tončič. Naša pobreška >Zarja< bo v bo 'oče gojila tudi dramatiko. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj o "edi vse potrebno, da jo društvo lahko posvečalo svojo pozornost tudi oursklm priredritvam. Pobreški »Zarjam« se vneto pripravljajo na spominske svečanosti ob 201etni' i živahnega društvenega delovanja, ki bodo spomladi 1941. Torek 26. nov. ob 20: Na cesaričin ukaz Red A. Sreda, 27. novembra: zaprto. Četrtek, 28. n«v. ob 20.: Za narodov blagor. Red C. Premiera. + Prva letošnja dijaška preCyrano de Bergerac«. Cene za to predstavo so izreono nizke: od 7 do 2 din. Tako bo omogočen obisk tudi revnejšim dijakom. SPORT — Na Pobrežju je bil ustanovni o očni zbor SK Bratstva. Pravila je oblast že odobrila. Na čelu novega športnega kluba je g. Jože Miheiač, podpredsednik je Janko Koc, tajnik Anton Miheiač, blagajnik Ivan žigert, gospodar Stojan Harb, načelnik nogometnega odseka Albin Ban, načelnik lahkoatletakega odseka Rudi Gerželj, Ljubljana, 26. novembra. Včeraj okrog 15.30 se je na Tvrševi cesti pred odcepom v Linhartovo ulico pripetila razburljiva prometna nesreča, ki jo' terjala življenje 521etnega vojnega invalida in narednika vodnika v p. Martina Potočarja. Potočar se je ob omenjenem času peljal B kolesom po opravkih proti Stožicam, in sicer pravilno po desni strani ceste. Ko je privozil sporedno z Linhartovo cesto, je pridrvel po Linhartovi cesti s tovornim avtom, naloženim z gramozom šofer nekega stavbnega podjetja Karel T., ki je, namesto da bi se držal desne strani, rezal ovinek mimo otoka. Kolesar, ki je bil invalid z leseno desno nogo, se mu ni mogel več umakniti in se je v naslednjem trenutku znašel pod težkim vozilom, ki ga je podrlo in ga povozilo, šofer je takoj po nesreči avto ustavil in skušal pomagati ponesrečencu, ki je negiben obležal. Kolesa so mu šla čez prsni koš in mu je iz ust in ušes pritekla kri. Na kraju nesreče se je takoj zbrala večja množica ter je Proslava zedinf enja 1. decembra v Unionu Na programu slavnostnega koncerta Ljubljanske filharmonije, ki ga bo priredilo Jugoslovensko novinarsko združenje (sekcija Ljubljana) dne 1 uecem-bra ob 20. v veliki dvorani Uniona, so naslednje skladbe: Arnič: Zapeljivec. simfonična oesni-tev; Škerjanc: Marenka, koreogi a:-rta pesnitev; Čajkovski: koncertna fantazija v g-duru. op. 56. Dvorak: Simfonija »Iz novega sveta«. Pri klavirju bo rektor Glasbene akademije v Ljubljani g. A. Trost, dirigiral bo g, Drago M Sijanec. Arničeva in Skerjančeva skladba bosta doživeli na tem koncertu svoj krst Iz Celja — c S°k°Is»Ka proslava 1. decembra. Sokolsko dioištvo Celje-matica prireai v soboto 30. t. m ob 20. v celjskem gledališču slavnostno akademijo. Spored je naslednji: Alegorična slika — pozdrav zastavi. Slavnostni govor. Sokolska koračnica. Višja ženska deca: Polka. Višja moška deca: Konj — preskoki, ženski naraščaj. Gred — proste vaje. Člani: bradlja. Članice: Valček. Orkester: V. Parma: uvertura k narodni igri >Rokovnjači«. Člani: drog Moška deca: raznoterosti. Ženski naraščaj: bradlja. Moški naraščaj: Ritmična šestorica, ženski naraščaj: jutranja telovadba. Člani: Iz bratskog zagrljaja. »Hej Slovani«, pozdrav zastavi in Pesem sokolskih legij. — V nedeljo 1. decembra ob 10.30 bo v telovadnici v mestni naroJni šoli slavnostno zborovanje. O pomenu narodnega praznika bo govoril društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec. D vem ali trem godbe -ni m točkam društvenega orkestra in dvema deklamacijama bo sledila zaobljuba novega članstva. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj se udeležijo obeh prireditev v kroju. Obeh prireditev se naj udeležijo vsi bratje in sestre! —c Celjski šahovski Klob priredi v sredo 27. t. m. zvečer v svojem lokalu novembrski prvenstveni brzi turnir za drugo moštvo. Razpisane so štiri nagrade. Verificirani in neverificirani igralci naj se prijavijo v poslovni knjigi do pričetka priredi-ditve. —c Poziv gozdnim p°sestniKom. Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse posestnike, ki so po letu 1918. Iz lastne iniciative, torej na lastno pobudo in ne po nalogu bivšega sreskega načelstva ali mestnega poglavarstva pogozdili karkšno koli nezgodno zemljišče, to je travnik, njivo, vinograd, pašnik ali slično, da se javijo pri mestnem poglavarstvu, ki bo zahtevalo od njih naslednje podatke: Ime lastnika in njegovo bivališče. Kdaj so pogozdovali (leto in mesec). Na kateri parceli in v kateri katastrski občini leži pogozdeno zemljišče. Kako velika je pogozdena površina in kako se glasi lokalno ime onega zemljišča. S kakšno vrsto drevja so posadili zemljišče. Koliko komadov gozdnih sadik od vsake vrste drevja so posadili. Iz katere gozdne drevesnice ali iz katerega gozda je lastnik nabavil sadike. Ali je prejel lastnik sadike brezplačno ali po znižani ceni ali pa po polni tarifni ceni. V kakšnem stanju je sedaj ona gozdna kultura. Ker je to v interesu posestnikov, ki so izvršili taka pogozdovanja, naj se prijavijo osebno ali pa naj dostavijo vestno sestavljene pismene podatke do 15 decembra mestnemu poglavarstvu v. Celju. —c Izvoz oreh°vega lesa. Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o izvozu 500 vagonov furnirskih hlodov domačega oreha proti klirinškemu plačilu. Razglas je nabit na uradnih deskah mestnega poglavarstva. —c Za izvažanje fekalij je razpisala mestna občina dobavo rabljenega, dobro ohranjenega avtomobila z nosilnostjo 3 ton, s pogonom na nafto ali oglje in 2.5001itr-3kim sodom iz 4 mm debele pločevine s pripravo za črpanje fekalij. Ponudbe je treba vložiti do 15. decembra v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. —c V celj**Ki bolnici je umrla v soboto štiriletna delavčeva hčerka Josiplna Klad-nikova z Grobelnega, v nedeljo pa je umrl 601etni dninar Josip žontič iz Podgorja pri Frank ol ovem. —c Tri nesreče. Ko se je vračal 331etni Josip Kremše s Poljan pri Rečici ob Savinji v soboto domov, je padel in si zlomil desnico v komolcu. Na Ljubečni pri Celju si je 461etna dninarica Neža Prekorškova pri padcu zlomila desno roko v zapestju. Na Rečici ob Savinji se je 131etna delavčeva hčerka Liza Rakunova vsekala s sekiro v levo nogo. in se močno poškodovala. Vsi trije se zdravijo v celjski bolnici. Ob slovesu vrle družine Litija, 25. novembra Litijani smo izgubili iz svoje srede splošno priljubljeno Jordanovo družino. G. Drago Jordan, dolgoletni prometnik na tukaj - V odboru so Žmavc, Jagaaič, Klajneček, Lesnik, Pelikan, Markežič, Rojko. Nadzorni odbor: M. Renčelj. L. MiheJič in A. Požar. eden izmed prisotnih nemudoma po telefonu obvestil iz bližnje Majcenove kavarne reševalce, ki so že po nekaj minutah prihiteli z avtomobilom, vendar pa ponesrečenega Potočarja niso naložili na avto. ker je bil že mrtev. O smrtni nesreči je bila obveščena tudi policijska stražnica, ki je poročala policijski upravi, nakar je prišla na kraj žalostnega dogodka komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik g. Merhar. Po komisijskem ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na Žale. Policija je ugotovila, da je nesrečo zakrivil šofer, ki ni vozil pravilno po desni strani ceste, marveč je na levo rezal ovinek, kar seveda ponesrečeni Potočar ni moj, I pričakovati in je bilo tedaj, ko «e je toeq zavedel, že prepozno. Pokojni Martin Potočar je bil poročen