Vikend
ŠTEVILKA 29
OJD©jaUB
(Samare sme
Sr"
50
8000032
Osrednja knjižnica Celje
Muzejski trg 1 a 3000 Celje
^ 23. ČEBELARSKI PRAZNIK ;
uNaerada
nranniRscaB
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 03 891 56 11
Tekmovanje s staro gasilsko tehnikov Radmirju
STRAN 18

OSREDNJU---------------------------------------------------------------—-----------
KNJIŽNICA _____________________________________________________________Tretja stran ;
CELJE
Nisi na Facebooku? Potem ne obstajaš!?
Facebookje družbena spletna stran, ki je bila ustanovljena 4. februarja 2004 v mestu Cambridge v ZDA. Ustanovitelj Facebookaje Mark Zuckerberg, kije spletišče izdelal kot študent na univerzi na Flardvardu. Na začetku so lahko bili člani spletnega mesta le študentje harvardske univerze, kasneje pa so lahko člani postali še študenti ostalih univerz, dijaki ter vsi, stari več kot 13 let.
Brezplačen dostop do strani omogoča uporabnikom, da se povežejo na eno ali več omrežij in tako lažje komunicirajo z ostalimi ljudmi iz istega omrežja. Uporabniki Facebooka lahko izberejo, v katero omrežje (ali omrežja) se bodo prijavili (npr. šola, mesto zaposlitve, regija, določena družbena skupina), in ustvarijo profile, ki pogosto vsebujejo tudi fotografije in seznam interesov. Izmenjujejo si osebna ali javna sporočila ter se vključujejo v skupine prijateljev. Pregledovanje podrobnega profila je omogočeno le uporabnikom znotraj istega omrežja ali potrjenim prijateljem.
Facebook, ki je za uporabnike brezplačen, saj se financira z oglaševanjem, ima po celem svetu več kot 200 milijonov aktivnih uporabnikov, od tega več kot 300 tisoč Slovencev. Je tudi najbolj priljubljena spletna stran za nalaganje fotografij; dnevno jih naložijo več kot 14 milijonov.
Zaradi opisane odprtosti je kar nekaj držav onemogočilo dostop svojim državljanom do Fa-
cebooka, med njimi tudi Sirija, Burma, Butan, Združeni Arabski Emirati in Iran. Sirijska vladaje uporabo strani prepovedala, ker naj bi le-ta promovirala napade na oblast, v Združenih Arabskih Emiratih so Facebook prepovedali, ker naj bi spodbujal internetne zmenke, v Iranu pa se bojijo, da bi preko te strani začela delovati gibanja nasprotnikov oblasti.
Zaskrbljenost obstaja tudi glede nadzora oziroma možnosti zlorab podatkov. Facebookje že večkrat zanikal, da se informacije uporabnikov zbirajo tudi za obveščevalno agencijo CIA. Kljub temu vprašanje varovanja zasebnosti uporabnikov ostaja odprto. Kot dokaz pomanjkljivosti sta pred nekaj leti dva študenta s pomočjo avtomatičnega zapisa kot del raziskave glede privatnosti uporabnikov uspela prekopirati več kot
70.000	profilov.
Glede na ogromno število uporabnikov je Facebook seveda zelo zanimiv tudi za posredovanje oglasnih in promocijskih sporočil. Preverili smo, kako so na tem področju aktivne zgornjesavin-jske občine, rezultate pa objavljamo v tokratni temi tedna. Prijetno branje!

IZ VSEBINE:
29
Tema tedna:
Facebook popularen tudi med občinami.4
Občina Gornji Grad:
Soglasno proti sprejetju novih cen.5
Upravna enota Mozirje:
Kdo bo novi načelnik...................5
Intervju:
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje.8
Rečica ob Savinji:
Razdeljena gasilska oprema.
Gornji Grad:
Gallusova glasba napolnila katedralo..12
Rečica ob Savinji:
Komika poskrbela za smeh..........15
Priznanje Lenki Kralj:
45 nepozabnih let dela v kulturi.15
Roštiljada Mozirje 2010:
Mojster žara Igor Sajovic.......17
ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 29,23. julij 2010. Izhaja vsak pefek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@sayinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA NA INTERNETU
Facebook popularen tudi med občinami
Svetovni splet je postal del našega zasebnega in poslovnega življenja, po spletnih orodjih vse bolj posegajo tudi starejše generacije. Tudi Zgornjesavinjčani stopamo v koraku z moderno tehnologijo, za kar nam med drugim dokaz daje spletni portal Face-book. Družabno spletno stran, kjer njeni uporabniki lahko izvejo »vse o vsem in vsakomer«, uporabljajo tudi vse zgomjesavin-jske občine in številna domača društva, ki si svojo prepoznavnost večajo z zanimivimi podatki...
OBČINE LE S KRATKIM OPISOM IN FOTOGRAFIJO GRBA
Večina mladih uporabnikov spleta in vedno več starejših se registrira tudi na Facebooku, za katerega lahko rečemo, da je družabna spletna stran, namenjena ohranjanju stikov med prijatelji, znanci, preko nje z ostalimi delimo svoje fotografije, video gradivo, nekateri na vpogled dajo tudi velik del svojega zasebnega življenja.
Očitno pa Facebook postaja vedno bolj zanimiv tudi podjetjem in organizacijam, saj preko njega ljudem brezplačno posredujejo informacije o svojem delu oziroma se reklamirajo. Verjetno imajo takšen namen tudi zgornjesavinjske občine, saj so vse registrirane na Facebooku. Pri tem je sicer treba opozoriti, da je ustanovitelj Facebook strani lahko anonimen in torej ni povsem samoumevno, da so strani zgornjesavinjskih občin ustanovljene s strani občinskih uslužbencev.
Pri pregledu profila občin in krajev hitro opazimo, da nobena izmed njih obiskovalcem te strani ne ponuja nič drugega kot krajši opis kraja, kontaktne podatke ter nekatere med njimi še povezave na spletne strani domačih društev.
Nobena izmed občin ne ponuja fotografije svojega kraja ali dogodkov v njem, vse imajo na svoji strani objavljeno le prikazno sliko občinskega grba. Za primerjavo smo preverili Facebookov profil Občine Velenje in profil Velenje moje mesto, kjer je stanje povsem drugačno. Na teh profilih lahko Velenjčani spremljajo dogajanje v svojem kraju, pridobivajo različne informacije in si ogledujejo številne albume slik iz različnih dogodkov.
Si pa vse zgornjesavinjske občine vztrajno prizadevajo pridobivati nove prijatelje na Facebooku. Pri tem prednjači spletna stran Mozirje moje mesto, ki ima že dobrih 400 prijateljev, sledi mu gornjegrajska občina. Vsem svojim spletnim prijateljem bi lahko občine ponudile številne zanimive podatke in jim preko fotografij pokazale, kaj zanimivega se dogaja pri njih. Tudi pospeševanje turizma preko teh strani bi lahko v naše kraje pripeljalo vsaj kakšnega dodatnega turista. Lahko pa iz aktivnosti in pridruževanju različn-
im skupinam, ki se dogajajo na straneh naših občin, med drugim izvemo, da je Občina Gornji Grad ljubiteljica živali, Občina Mozirje pa strastna navijačica slovenskih nogometašev.
Kar nekaj skupin s strani Mozirjanov je na Facebooku, ki so lahko zanimive tudi za občinsko upravo (foto: Tatiana Golob)
»DOL Z OBČINSKIM SVETOM OBČINE MOZIRJE«
Če že občine niso zelo dejavne na Facebooku, kar je pravzaprav razumljivo, saj so njihove primarne naloge drugačne, pa so toliko bolj dejavna različna zgornjesavinjska drušlva, športni klubi in skupine, ki želijo s svojim obstojem opozoriti na nekaj motečega ali pohvalnega. Na straneh domačih kulturnikov in drugih društev, ki prireja-
jo različne prireditve, je mogoče najti kopico zanimivega dogajanja.
Pri naključnem iskanju skupin, ki izražajo (ne)zadovoljstvo nad dogajanjem v svojem kraju, je zanimiva ugotovitev, da Facebook v ta namen očitno najraje izkoriščajo Mozirjani. Kar nekaj skupin s strani Mozirjanov (ali vsaj tako predstavljenih) je, ki so lahko (bile) zanimive tudi za občinsko upravo. Tako med Mozirjani na Facebooku kroži skupina Dol z občinskim svetom občine Mozirje, ki naj bi bila namenjena »vsem, ki mislite, da so šli ti ljudje, ki bi naj bili naš glas v občinskem svetu, odločno predaleč!« Po mnenju anonimnega ustanovitelja skupine je v interesu občinskega sveta »uničiti vso vitalno družabno življenje mladine v domačem kraju«. Skupina med Mozirjani ni dobila velike podpore, saj jo »podpira« le devet ljudi.
Kar nekaj več članov (54) sije pridobila skupina Postavimo se po robu našim pametnim svetnikom, ki so nam zaprli lokale?. V njej so predvsem mladi razpravljali o pomanjkanju dogajanja v Mozirju, vendar je tudi ta skupina brez kakšnega konkretnega predloga hitro zamrla. Nadalje se člani skupine Mozirje sprašujejo »Kdaj in kje bo v Mozirju bazen sploh?«. Zanimanje očitno je, v razpravi seje našlo tudi nekaj resnih predlogov, medtem ko bi nekateri bazen postavili kar v eno izmed mozirskih »slavnih« krožišč.
Pri naključnem iskanju je pozornost vzbudila tudi skupina Proti alkoholu v ŠD Mozirje, na strani katere seje razvila dolga in na trenutke konstruktivna debata o prirejanju pustne zabave v mozirski športni dvorani. Vsekakor debata, ki je lahko v pomoč tudi svetnikom pri sprejemanju odločitev.
Tatiana Golob
HIa kratko
Hlajenje ob Savinji in Dreti
Čeprav je julijski vročinski val minil, vremenoslovci še naprej obljubljajo visoke temperature, izključen ni niti kakšen dodaten vročinski val. Z vročino se ljudje spopadajo vsak po svoje, ugotavljamo pa, da so letos izrazito priljubljena naravna kopališča ob rekah Savinji in Dreti.
Tako kotički v višjem toku Savinje kot v Soteski ob Mozirju so bili v pasje vročih dneh polno za-
sedeni, kar je glede na 22 °C namerjenih v reki Savinji razumljivo. Seveda reke niso več tako čiste, kot so bile pred desetletji, vroče vreme z malo padavinami pa lahko povzroči še večjo onesnaženost rek. Podatkov, v kakšnih vodah se kopajo Zgornjesavinjčani, ni. Kopalci se tako kopajo na lastno odgovornost.
TG
13. Pastirski praznik na Menini
Pastirski praznik Pašne skupnosti Menina -Gospodnja Globača na Menini planini je dobro uspel, saj je kljub hladnemu in na trenutke deževnemu vremenu privabil veliko število obiskovalcev. Ogledali so si mimohod živine,
pastirske igre in stavili na volovski ruleti. Živino je na pašnike pripeljalo nekaj manj kot 50 gospodarjev iz občin Gornji Grad, Ljubno in Rečica ob Savinji.
MŠ
Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic.
OBČINA NAZARJE
Cesta naj ne postane hitrostni poligon
VZavodicahsovsoboto, 17. julija, slovesno predali namenu del prenovljene in z asfaltno prevleko izvedene ceste. Slovesno rezanje traku je pripadlo županu Ivanu Pur-natu in Jožetu Štiglicu s strani občine ter domačinu Antonu Janžovniku, kije vodil gradbeni odbor krajanov.
»Dobra, hitra in zanesljiva povezava z dolino - in obratno - nam pomeni v vsakdanjem življenju veliko,«je dejal povezovalec dogodka Milan Matko. »To pomeni nič več strahu pred grozečimi nevihtami in posledicami. Cesta je bila po neurjih večkrat taka, kot hudourniška struga.« Razen tega tokratna pridobitev pomeni večje zagotovilo za premoženjsko in osebno varnost. Pomeni hitro medicinsko pomoč, pravočasno gasilsko intervencijo in tudi posredovanje veterinarja.
»Pomembno je, da bo teh 800 metrov asfalta pomagalo ohranjati vitalnost hribovskih kmetij, saj se le tako zagotavlja razvoj najbolj odd-
aljenih območij. Želimo pa si, da cesta ne bi postala poligon za hitrostne dirke,« je bilo še rečeno v nagovoru. Blagoslov je opravil
gvardijan Damijan Vračko. Sledil je kulturni progam in rezanje traku ter druženje občanov.
Po istem sistemu, torej, da asfalt financira občina, podlago pa prispevajo krajani, so na cesti iz Žla-bra proti Kokarjam uredili 200-metrski odcep ceste Turk-Vo-dovnik. V zadnjem mesecu pa so izpeljali širitev ceste pod samostanskim hribom in napravili novo kamnito-betonsko ograjo ob mostu čez Dreto. »Za ureditev ceste sije zelo prizadeval občinski svetnik Cveto Zagorc, daje bilo mogoče dela izpeljati, pa gre zasluga tudi lastnici Matildi Leve, kije odstopila zemljišče,« pravi direktor nazorske občinske uprave Samo Begič. Sedaj je na tem delu omogočen lažji promet tudi za avtobuse.
Marija Lebar
Župan Ivan Purnat (v sredini) in Jože Štiglic (levo) s strani občine ter domačin Anton Janžovnik so prenovljeno cesto predali namenu
(foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD
Soglasno proti sprejemu novih «en
Gornjegrajska Komunala je pripravila nove cene oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter ceno okoljskih dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Poleg tega se kot nov strošek uvaja omrežnina, ki je namenjena amortizaciji in je cena za uporabo javne infrastrukture.
Omrežnino lahko občina subvencionira v višini 50 procentov za vse uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, višina subvencije se znižuje po stopnji pet procentov letno. Po potrditvi cen s strani občinskega sveta mora komunalno podjetje pridobiti pozitivno mnenje okoljskega ministrstva.
Občani Gornjega Grada so bili z 1. julijem že deležni povišanja cen teh storitev, ki so od prejšnjih cen višje za 15 do 20 odstotkov, je pa res, da se prej cena ni spremenila dobrih šest let. Nove predlagane cene bi povzročile še dodatni dvig in to še za dodatnih od 64 do 111 odstotkov, odvisno od števila članov gospodinjstva in območja bivanja.