in je bila o smrtni nesreči svojega mota že popoldne obveščena njegova žena, ki stanuje na Gosposvetski cesti št. 14. šnji postaji, je premeščen na lastno prošnjo za postajnega načelnika v Rateče-Planico. Izredno agilnega člana in voditelja so izgubila mnoga naša društva, kjer se je udejstvoval. V službi je bil g. Jordan izredno uslužen uradnik in prebivalcem naše obmejne postaje in turističnemu okraju le zavidamo vrlo moč. ki jo dobe v svojo sredo. G. Jordan se je udejstvoval pri nas tudi v stanovski železničarski organizaciji, kjer je bil predsednik krajevne podružnice in se je vedno vztrajno boril za stanovske pravice. Na poslovilnem večeru se je v imenu železničarjev poslovil od odhajajočega tovariša naš postajni načelnik g. Križan Martin. Izrecno lepo je uspela sokolska odhodnica, kjer je bilo spregovorjenih več prisrčnih govorov in sta prejela br. Jordan in s. Jordauova spominsko danlo, ooaiosno Šopek cvetja. Br Jordan je poživil med drugim naše domače društveno glasilo. Ob cdhodu je svojim ožjim prijateljem poklonil vezane izvode »Litijskega Sokola«, ki nam bodo v trajen spomin nanj. Prav tako toplo odhodnico so priredili skavtu Jordanu člani stega kralja Matjaža. Jordan se je neumorno potegoval za napredek naših skavtov in jim je posvetil mnogo ur. Prav tako marljiv je bil g. Jordan v Športnem klubu Litiji, kjer je zlasti skrbel za dvig lahke atletike. SK Litija s»e bo poslovil od vrlega športnika o priliki bližnjega občnega zbora. Jordanova družina je bila nam vsem za zgled harmoničnega ognjišča. Naj se počuti srečna in zadovoljna ob vznožju gorenjskih velikanov. Pri nas so Jordanovi zapustili vrzel, zlasti v naših društvih, in mnogo, mnogo prijateljev. Preiskava zaradi požara v Hotiču Hotič. 25. novembra Nočni pežar v Hotiču pri posestniku Kcnčarju, tik banovinske ceste, ki vodi iz doline na Vače, je zbudil pri nas mnogo govoric in ugibanj. Požar je nastal sredi noči in sta ga opazili najprej domači dekleti Dora in Dana, ko je bilo okrog pol 3. ponoči in sta začeli klicati na pomoč. Prebudilo ju je močno prasketanje in svet-likanje na domačem gospodarskem poslopju in hlevu. Preden so se zbrali ljudje k gašenju, je bilo poslopje že močno v plamenih. Reševalci so si prizadevali le. da bi oteli sosedna poslopja in spravili iz gorečega poslopja vso živino. Sprva so zasu-mili, da je ogenj kdo podrtaknil, saj so bili primeri podtikanja ognja in pzžiganja še lani na Vačah precej pogosti. Zato so menili, da je zašel piroman sedaj še k nam v Hotič. Poslopje, ki ga je ugonobil požar, je bilo kupljeno pred meseci od nekega Amerikanca, zavarovano pa je bilo le za malenkost. V gorečem hlevu so bile 3 krave, telica in konj. V poslednjem trenutku so jih privlekli iz gorečega poslopja, sicer bi bila škoda še bolj občutna. V gospodarskem poslopju je bilo precej krme, last posestnika Končarja, v poslopju pa sta imela shranjeno krmo še posestnik Cerar s Slivne nad Vačami ter pc:,estnlk Juvančič iz Hotičau Po vestni preiskavi orožnikov je bil požar bržkone povzročen po gorečem cigaretnem ostanku. Ugotovili so. da je Šk> ono noč nekaj moških tam mimo in je verjetno, ca je kdo odvrgel ogorek v slamo, ki je bila tik ob cesti pod kapom; pogorelo poslopje je segalo namreč prav do ceste. Ta ugotovitev bo tudi najbolj verjetna, saj nimajo Končarjevi nobenega takega sovražnika, da bi se jim hotel z ognjem maščevati, nasprotno v vsem okolišu so znani kot miroljubni in priljubljeni prebivalci. Iz Metlike — Sokolski oder, miklavževanje In drugo. Nase sokolsko društvo bo ob priliki proslave praznika zedinjenja dne 1. decembra zopet odprlo vrata svojega hrama s slavnostno otvoritvijo novega gledališkega odra. Za otvoritveno predstavo je izbrana igra Oče«, na katere uprizoritev se dramska družina prav vestno pripravlja. S pridobitvijo nove odrske opreme in predvsem novih kulis, so tudi dramskemu odseku dani temeljni pogoji za uspešen razvoj in delovanje pa lahko upamo, da bo prvi igri sledilo v zimski sezoni še več drugih. Delo v ostalih odsekih se pravtako vrši z vso vnemo. Telovadni oddelki dece, naraščaja in članstva prav pridno vežbajo. orkester je pričel z rednimi vajami, uspešno pa napredujejo tudi mladi bratci in sestrice, ki se uče vijolino, da bodo tako pozneje lahko orkestru prav izdatna pomoč. Sklenjeno je tudi. da našo deco in naraščaj obišče Miklavž, da jo obdari. Z ozirom na to prireditev bo izvedena nabiralna akcija, pa prosimo, da pooblaščenih nabiralcev ne odpravite z izgovori ter jim po svojih močeh naklonite kak prispevek za Miklavžev koš. saj je to praznik naše mladine! Da pa ne bo zamere, obišče Miklavž tudi odrasle istega dne ob 20. uri! Postani in ostani član Vodnikove družbe! S samokresom je streljal na svojo izvoljenko Zaradi tega se je moral zagovarjati pred malini Kazenskim senatom Gledališki oder v Košakih Lep uspeh veseloigre »Dve nevesti44 Mariborske in okoliške novice Smrtna žrtev prometne nesreče Smrt vojnega invalida pod avtomobilom Anketa Iz Kranja o socialnih razmerah našega dijaštva Ljubljana. 26. novembra. Smisla za reševanje socialnih problemov je pri nas zelo malo Mnogi lahko bi rekel, večina iih je. ki še težko slišijo besedo socialen, tisti pa, ki so že tolkc moderni, da so včasih tudi nekoliko socialni, delo za napredek le ovirajo in smešijo Tudi je pri nas v navadi, da opravljajo socialno delo le redke izjeme Pravesa socialnega razumevanja pn nas ni Redki so Nsti. ki vidijo v človeku res sebi enakovredno bitje, ki mu žele isto tako dobro kakcr samemu sebi. Zato je anketa o socialnih razme rah slovenskega dijaštva res aktualna Njen namen, mislim naj bi bil, zbudtt- pri nas zanimanje za socialni 'položaj našega dijaštva ter vzgojiti pri ljudeh vsai nekoliko altruističnega duha V njej hočemo sodelovati vsi dijaki, ki smo *n ki še občutimo na lastni koži. kaj se pravi nositi skozi mladost pečat bede. Tudi jaz sem eden izmed mnogih, ki sem okusil bedo slovenskega študenta. sin malega posestnika v nekem oddaljenem kotu Slovenije. Zdaj študiram na univerzi; za seboj imam devet let življenja v mestu. Preveč bi bilo. ako bi vam hote' opisati vso dobo neprestanega stradanja, be Tačenja. zmrzovanja in najsramotnejsega strankarskega izkoriščanja Sai se tudi ne spomnim več vsega 19 let imam toda pre živel sem jih že zdavnaj. Telesno sem bil krepak in zdrav in reči moram: žal mi je. da sem uničil svojo mladost Izgubil sem veselje do študija. Nisem posebno bolan toda moj idealizem ie strt ob vstopu v najlepša leta; pri pričetku svojih strokovnih študij sem razrvan od nestalnega in ne-S'g\'rr> "'- v ' ■ ■"' * "* brvm. četudi me čaka še šest. sedem let. toda ne več radi stremljenja po cilju pač pa iz trme. Pa naj bo sedaj moja oseba ob strani. Povedal sem to Ic zato da veste, da vprašanje, ki se ga želim dotakniti, ni izmišljeno. Prvo. kar si upam trditi je, da je študij pri nas privilegij premožnejših in srednje dobro situiranih meščanov. Ker je slovenski kmet po večini mali posestnik, je študij kmečkim sinovem onemogočen. Zato je kmečki študent prisiljen v mestu beračiti, se ubijati z inštrukcijami, hoditi v slabši obleki poleti in v nezadostni pozimi. Stanuje ali v podstrešni sobi ali v vlažni kleti; Če je v Ljubljani le v najslabših in v naj-oddaljenejših predelih mesta. Pozimi študira in spi v nezakurjeni