Na vprašanja svetnikov, zakaj se
postopno niso dvigovale cene v preteklih letih, je direktor Komunale Zdenko Purnat odgovoril, da prejšnji direktorvzadnjih letih ni pripravil predloga novih cen, odlagališče pa je prinašalo dovolj dohodka, zato se drugje cene niso dvigovale. Poudaril je še, da so se znašli v nezavidljivem položaju, saj morajo vse takse odvajati na osnovi obračuna in ne plačane realizacije, kar pomeni, da zalagajo svoja sredstva za plačilo taks carinskemu uradu. Kljub temu da naj bi po besedah Purnata sosednje občine že sprejele nove cene, se svetniki v Gornjem Gradu z načrtovano podražitvijo niso strinjali.
Liljana Bele je odločno povedala, da mnogi občani dvakratne podražitve ne bodo zmogli. Andrej Presečnik je omenil pobudo predsednika vlade, da se cene komunalnih storitev ne bi dvigovale in glede nato pobudo je menil, daje najbolje, da svetniki z odločitvijo še počakajo, kajti dvig cen v enem letu za 100 odstotkov je za današnji čas prehud. Purnatu je bilo naloženo, da z racionalizacijo v podjetju in novimi izračuni poskuša poiskati ugodne-
jšo ceno storitev in to do avgustovske seje.
Andrej Presečnikje predlagal, da bi občina pomagala družini Pustoslem-šek, kije pred kratkim izgubila očeta v nesreči v gozdu. V zadnjem letu je izguba očeta prizadela še dve družini z šoloobveznimi otroki, zaradi tega se
soočajo z določenimi težavami. Predlaga, da bi občina tem družinam pomagala z enkratno denarno pomočjo ter dala pobudo drugim ustanovam, kot so Rdeči križ in center za socialno delo, da tem družinam pomagajo in jim olajšajo življenje.
Štefka Sem
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Kdo bo novi načelnik?
Na spletnih straneh ministrstva za javno upravo je bil 7. julija objavljen javni natečaj za položajno delovno mesto načelnika Upravne enote Mozirje. Rok prijave je bil 15 dni in seje iztekel 22. julija.
Posebna natečajna komisija bo kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam strokovno usposobljenih kandidatov, izdala poseben sklep. Izbrani kandidat bo imenovan na položaj za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. S kandidatom, izbranim na
javnem natečaju, ki pred tem ni imel statusa uradnika, se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje petih let.
Sedanji načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik je že pred časom povedal, da ne namerava ponovno kandidirati in je najavil svoj odhod v pokoj. To naj bi se zgodilo sredi letošnjega septembra. Če iz kakršnihkoli razlogov do takrat komisija novega načelnika ali načelnice še ne bi izbrala, naj bi po 13. septembru pripadlo opravljanje vršilke dolžnosti Mileni Cigale.
Marija Lebar
NAČRTOVANJE GRADNJE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA NA MOZIRSKIH TRATAH
Prva faza končana do zime
Minister dr. Ivan Svetlik je potrdil sklep o investiranju projekta Varstveno delovnega centra SAŠA Velenje. S to informacijo je investitor Jurij Maleševič seznanil mozirski občinski svet na 32. seji in predstavil, kako daleč so prizadevanja za izgradnjo VDC-ja in bivalne enote na Mozirskih tratah.
Nosilec projekta je še VDC SAŠA, a si bodo prizadevali za koncesijo, mogoče za samostojni zavod, ki bi imel še druge socialne dejavnosti. Pobuda je, da bi pozneje razširili dejavnosti s programi za invalidno mladino z multiplo sklerozo. »Mozirje je edino, ki ima v prostorskih načrtih socialno naselje, zato bo ministrstvo še ponudilo socialne programe. Drugi niso pripravljeni tako kot Mozirje.«
V pritličju stavbe je po načrtih predviden klasični varstveno delovni center, v nadstropju nad njim pa bivalna enota. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo plačalo samo minimalne normative. Maleševič je povedal, da načrtuje gradnjo z bogatejšimi in sodobnejšimi materiali. Da to ni dobro,je menil poslanec Jakob Presečnik. Država je soinvestitor javnih objektov, občina je plačnik polovice in V
dela nad normirano površino. »To lahko postavi pod vprašaj rentabilnost objekta.«
Maleševiča je vprašal, zakaj načrtuje večjo površino od normirane. S tem se po njegovem zadeva odmika. Zgraditi tak objekt, ga opremiti in dati v uporabo, je danes zaradi težav z investicijami nasploh večji problem kot pred leti. Zdvomil je o tem, da je rok za dokončanje projektne gradbene dokumentacije uresničljiv do 28. julija.
Maleševič je najprej pojasnil vzroke za razlike. Program je za znanega uporabnika, za štiri do pet oseb na invalidskih vozičkih. Zatoje treba narediti za vsako sobo večjo kopalnico, širše hodnike. Tlorisi so usklajeni z ministrstvom in VDC SAŠO, oba sta tudi določila roke. Povedal je še, daje ministrstvo sprva obljubljalo 11 evrov za kvadratni meter, nato polovico, zdaj 6,5. »Vse, kar je bilo že narejeno, je brez hipoteke, niti z dinarjem posojila.«
A župan Ivan Suhoveršnik je hotel zagotovilo o datumu začetka del in uresničitvi plana pred občinskim svetom. Jurij Maleševič je zatrdil: »Takoj ko dobimo gradbeno dokumentacijo. Gradilo se bo v dveh fazah. Najprej izkop in skeletni sis-
BOHAČEV TOPLAR
V Nazarjah pričenjajo s kmečko tržnico
V	soboto, 24. julija, bodo v Nazarjah pričeli s prodajo pridelkov in izdelkov na kmečki tržnici. Za to so prostor in mize pripravili v pritličju preurejenega Bohačeve-ga toplarja, ki tako počasi dobiva vsebine, ki so mujih ob prenovi namenili.
Tržnica bo delovala vsako soboto ob 8. do 12. ure. To soboto bo prav tako zaživela ob 8. uri, ob desetih pa bo priložnostna slovesnost ob odprtju. Tudi sicer v Nazarjah nameravajo ob tržnici vsako drugo soboto pripraviti kulturni program.
V	četrtek, 15. julija, so se sestali župan Ivan Purnat, sodelavki mozirske svetovalne službe Kmet-
/ N
6
ijsko gozdarskega zavoda Celje Štefka Goltnik in Bernarda Br-ezovnik ter zainteresirani ponudniki kmečkih izdelkov in pridelkov. Teh je bilo kar 17. Svetovalki sta jih med drugim seznanili z zakonskimi zahtevami glede prodaje na takšnih tržnicah.
Na devetih mizah bodo ponujali kruh in pekovske izdelke ter pecivo, sezonsko zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, mesnine in čebelje pridelke ter izdelke, sadje in sadne izdelke, kot je kis. Skratka, kaže, da bo na tržnici moč kupiti kaj dobrega in kakovostnega za v lonec in za na mizo.
Marija Lebar
tem do zime, ko se dela ustavijo. Spomladi naprej. Da se temelj posede, tla niso najboljša.«
Peter Goltnik gaje vprašal, kakšno garancijo daje, če ne bo narejeno. Maleševič seje v odgovoru najprej skliceval na ministrstvo in dodal, da so vsi projektanti oziroma podizvajalci »pod pogodbo«. »Pregledal sem
projekte, uskladitve tečejo tedensko. Rok gotovo drži. To je moj življenjski projekt. Največja težava je bilo ministrstvo. Tovrstna sociala je ogledalo družbe. Smo ena redkih občin, ki težko rojevamo - upam, da bo otrok lep,« je bil optimističen glede uspešnosti prizadevanj.