sobi. perila navadno nima svežega, ker nima denarja za pranje V šolo gre brez zajtrka. Kosi in večerja v kaki menzi, če ima srečo, da ga kdo priporoči. Vendar dobi jed vedno zadnji ker morajo bHi gostje prej postreženi. V razredu se hro loči od meščanskih sinov Tudi profesorji ga poznajo Če je srednji dijak, pravijo, zakaj ni ostal na kmetih, saj vendar obstoja nevarnost hiperinteli-gence. Sicer pa se šola za privatno življe-nje razen v disciplinskih zadevah mnogo ne zanima Kaj pa razvedrilo in zabava^ Na promenado nc gre, ker ima slabo oble-jco. na ples še manj. O izletih ne moremo govoriti. Kolikokrat bi bil sam rad prepotoval na;o državo. Toda kako? Ali veste, da sem v 9 letih izdal samo za vožnjo na železnici in to samo kar sem se vozil domov na počitnice in zopet nazaj, okoli 3500 din? Res, žalostno je to. da še seda i nimamo med počitnicami vsaj ene četrtin-ske voznine. Kako nesmotrno zaviranje kulturnega napredka! Kdo naših dijakov pozna Srbijo. Dalmacijo. Hrvatsko ali vso Slovenijo? Pa povrnimo se nazaj k problemu kmečkega dijaka. Iz prej navedenih dejstev je razvidno, da je socialno manj vreden Član družbe Pa boste rekli, kaj pa štipendije? Da lepo se sliši to Nekaj jih je ki so tako srečni da dobivajo kje kako podporo Toda naj vam povem samo tole: pred dnevi sem sam vložil prošnjo na banovino za podporo Prošnji sem priložil ubožno spričevalo, kakor tudi izkaz o invalidstvu svojega očeta Tudi sem navede oa je mati že nekaj let bolna na kostni ietiki jn posestvo zadolženo Ponižal sem se, da sem razgalil vso svojo bedo. da bi dobil par dinarjev Čakal sem dobre tri tedne, toda odgovora nisem dobil Saj ga tudi nisem pričakoval' Zato sem šel sam vprašat. \1i je rešeno, gospod' Čakajte, da pogledam. Tn čez nekaj časa je eospod ugotovil, da sploh nisem zapisan Pa se spomnim vaše prošnje Ali ste imeli priporočeno? Nisem ga takoj razumel Spočetka sem mislil da me vprašuje če sem posla* priporočeno po nošti ^ele čez neka i ^asa sem se zavedel da ne gre za to Tedaj mi ie bilo ias-io zakai sploh nisem prišel v seznam In tud* gospod jc med tem časom ž> onredefrl svoje misli Ja v5 nimate kaj pričakovati. Letos in lani smo že veliko izdali Sploh pa saj na vas n» videti da bi slabo živeli Čudnn le da gospod na meni opazil še trebuha Tisoč misM mi je roiilo no glavi V žilah sem začutil mladost kakor še nikoli, v mišicah moč Pozabil bi hi! kmalu da sem mani kot drugi Le ena misel mi je kljuvala še dalie Narod tvori državo izšel sem iz naroda in liubim ga kakor «vo jo mater Narod vzdržuje državo In m* ;niamo pravico da vsai neka i zahtevam^ od ogromnih milijard ki iih z žulji žrtvuje narod za svojo inteligenco Mislim da ie denarna inteligenca kriva današnjim socialnim zlorabam, kajti ona ie zamorila v ljudeh altruist'čno Čustvo vm vzela smisel za višie vzore ter pričela šolati svoie potomce do zadnjega da dobi v svoie roke tudi te naših gora ob soLnčnem zahodu in ob jutranji zarji Iv Kamnika — Z Abrahamom se je srečal g. Joško Keršmanc, lesni trgovec v Kamniku Popolnoma tiho je v krogu svoje družinice obhajal lepi življenjski praznik. G Keršmanc je čil in zdrav, toda zelo odporen in krepke narave in dobro skriva svoja leta. Želimo, da bi tudi v bodoče krepko odbijal vse udarce življenja in praznoval še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Iz Trbovelj — Kolo jugoslovenskih sester v Trbovljah otvoria tečai za ročna dela. pr kro- jevanie. pletenje kvačkanje in šivanje, ki bo vsak torek od 's4. do 1 =6 po pol d ie. Tečaj bo vodila strokovna učiteljiLa gdč. Emica Persoglio Vpisovanje v tečai bo danes v Glažuti Vsakokratni tečai stane za obiskovalke do l dinar. Na tečai se ODOzariaio zlasti trboveljska dekleta ld se želijo izpopolniti v ročnih delih! — Trboveljski planinci in fotoamaterji: Drevi ob 20. v Delavskem domu zanimivo predavanje s posnetki v naravnih barvah pod naslovom »Planina cvete«. — Izredno draginjsko doklado je te dni izplačala rudniškim upokojencem Bratov-ska skladnica iz svojih presežkov. Na področju trboveljske Brat. skladnice so izplačali 1300 upokojencem okrog 250.000 din v zneskih po 80 do 800 din v skladu s potrebami posameznikov m višinami njihovih pokojnin. Baje bodo v kratkem izplačani enkratni draginjski prispevki tudi rudniškim staroupokojencem. — 500 din je darovala socialnemu skladu trboveljskega sokolskega društva rodbina Djordja Rosa iz Beograda v spomin na pok. gospo Antonijo Ros. Za plemeniti dar sokolska hvala. Posnemajte! — Članski sestanek je imela te dni v Delavskem domu zveza zadrugarjev Jugoslavije. Na sestanku so govorih o aktualnih socialnih vprašanjih, ki se tičejo rudarjev TPD. Zbranim delavcem se je predvsem raztolmačila kolektivna pogodba. Prisotno je bilo lepo število trb. delavstva, ki je pokazalo živahno zanimanje za mezdna vprašanja spričo naraščanja cen vseh življenjskih potrebščin. — Občinski park in gredice pred novim občinskim domom bo redno oskrboval vrtnar Herman Kuhar, za kar mu je priznana letna nagrada 2000 din. Poleg tega bo za občino zasadil vsako leto do 31. marca 1000 komadov rastlin, do 30. junija pa še 1500 rastlin. — Sprejem v občinsko članstvo je bil odobren Vervegu Leopoldu, delavcu v cementarni z vsemi družinskimi Člani. Se nadalje obdržita članstvo v trboveljski občini Dominik čebin iz Ljubljane in Vinko Kle-novšek iz Turopolja, oba z vsemi družin-sKimi člani. — Skupni stroški počitniške kolonije v Jurkloštru in Planini pri Sevnici so znašali 59.120.11 din. K temu so prispevali banska uprava 9000 din, min. za soc. politiko in narodno zdravje 15.000 din, ostalo trboveljska občina.' Enomesečno letovanje v Jurkloštru je bilo izvršeno kot poizkusna evakuacija dece pod nadzorstvom tukajšnjega učiteljstva. Dobra organizacija le- tovanja je pokazala, da je občina ukrenila vse potrebno za rudarsko deco za primer izrednih razmer. Kolonije so ponovno obiskovali odposlanci občine, ki so se prepričali, da je za deco vse preskrbljeno. Iz Novsga mesta — Radikalno sredstvo. Spričo velike draginje so pričele naše gospodinje z vsemi potrebščinami zelo varčevati. V poštev ne pride samo prehrana, temveč tudi drva, ki so se od poletja sem podražila za 100^. Ni torej čudo. da so pričeli ljudje varčevati tudi s kurivom. Tudi neki meščan je zelo pazil na svoja drva. Toda kadar je prišel v drvarnico, je dobil vtis. da je kljub varčevanju drv vedno manj. Prepričan, da mu drva kradejo, je napolnil nekaj polen s smodnikom. Učinek njegovega truda je bil popoln. Drva niso več izginjala. S tem je bil mož zelo zadovoljen, posebno pa še tedaj, ko mu je prišlo na uho, da se je nekje podrla močna peč. — Bratov zaklad je odneael. Pred dnevi se je vršil zanimiv lov, ki ga je uprizoril pos. Janez Zore iz vasi Zabukovje, ko je lovil svoiega tatinskega brata Alojza ki mu ie ušel proti Novemu mestu. Brezuspešen lov je trajal skoraj 3 ure. Alojz Zore. znan dplomrznež in tnt. kateretra so iskali novomeški orožniki zaradi tatvin, ki jih je fant zagrešil na Škodo liublian«kega trenvra Rinzina Vladimira, se 1e po tatvini v Gor Kamenrah nanotil v Znbukovie na bratov dom. Tu ie Čez nekaj dni fztnknll bratov denar nod kozolcem v škatli Bilo ie ravno 1300 n*in katere je Aloiz odnesel. Okradenl brat Janez, ki je hotel dohiti težko prihranieni denar nazaj, je Aloiza lovil do Novega mesta, kjer se je za njim izeubila vsaka sled Brata ie Janez nrliavil orožnikom, ki so Aloiza uiell sredi mesta, kier se je Čutil naboH varnega. Frant je priznal več tatvin, tako tudi tatvino bratovega denarja. Sreda. 27. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12- Iz znanih oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 OD Okrogli nanevi (plošče). — 14* Poročila. — 18: Mladinska urar a) Prešeren in mi — ob HOletnici rojstva (Fr Vodnik), b) Oddaja za diiake. — 18.40: Boj za petrolej (dr. Al. Kuhar). — 19: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nac. ura. — 19.40- Cn Ikovski • Uvertura 1812 (plošče). — 20- Ob Trilctnici roistva dr. J. Fv. Kreka. — 21.20: Kvartet pihal. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citra-ški trio »Vesna«. NJENA ŽRTEV — Dekle, tebi je vendar ime Francka. Zakaj se pustiš od svoje zaroke klicati z Mirni ? — To sem storila na ljubo ženinu, ki nekoliko jeclja. PRI IZPITU — Kaj pomeni HNO; ? — ... na jeziku imam, gospod profesor . .. — če je tako, pa brž izpljunite, nesrečnež, kajti to je solna kislina. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. ia pismene odgovore gtede malih oglasov je creba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZDO Seseda 50 par Davek posebej Naimaniš' znesek s din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi. kvaliteti b po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Poslažite se malih oglasov >Slov Narodu« ki so o a i c mi f ZA VSAKO PK1UKO ajbcljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E K Sv Petra cesta 14 Krompir odbran, jedilni po din I.40 za kg oddaja, dokler traja zaloga, A. VOLK Ljubljana, Kesljeva c. 24 VSAKOVRSTNO ZLATO orlljante in sreDrc Kupuje po najvišjih cenah A. BOŽIČ — Ljubljana Frančiškanska 3. 49 L. K L PUH MIKROSKOP dobro ohranjen, povečave do 1000krat. z oljno imerzijo Ponudbe na A. Roječ, Stična. 2690 lds W »MU POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN Breg 14 2564 ' ~~ AVTO 1 tono 700 kg, v brezhibnem stanju, prevozil 9585 km, poraba bencina 15 1, zelo pripraven za trgovca ali mesarja — prodam Poizve se: Vojska Miha, Rodica, p. Domžale. 2691 STADOVADJA Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8 - din STANOVANJE ano ali dvosobno v mestu ali >ližnji okolici iščeta dve osebi za 1. december. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod i>Su-ho stanovanje«. 1692 NARODNA iSKARNA LJUBLJANA KNAfUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRS1E TISKOVIN PREtROS'lE IN NAJFINEJŠE Edmnnd O' Hara: Tajna 40 profesorja Morbidusa Roman Zdaj je stal pred profesorjevim kabinetom. Previdno je pritisnil na kljuko in vrata so se odprla Toda istočasno je luč v sobi ugasnila Townsend je dvignil roko s samokresom. Počila sta dva strela in začul se ie bolesten krik Town-send je videl, kako je mračna postava skočila skozi okno. Tovvnsend ni zasledoval neznanca in bil je prepričan, da je storil prav. kajti tudi neznanec je imel pri sebi orožje Townsend ie bil ustrelil samo enkrat, drugi strel je bil neznanec namenil njemu Krogla mu ie bila zažvižgala mimo glave Tišina . . Detektiv je zopet prižgal luč, toda stopil je tako, da ga skozi okno ni bilo mogoče videti V sobi je bilo vse razdejano Knjige, spisi, razno, orodje, vse je h^o razmetano po mizah, stolih in tleh Videlo se je. da je tu nekdo nekaj iskal in brezobzirno pustošil Toda kje je bil profesor? Sai ie moral vendar slišati strela? In zakaj ni prihitel? Čuden občutek je obšel Townsenda Zdelo se mu je, kakor da je v hiši, polni mrličev. Nekje je zamijavkala mačka in zahreščala papiga. Kar je zalajal še pes Niegovo lajanje je učinkovalo na