Andreja Gumzej
MOZIRSKA KOČA Z NOVIM OSKRBNIKOM
Ključi v rokah Danila Pučnika
S1. julijem je oskrbništvo nad Mozirsko kočo na Golteh prevzel Danilo Pučnik. Slednji kot dolgoletni planinec in gornik, na drugi strani pa izkušen kuhar zagotavlja, da bo koča odslej nudila obiskovalcem vse, kar bodo na poti potrebovali.V prvi vrsti seveda okusno hrano in pijačo, utrujenim tudi prenočišče.
Danilo in Katica Pučnik sta si našla planinsko kočo, za katero bosta z veseljem skrbela (foto: Benjamin Kanjir)
V prvih dnevih po prevzemu Danilo z ženo Katico in prijatelji predvsem čisti po koči, pripravlja kuhinjo in ležišča, da bo lahko dostojno sprejemal utrujene popotnike in opravljal svoje delo. Slednjega sije zastavil zelo ambiciozno. Sestavil je pester jedilnik, spisek jedi, ki bodo gostom vsak dan na voljo. Od hladnih predjedi, do glavnih jedi na žlico, različnih vrst mesa in solat. Danilo je bil v času delovne dobe šef kuhinj
v različnih hotelih, zato mu kuhalnica ne bo delala preglavic. Navezal pa je tudi stike zokoliškimi ponudniki, saj namerava ponujati jedi iz domačih pridelkov.
Koča je odprta vsak dan od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Kar je samo uradni okvir, dodaja Danilo, saj je pripravljen na široko odpreti vrata kadarkoli, tudi izven zastavljenega delovnega časa.
Benjamin Kanjir
MA-PROF D.0.0. IZ ŠEMPETRA
Vse za vodovod, ogrevanje, gradnjo in kmetijstvo
V Šempetru, na Petrovem trgu, je pretekli petek vrata na široko odprla nova trgovina, v kateri sta lastnika Martin Čvan in Aleš Dežnikar na enem mestu zbrala široko ponudbo izdelkov za vodovod, ogrevanje, gradnjo in kmetijstvo. Poleg pestrosti ponudbe ni zanemarljivo dejstvo, da je v trgovini poleg lastnikov delo dobilo še sedem prodajalcev.
Slednji so dobro strokovno podkovani in polni izkušenj, s katerimi bodo lahko priskočili na pomoč svojim kupcem. Le-teh gotovo ne bo primanjkovalo, saj tovrstne ponudbe v kraju in širši okolici primanjkuje. Kot je bilo poudarjeno tekom svečane otvoritve, so polno obložene police namenjene celotni Savinjski dolini, saj bodo skrbeli za kvalitetno ponudbo, v povezavi z ugodnimi cenami in pravimi nasveti.
Trak so slovesno prerezali (od leve) Martin Čvan, podžupan občine Žalec Ivan Podpečan in Aleš Dežnikar (foto: Benjamin Kanjir)
OBNAVLJALI BODO KOČI NA GOLTEH IN NA MENINI
Uspešni pri pridobivanju finančnih sredstev
Pred časom so na gospodarskem ministrstvu objavili javni razpis za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za obnove in posodobitve planinskih postojank. Uspešno sta kandidirali tudi planinski društvi Mozirje in Gornji Grad.
Društvi sta skupaj prejeli okoli
76.000	evrov, od tega je okoli
20.000	evrov namenjenih gornjegrajskim planincem. Z denarjem bodo sofinancirali obnovo planinske koče na Menini planini. Celoten projekt je vreden okoli 36.000 evrov, denar pa bo namenjen za opremo gostinske sobe, za zamenjavo oken, akumulatorjev in povečanje kapacitete fotocelic in za sanacijo čistilne naprave. Predsednik društva Klemen Petek pravi, daje pred njimi velik projekt, ki bo s pridobljenimi sredstvi z
razpisa bistveno lažje uresničljiv.
Podobno razmišlja Zvone Maze, ki je na čelu mozirskih planincev. Izredno zadovoljen ob uspehu se ob tem spominja, koliko ljudi je bilo potrebnih in koliko truda vloženega v pripravo razpisne dokumentacije. Ob pridobljenih 56.000 evrih in dodatnih svojih 20.000 bodo uredili streho na Mozirski koči na Golteh. Postavili bodo kolektorje za toplo vodo. V notranjosti bodo zamenjali dotrajana vrata in postelje, opremili bodo kuhinjo in zgradili čistilno napravo. Projekt je sicer sila obsežen, vendar se ga mlada ekipa loteva nadvse resno. Po končanju bo Mozirska koča zopet zasijala v vsej svoji lepoti, kijeje v preteklosti že bila deležna.
Benjamin Kanjir
Trgovina se razteza na površini okoli 340 kvadratnih metrov. Poleg trgovine je podobno veliko še skladišče. Police so dobro založene z izdelki različnih proizvajalcev. Od vijakov, preko različnih cevi, kmetijskih pripomočkov, hrane za male živali, do barv in različnih strojev, ogrevalne tehnike in vsega, kar sodi zraven. Pestra in cenovno sprejemljiva ponudba bo skozi vrata gotovo privabila marsikaterega kupca, ki bo lahko na enem mestu našel vse, kar bo potreboval. Za sprotno uporabo, ob obnovi ali pri gradnji novih objektov.
Otvoritev nove trgovine sta pozdravila tudi podžupan občine Žalec Ivan Podpečan in direktorica
Kmetijske zadruge Šempeter Vanja Strniša. Oba sta izpostavila smelost lastnikov, da sta v času krize pogumno stopila na samostojno pot. Ob tem, da družbe delavce odpuščajo, sta onadva, ravno nasprotno, zaposlila sedem prodajalcev, ob tem pa kakšni družini omogočila socialno varnost.
Pevski vložek ob otvoritvi je pripadel pevcem moškega pevskega zbora Savinjski zvon, ki so odpeli šopek domačih pesmi. Zavedajoč se dejstva, da nobena pomoč ni odveč, sta blagoslov prostorov prodajalne opravila domači župnik Mirko Škoflek in župnik župnije Prebold Damjan Ratajc.
Benjamin Kanjir
AKCIJA NAJ UGTELJ/ICA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Zmagovale« akcije Jani Prgk' prejel priznanje
V mesecu maju in juniju je v organizaciji Savinjskih novic potekala akcija, v kateri so bralci izbirali naj učitelja oziroma naj učiteljico Zgornje Savinjske doline. Z 227 glasovi je zmagal Jani Prgič iz Osnovne šole
na OŠ Rečica ob Savinji, kjer že več let poučuje. Ob tej priložnosti je naj učitelj izrazil zahvalo vsem, ki so ga predlagali za ta naziv in poudaril, da ga zmaga veseli predvsem zato, ker je pokazatelj, da je njegov trud
Janiju Prgiču (levo) je priznanje izročil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (foto: Tatiana Golob)
Rečica ob Savinji, katerega smo podrobneje predstavili v 26. številki našega časopisa.
Glavnemu in odgovornemu uredniku Savinjskih novic Franciju Kotniku je ob koncu akcije ostala le še prijetna dolžnost, da Prgiču podeli priznanje in seveda zasluženo nagrado. Jani Prgič je priznanje prejel
opažen tako s strani njegovih bivših in sedanjih učencev, kot tudi s strani njihovih staršev.
Kot že omenjeno, je bila Prgiču podeljena tudi nagrada, in sicer enodnevni izlet, ki sojo Savinjske novice podelile v sodelovanju s turistično agencijo Pozejdon turizem.
Tatiana Golob
Ivan Suhoveršnik (foto: Marija Lebar)
Že spomladi je mozirski župan Ivan Suhoveršnik povedal, da bo po dveh mandatih kandidiral za župansko mesto na lokalnih volitvah v tretje. Tudi zato, ker so v Mozirju sredi nekaterih projektov, ki bi jih rad pripeljal do konca. In seveda so tu še novi načrti, nove ideje, da bi bilo življenje v občini Mozirje prijetno tako za domačine kot za obiskovalce. Kajti na te - obiskovalce - v Mozirju računajo. Kot pravi župan, je dolgoročna strateška usmeritev občine širjenje turistične ponudbe za nekoliko zahtevnejše goste.
-Tudi tokrat boste kandidirali kot nestrankarski županski kandidat s podporo dveh strank.
Prepričan sem, da je taka odločitev pravilna, saj tudi kot župan delujem v dobro vseh občanov ne glede na strankarsko pripadnost. Podpora strank samo pomeni, da mi zaupajo in me pri mojem delu podpirajo, za kar sem jim seveda hvaležen.
-	Kako pa je bilo leta 2002, ko ste začeli župansko kariero?
Kot vsak drug začetek, je bil tudi ta težaven. Imel sem to prednost, da sem občino kotteritorij zaradi svoje prejšnje službe kaplana in župnika dobro poznal. Poznal pa sem tudi veliko občanov in njihove probleme ter pričakovanja. Seveda sem se moral seznaniti s številnimi novostmi; kako sploh deluje občina, kaj zahtevajo moje delovne naloge in pristojnosti. Izkazalo seje, da marsikateri projekt ni bil pripravljen tako daleč, kot se je govorilo. Od idejnih zasnov do uresničitve kakega projekta je še zelo veliko dela. Poleg tega je bila občina zadolžena zaradi izgradnje rečiške šole, ki smo jo morali odplačati.
-	Dva mandata sta za vami, ste uresničili načrtovano?
Marsikaj od načrtovanega je uresničeno, nekateri projekti so še v teku. Pri realizaciji se srečujemo s težavami, kot so nesprejet občinski
' v\
IVAN SUHOVERŠNIK, ŽUPAN OBČINE MOZIRJE
Razvoj za nas, za otroke, za vnuke...
prostorski načrt, zaradi tega tudi težave z morebitnimi zainteresiranimi investitorji, marsikdaj pri pridobivanju sredstev in pri prijavljanju na različne razpise naletimo tudi na številne administrativne ovire, kar vse podaljšuje čas uresničitve načrtovanega. Marsikateri projekt pa ni odvisen samo od občine. Mi smo pripravili papirje, sedaj čakamo, da bo država zagotovila sredstva za izvedbo.
-	Katere od večjih pridobitev bi izpostavili?
Gotovo je k urejenosti kraja veliko doprinesla ureditev starega trškega jedra. Pri tem smo zlasti sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Sedaj smo vsi skupaj z izgledom lahko zadovoljni. Bilo pa je potrebnega kar nekaj dogovarjanja, usklajevanja. Bili smo uspešni pri prijavi na evropska sredstva, s katerimi smo delno financirali prenovo trga.
-	Ste razen s prenovo trga tudi sicer poskrbeli za boljše življenje v Mozirju?
Poleg širitve kanalizacijskega sistema in javne razsvetljave smo posodobili številne lokalne ceste. Uredili smo okolico vrtca in šole, zgradili in opremili otroško igrišče in skate park. Uredili smo prostor pred Pevčevo hišo, kjer bo kmečka tržnica, in Trg osamosvojitve med lekarno, Grabnerjevo hišo in banko. Urejamo okolico in dostop do zdravstvenega doma.
-	Menda je športna dvorana tista, za katero ste najeli precejšen kredit?
Vemo, da referendum za sofinanciranje dvorane s strani občanov ni uspel. Projekt je bil končan, uresničili smo ga in se na ta račun tudi zadolžili. Gre za dolgoročni kredit, ki ga bomo
»Vemo, da referendum za sofinanciranje dvorane s strani občanov ni uspel. Projekt je bil končan, uresničili smo ga in se na ta račun tudi zadolžili. Gre za dolgoročni kredit, ki ga bomo odplačevali, kot je v načrtu.«
odplačevali, kot je v načrtu. Gradnja dvorane je bila nujno potrebna inje dolgoročnega značaja. Je velika pridobitev za Mozirje, saj nudi možnost za številno in pestro športno, kulturno in drugo dogajanje.
-	Izgled Podrožnika se je v zadnjih letih povsem spremenil.
To je skupek več uspešno speljanih projektov. Uredili smo krožišče, da je promet bolj varen in tekoč. Investitorje zgradil sodoben trgovski cen-
ter.	Posebej pa bi poudaril pomen upravnega centra, ki smo ga realizirali skupaj z upravno enoto, kjer so uporabnikom iz celotne Zgornje Savinjske doline poleg občinskih na voljo tudi mnoge ostale službe na enem mestu.
-	Kot je slišati, ta del Mozirja še ni dokončno urejen ... Že dalj časa se govori o turističnem centru na tem območju. Ali lahko poveste kaj o tem?
Lahko povem, da je bilo za omenjeno središče zanimanje med investitorji veliko, a pri tem smo naleteli tudi na nasprotovanja. Občina namreč ni lastnica vseh zemljišč. Ponovno potekajo pogovori z investitorjem in kaj več bomo pojasnili
»Pri realizaciji se srečujemo s težavami, kot so nesprejet občinski prostorski načrt, zaradi tega tudi težave z morebitnimi zainteresiranimi investitorji ...»
na posebni tiskovni konferenci v avgustu. Že nekaj časa se z lastnikom gozdne šole dogovarjamo o odkupu. Zatika se seveda tam, kjer vedno - pri denarju in visoki ceni, pa tudi resnega investitorja ni vedno preprosto najti. Načrtujemo, da bi tam nastal sodoben kamp, kot je že bil, in bi tako dopolnili turistično ponudbo kraja.
-	Večkrat ste že poudarili, da je predvsem turizem tisti, kjer vidite razvojno strategijo občine. Doslej je Mozirje turistom bolj ali manj ponujalo Golte in Mozirski gaj.
Ti dve turistični atrakciji Mozirja in širše doline seveda ostajata in z veseljem lahko rečem, da se tudi tukaj obetajo boljši časi, saj bo s prenovo in širitvijo ter z višjo kategorijo hotela TGC Golte privabljal več gostov. Zato in ker je bila sedanja cesta povsem dotrajana, seje občina tudi odločila prenoviti cesto iz Mozirja do Planinske ravne. Za ta namen smo pridobili evropska sredstva. Za del ceste do parkirišča pri Alpskem vrtu pa sta zagotovili sredstva družba Golte in Občina Mozirje.
-	Kaj pa področje kulture v Mozirju?
Nedavno smo prenovili pročelje kulturnega
doma, ki bo sčasoma dobil tudi novo vsebino. Od Mercatorja bomo odkupili obe zgornji nadstropji blagovnice - pogovori so v zaključni fazi - za prostore za osrednjo knjižnico. Sedanji prostori so za knjižnico, ki pokriva celotno dolino, neustrezni in pretesni. Računamo, da bomo knjižnico preselili postopoma v letih 2011-2013. Tudi tukaj pričakujemo, da bomo uspešni pri prijavi za razpisana sredstva. V tako sproščenih prostorih
sedanje knjižnice bomo namestili Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani. Nastal pa bo prostor še za kakšno kulturno dogajanje več.
-	Tudi na področju stanovanjske gradnje je nekaj novosti.
Investitor PV Invest iz Velenja bo ob Šmihelski cesti na področju Podrožnik - zahod zgradil štiri stanovanjske bloke. Dela naj bi se začela že letos. Stavba bivše občine pa bo preurejena v stanovanja. Na Mozirskih tratah bo zgrajena nova bivalna enota in varstveno delovni center. Po zagotovitvah investitorja mora biti zadeva končana do leta 2011.
-	Zdaj sva že pogledala v načrte za prihodnje obdobje. Kaj ti še prinašajo?
Imamo že pripravljene projekte in odkupljena zemljišča za rekonstrukcijo regionalne Šmihel-ske ceste od upravnega centra do Krahelnove-ga. Realizacija je odvisna od države, kdaj bo ta za investicijo zagotovila svoj del sredstev.
Tudi izvedba krožnega križišča pri avtobusni postaji nas še čaka. Lastništvo je pridobljeno, izdelanih je bilo kar devet variant krožišča in zadnja - deveta je potrjena. Tako bi naj bilo sodobno petkrako krožišče končano v letu 2012, če bo v državnem proračunu za ta namen denar. Pri avtobusni postaji se bo uredilo novo policijsko postajo. Investitorje ministrstvo za notranje zadeve. Naša naloga je, da pripravimo komunalno opremljeno zemljišče in jim ga prodamo.
Tukaj je še dolgoročni projekt posodobitve čistilne naprave. Občina bo skupaj s komunalnim podjetjem vodila projekt tudi za občini Rečica ob Savinji in Nazarje. Čaka nas obnova vodovoda Letošč, kjer je treba preprečiti sedanje velike izgube vode, povečati zmogljivost in še razširiti
omrežje javnega vodovoda.
Še letos poleti začenjamo s projektom Mozirje -jug. Prenovili in vkopali bomo vso javno komunalno infrastrukturo na Hofbauerjevi ulici, na Tratah in Novih Tratah. Obnovljena bo cesta in pločnikterjavna razsvetljava. Projekt bo sofinanciran s sredstvi iz petega razpisa Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Projekt se bo izvajal letos in v prihodnjem letu.
V kratkem pričakujemo razpis, ki bo omogočil pričetek izvajanja projekta dostopa do širokopasovnega omrežja GOŠO, ki ga mozirska občina vodi tudi za ostale občine naše doline. Pred nami je nova širitev mozirskega vrtca. Nataliteta razveseljivo narašča in do septembra bo treba dodati dva nova oddelka.
»... izdelanih je bilo kar devet variant krožišča in zadnja - deveta je potrjena. Tako bi naj bilo sodobno petkrako krožišče končano v letu 2012, če bo v državnem proračunu za ta namen denar.«
- Ves čas govorimo o razvoju Mozirja, občina pa je vendarle širši pojem
Tudi na ostale kraje v občini ne pozabljamo. Tako že imamo pripravljen projekt ureditve vaškega jedra v Šmihelu. Gre za okolico cerkve, kjer bo nastal lep vaški center. Za sredstva bomo kandidirali v kratkem. Pripravljamo se tudi na obnovo cestišč na Brezju in v Lepi Njivi.
-	Ko govoriva o urejenosti - lahko poveste, kako so bili z urejenostjo Mozirja zadovoljni člani evropske delegacije Entente Florale?
Za ta obisk se je občina skupaj z nekaterimi društvi v kraju pripravljala že nekaj časa. Med drugim smo o tem projektu izdali tudi posebno publikacijo. Čeprav vreme ob obisku predstavnikov dvanajstih evropskih držav ni bilo najlepše, so bili njihovi vtisi vsaj po povedanem sodeč zelo pozitivni. Kakšna bo odločitev, bo znano na razglasitvi v italijanskem Riminiju 24. septembra.
-	Omenili ste delovanje oziroma sodelovanje z društvi. Teh imate v občini kar nekaj. Kako bi ocenili njihovo delovanje?
Število društev je res veliko, vendar vsa niso aktivna. Je pa nekaj takih, pri katerih lahko občina vedno računa na sodelovanje ob različnih priložnostih in raznih dogajanjih v kraju. Seveda za svoje delovanje dobivajo določena sredstva, za tista, ki se posebej izkažejo, pa poskrbimo ob podelitvi občinskih priznanj. Lahko rečem, da je v društvih zbrane veliko ustvarjalne energije in da smo glede tega res lahko ponosni.
-	Je za vas sodelovanje in razumevanje med ljudmi pomembno?
To je zelo pomembna vrednota. Brez odprtosti, dogovarjanja, brez tega, da bi prisluhnil tudi argumentom drugega, ni mogoče delati ne v politiki ne na kateremkoli drugem področju.
-	Kako torej vidite dolgoročni razvoj občine Mozirje?
Razvoj mora biti naravnan trajnostno in mora prinašati koristi za vse generacije; za starejše, za nas, za otroke, za vnuke...
Pogovarjala se je Marija Lebar
NOVA MAŠA V ŽUPNIJI MOZIRJE - ŠMIHEL
Poklican za pričevalca duhovnosti
Minorit Toni Brinjovcje 11 .julija v župnijski cerkvi sv. Jurija pel prvo mašo po mašniškem posvečenju. To je bil praznik za njegovo rojstno župnijo, kije z njim delila veselje in svojo hvaležnost izrazila že s pripravami na nedeljski dogodek.
V soboto zvečer seje novomašnik s sprejema na dvorišču pri Francu in Slavici Pečnik v Ljubiji s konjsko vprego popeljal mimo okrašenih mlajev do župnijske cerkve. Po ganljivem pozdravu so ga župljani pospremili k maši. Ob zaključku trid-nevnicejo je vodil Miha Majetič, misijonar v Vietnamu in rojak ter novomašni pridigar. Na slovesni nedeljski novi maši so bili ob Toniju sobratje minoriti, minoritski provincial Milan Kos, duhovniki, družina in zelo številni drugi, ki so z njim povezani v skupnost Cerkve.
Slavje se je nadaljevalo pred cerkvijo s pogostitvijo za vse, za povabljene goste pa za tem še v Športni dvorani Mozirje. Zabavni program je odstrl zbranim nekaj posebnih spretnosti novo-mašnika, med njimi pevske in igralske, ter njegovo zavzetost za šport. Povabljene je nagovoril tudi
župnik Sandi Koren in se zahvalil vsem, ki so pomagali pripraviti slovesnost, še posebej županu Ivanu Suhoveršniku in Občini Mozirje, kije dala na razpolago dvorano.
Po večernicah je novomašni ceremoniar Andrej v sliki in besedi povedal še zgodbo Tonijevega življenja. Koje prvič diplomiral, seje zaposlil kot fizioterapevt v Bolnišnici Topolšica. A klic po duhovniškem poslanstvu je bil močnejši. Pustil je službo, ki jo je uspešno in z veseljem opravljal, terse posvetil duhovnemu življenju. Oče in mati sta ga podprla v njegovih prizadevanjih. Stopil je v minoritski red in leta 2008 pred župljani v Mozirju izpovedal slovesne zaobljube. Letos je sklenil svojo večletno pripravo in postal duhovnik.
Andreja Gumzej
Novomašnik Toni Brinjovc je s svojo pričevalno veselostjo navdušil
(foto: Jožica Plesnik)
GOZDARSKO TEKMOVANJE V GORNJEM GRADU
Štela predvsem natančnost
Prva sobota v juliju je postregla s 5. memorialom Marka Podkrižnika oziroma gozdarskim tekmovanjem za pokal Menine. Prvo izbirno tekmovanje gozdnih delavcev za državno prvenstvo so organizirali člani Društva lastnikov gozdov Gornji Grad in nazorska enota Zavoda za gozdove Slovenije.
35 tekmovalcev iz dvanajstih ekip je opravilo test iz varstva pri delu, temu je sledil tehnični pregled motorne žage, nato so se lahko oblečeni v primerna zaščitna oblačila, primerno obuti, s čelado na glavi, rokavicami in s prvo pomočjo pri sebi pomerili v petih disciplinah. Kombiniran rez, zasek in podžagovanje, precizni rez na podlagi, kleščenje in podiranje na balon so bile discipline, v katerih so se pomerili tekmovalci in šest tekmovalk.
Ekipno so letos zmagale gornjegrajske vlcarke Menina pred Lučkimi vlcerkami, med posameznicami je zmagala Pavla Voler (Lučke vlcarke) pred Majdo Suhoveršnik in Sašo Podkrižnik (vlcarke Menina). V moški konkuren-
ci so bili najboljši člani ekipe Šoštanj Duseti, sledila jim je ekipa Šoštanj 2, tretji so bili člani Krnica Moličnik. V posamezni konkurencije lansko zma-
Na tekmovanju je odločala natančnost in hitrost (foto: Štefka Sem)
go ponovil Janko Mazej (Šoštanj Duseti), drugi je bil njegov sotekmovalec iz ekipe Stanko Goličnik, tretje mesto je pripadlo Antonu Planinšku (Krnica Moličnik). Za njimi sta se uvrstila Janez Podkrižnik in Marko Jelšnik (društvo lastnikov gozdov Gornji Grad).
V tekmovanju z nakladalno napravoje tekmovalo 13 tekmovalcev, med posamezniki je zmagal Zoran Gerald iz Avstrije (Krische), pred Ludvikom Suhoveršnikom (Suhoveršnik 2) in Antonom Turkom (Suhoveršnik 1). Ekipno je zmagala posadka Krische pred ekipama Suhoveršnik 1 in 2.
Tokratno tekmovanje je bilo eno od dveh izbirnih za udeležbo na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni. Organizatorji so zadovoljni z udeležbo na tekmovanju, upajo, da so s poudarkom na varno delo z motorno žago uspeli prepričati tudi številne gledalce, daje upoštevanje vseh pravil varnega dela v gozdu zelo pomemben dejavnik.
Štefka Sem
OSNOVNI TEČAJ ZA GASILCE
Gasilci presegajo društvene plotove
Nova generacija gasilcev (foto: arhiv PGD Nazarje)
Nedavno je 26 članov treh zgornjesavin-jskih gasilskih društev opravilo osnovni izpit za gasilca. Med njimi so bila tudi dekleta. Posebnost je, da so tečaj skupaj izpeljali nazorski in mozirski gasilci, od koder so bili tudi tečajniki, dva tečajnika pa sta bila iz PGD Gorica ob Dreti.
Gre za izobraževanje, ki se opravlja na nivoju društev. »Tokrat smo se odločili, da pri organizaciji sodelujemo,« je povedal vodja tečaja Boštjan
REČICA OB SAVINJI
gasilka oprema
Prostovoljna gasilska društva v rečiški občini so od zadnjegajunijskega ponedeljka bogatejša za obvezno požarno opremo. Različne kose v skupni vrednosti 14.500 evrov je v okviru občinskega praznika slavnostno izročil župan Vinko Jeraj, kije ob tej priložnosti vsem gasilcem zaželel, da opreme ne bilo potrebno nikoli uporabiti v intervenciji, temveč le na vaji.
Gasilsko poveljstvo občine pod vodstvom Franca Finkšta je opremo razdelilo po procentualnem ključu, in sicer pripada PGD Rečica ob Savinji 46 odstotkov, PGD Grušovlje in Pobrežje pa po 27 odstotkov.
Marija Sukalo
C~‘ %
10
Cigale. »Tečaj sva vodila z mozirskim poveljnikom Robijem Napotnikom, iz članstva obeh društev so bili tudi predavatelji. Dva od njih sta poleg tega poklicna gasilca, kar je še dodatno poroštvo za kakovost izobraževanja - tako teoretičnega kot praktičnega dela,« je še povedal in dodal, da so udeležence seznanili z uporabo gasilske opreme, lestev, vrvne tehnike, tehničnega reševanja, reševanja iz globin...
Tečajniki so izpite opravili zelo dobro, pa tudi
sicer so med seboj, čeprav iz različnih društev, delovali usklajeno in homogeno, kar daje poroštvo, da bo tako tudi na morebitnih intervencijah. »Iz povedanega se vidi, da se da presegati stereotipe in ozke društvene interese. Sodelovanje nameravamo nadaljevati zlasti na področju izobraževanja, za kar imamo že pripravljene konkretne projekte,« tako nazorski poveljnik Boštjan Cigale.
Marija Lebar
ČEBELARSKI PRAZNIK GORNJI GRAD
S praznikom zadovoljni prireditelji in obiskovalci
Turistično društvo in Čebelarsko društvo Gornji Grad sta ob sodelovanju s tamkajšnjo občino pripravili že 23. Čebelarski praznik. Pestra ponudba dogajanja tako športnega, zabavnega kot kulturnega je na prireditev privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.
Kot je povedal predsednik gornjegrajskih čebelarjev Franc Bez-ovšek, so z izvedbo praznika zelo zadovoljni. Obiskje bil številčnejši od lanskega in kaže, da bo praznik spet
larstvo dobila tudi lepo nagrado.
Praznovanje se je začelo ob 15. uri, koje bila najprej povorka čebelarskih praporov v spremstvu lanskoletne medene kraljice. Sledila je podelitev priznanj osmim zaslužnim članicam in članom pri razvoju čebelarjenja. O pomenu čebelarjenja in praznika nasploh pa je spregovoril tudi župan Stanko Ogradi.
ZABAVNI DEL PRIREDITVE
Popoldne so zapolnile slovenske pesmi, ki so jih izvajale sku-
Kristijan Kramer izroča cvet medeni kraljici Mateji Ermenc, prva spremljevalka je postala Katarina Črnodovski in druga Marija Potočnik.
Povorka čebelarskih praporov v spremstvu lanskoletne medene kraljice Nuše Ermenc.
Slaka in Fanti s Praprotna.
Slaki so obljubili, da bodo pregnali nevihtne oblake, ki so grozili pokvariti večer in uspelo jim je. Slakom, ne oblakom. Uspelo jim je tudi zabavati in na plesišče zvabiti staro in mlado. Svoj repertoar narodnozabavnih, ki ga sicer poznamo, so uspešno dopolnili z dalmatinsko melodiko, s prijetnimi kantriji in celo z rokenrolom ter humornimi vložki; torej za vsakogar nekaj.
BREZ ŠPORTA NE GRE
V okvir praznika je sodilo tudi tekmovanje v malem nogometu, kjer so si prvo mesto in s tem prehodni pokal priborili člani Šport-
nega društva Gornji Grad. Razglasili so tudi naj vratarja in naj strelca tekmovanja.
Že tako visoko temperaturo je še dvignilo vlečenje vrvi za pokal strdi. Po silnih pripravah tekmovalcev in sodnika ter ogorčenih bojih, kjer je k zmagi poleg močnih mišic pripomogla tudi primerna obuja, se je napetost stopnjevala. Prav tako pa tudi luknje v travni ruši pred gornjegrajsko katedralo, ki sojih z nogami skopali tekmovalci za boljše stojišče. Na koncu so v ženski konkurenci zmagale tekmovalke ekipe Če si dober, si dober. Med moškimi so bili najmočnejši tekmovalci ekipe Mesnica Forti.
pridobil sijaj, ki ga je imel pred leti, čepravje bil vmes nekajletni odmor. Zelo zadovoljen je tudi predsednik turističnega društva Kristjan Kramer.
ČEBELARSKO DOGAJANJE
Čebelarski praznik naj bi bil eden od osrednjih dogodkov pri promociji turistične ponudbe Gornjega Grada. K promociji naj bi pripomogla tudi medena kraljica, ki sojo razglasili v soboto na višku zabavnega večera. To čast si je prislužila Mateja Ermenc, prva spremljevalka je postala Katarina Črnodovski in druga spremljevalka Marija Potočnik. Lento je presrečni izbranki predala lanskoletna zmagovalka Nuška Ermenc, s krono iz cvetja pa joje okronal Kristjan Kramer. Medena kraljica je poleg dolžnosti promovirati kraj in čebe-
tako visoko temperaturo je še dvignilo vlečenje vrvi za pokal strdi.
OSTALO DOGAJANJE...
... je bilo zelo pestro. Od vodenega ogleda katedrale in muzejske zbirke do kmečke tržnice in otroškega medenega vrtca. Ocenjevalna komisija je menila, daje najboljše medenjake spekla Marija Pustoslemšek, najboljši ajdnek pa napravila Marija Petek. Ta je šel kasneje na licitacijo. Pester in bogat je bil tudi srečelov. Okoli 450 bogatih dobitkov so zbrali, pa jih je zmanjkalo v nekaj urah.
Besedilo in fotografije: Marija Lebar
pine ljudskih pevk Pušeljc, Lipa in citrar Tomaž Plahutnik s Predicami, nato seje predstavila domača skupina Zlatorog. Sledila je vrtna veselica z Ansamblom Lojzeta
o	:
c	^
tj	:=,
o >'5
:	(ü
_ <D
CO 'F' N 'jr: CO 9
ro E ^ E o) °-O 0 c
■§ 2 ^ to
o — 9 >N
>	co > co
o -h 2 V
TD C 0 o O CD > r
>	U M C
'II
-Q
X3
co co
co
—	co c c
—	v—
0 JS ^ 'E
CO CO -Q U)
PROJEKT ŠEPET SAVINJSKIH KROŠENJ
Gallusova glasba napolnila katedralo
Veličastno katedralo svetega Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu so vsoboto, 10. julija, napolnili glasovi Komornega zbora RTV Slovenija in baročnega orkestra Les Favorites iz Nemčije. Njihov program je zajemal dela Gallusa, maše, marijanske motete in psalme.
Komorni zbor RTV Slovenija je eden najstarejših radijskih ansamblov, sajje nastal že leta 1937. V dolgoletnem delovanju so prejeli številne, tudi mednarodne nagrade za svoje dosežke.
V zadnjem času delujejo projektno, gostijo številne tuje In domače dirigente.
Pevci so nastopili pod taktirko nemškega dirigenta Holgerja Specka. Baročni orkester Les Favorites sestavljajo priznani strokovnjaki za baročno glasbo in premorejo obsežen repertoar. Nastopajo samostojno in z vokalnim ansamblom.
Občina Gornji Grad je nosilec projekta Šepet savinjskih krošenj, s katerim želi območje vključiti v mednarodno prepoznavno kulturno destinacijo na način oblikovanja akcijske skupine festivalskih animatorjev in promotorjev. Projekt je sofinanciran iz projekta Leader in obsega še dva koncerta v naši dolini. Veličastni predstavi v katedrali seje pred
koncertom pridružila delavnica, na kateri je poznavalec Gallusa Tomaž Faganel predstavil obdobje, kraj in vzdušje, v katerem je umetnik ustvarjal.
Koncert je spadal v sklop prireditev festivala Sevigc
Brežice 2010, ki ga organizira ARS Ramovš in zajema 43 koncertov, vsi koncerti bodo izvedeni izključno v objektih, ki imajo status kulturne dediščine. Koncert so lahko poslušalci širom Slovenije spremljali v neposrednem prenosu na programu ARS, ogled pa bo možen na nacionalni televiziji vjeseni.
Štefka Sem
Baročno glasbo so v objemu baročne katedrale izvajali domači in tuji umetniki
(foto: Štefka Sem)
GALERIJA ŠTEKL V GORNJEM GRADU
Tisočeri obrazi Mojce Semprimožnik
V Galeriji Štekl so pretekli mesec odprli razstavo slikarskih del domačinke Mojce Semprimožnik.
Slikarka dokazuje, da ni treba obiskati krajev in ljudi, ki jih v svojih delih prikaže, dovolj je ljubezen do umetnosti in želja po novih znanjih. Izobraževala se je v mnogih tehnikah, ustvarjala je tudi z blagom in nitko, na koncu pa našla srečo v naravi in obrazih, kijih uprizarja v svojih delih, je v predstavitvi slikarke povedala Jožica Drčar Tiršek, ki vodi gornjegrajsko galerijo.
Omenila je tudi, daje Semprimožnikova biser iz domačega kraja, skromna ustvarjalka, za katero mnogo sokrajanov ne ve, kakšna bogastva se skrivajo v njej.
Akademska slikarka Terezija Bastelj je omenila, da slikarka slika po fotografskih predlogah in reprodukcijah. Slika v mnogih tehnikah, slike pa so tako dovršene, kot bi pred umetnico stal model. Posebej navdušena je bila nad slikami črn-
skih žensk, v katere so vpeljane nitke in blago. »Željna je znanja,« je poudarila Basfljevateromenila,daso slike Semprimožnikove, pa naj bodo majhne ali velike, tako dodelane, da lahko v njih vidiš celo zgodbo. Njen repertoar slik obsega tako ljudi iz njenega življenja, obraze črnk, baletke in prizore iz narave.
V imenu domačega kulturnega društva je umetnico pozdravila Vika Veniš-nik, župan Stanko Ogradi pa je med drugim dejal, da ima ob pogledu na slike občutek, kot da