Townsenda strahotno. Townsend se je zdrznil Treba *e iskati On bo e našel profesorja Morda bi mu mogel še pomagati. Čeprav je bilo mnogo verjetneje, da ga bo našel že mrtvega, ustreljenega ali zabodenega ali oa . . . zastrupljenega s plinom .. Hodil je po hiši odpiraioč ena vrata za drugimi reiskal je vsak kotiček, odorl vsako omaro, po-ledal pod vsako mizo Nikier nič Mar so profe-oria že prej kam odvlekli? V tem primeru . je "e živ. Kar se je zdrznil Stal ie pred vrati kopalnice Roke so se mu nehote stisnile v pesti Skozi špranjo pri vratih je opazil luč v kopalnici, a vrata so bila zaklemena Zaklenjena so bila od zunaj s pomočjo zapaha V naslednjem trenutku ie Townsend odprl vrata. Stal je na pragu kopalnice in osuplo zrl predse Niegov razum ni mogel takoj doumeti tega, kar je zagledal Profesor ki ga ie tako razburjeno iskal, je sedel v kopalnici v udobnem pie+en^m na<;laniaču kad^1 je cigareto in čital novine V kadi se je kadila *opla voda Prijeten voni dobrega tobaka pomešan -t ••nnioTn ip marit «;e if> Siril no koopTmci Z zadovoljnim nasmehom je Morbidus odložil novine. — Dober večer, dragi mladi prijatelj, — je dejal čisto mirno — Veseli me, da ste se zvečer spomnili m me posetili Ali se hočete kopati? Tople vode je še dovolj. Tovvnsend je le počasi prišel k sapi Globoko si je oddahnil, potem je pa segel profesorju v roko in mu jo prisrčno stisnil — Hvala bogu živi ste! — je vzkliknil — mislil sem že — tedaj se je pa prekinil — kaj niste ničesar slišali? Ropot, strele? Starček je prikimal z glavo. — Seveda sem slišal Pravkar sem čital o angle-ško-ruskih trgovinskih stikih, ko sta počila dva strela Toda to se me prav nič ne tiče, gospod Kenntlburv Sicer vam pa moram povedati, da po mojem mnenju, dokler med Anglijo in Rusijo .. — Midva sva vendar govorila o strelih, — ga je prekinil detektiv — Zakaj niste prihiteli iz kopalnice? Ali veste, kako je v vaši sobi? Profesor je vstal in skomignil z rameni: — Iz kopalnice nisem odšel, ker sem bil zaklenjen. — je odgovoril kratko toda priiazno — Sicer Hi rta tp np ^m^lo nnhone?a <=rrrsla Pomislite sami, če vam vlomijo v stanovanje razbojniki in vneto sčejo neko vrednoto ki 10 imate v žepu. ali bi se Hoteli v takem primeru sami potruditi k njim iz -opalnice? Tega ne verjamem — Mar veste kaj so iskali. — je vzkliknil Town-send presenečeno — Zelo točno. — je pritrdil stari profesor smeje. — Toda pojdite gori V mojo sobo morava. Gori pri črni kavi bova lahko prijetno kramljala. Odšel je iz kopalnice. Kar se je ustavil na stopnicah in se obrnil k svojemu spremljevalcu. — Tista vrednota, ki so jo vlomilci iskali je tu, — je zašepetal skrivnostno in se potrkal s prstom po čelu. XXIII. — Ali zdaj razumete? — je vprašal, ko sta prišla v obednico. Townsend je sicer zelo malo razumel, vendar je pa prikimal z glavo, kar je profesorja očitno razveselilo. Iz kredence je vzel kavin servis in odšel iz sobe. Detektiv se je zleknil v naslanjač in se zamislil. Toda profesor se je kmalu vrnil z vsem, kar je rabil za kuhanje kave. Obraz mu je bil bolj zaskrbljen, nego prej in zdelo se je, da se je ta čas v njegovem vedenju nekaj izpremenilo. — Videl sem opustošenje v mojem kabinetu, — je dejal in se pripravil, da bi skuhal kavo Kar se je jel tiho smejati. — Vi ste dali enemu izmed teh ciganov spomin Na oknu sem našel sledove krvi. Lepo, lepo! Tudi jaz bi bil lahko že dvakrat streljal na te ljudi, toda meni je vedno odpovedal pogum. Seveda, pri vas je to nekaj čisto drugega. — 2e večkrat, — je ponovil Townsend začudeno. —Ali hočete s tem reči, da je bilo pri vas že večkrat vlomljeno? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi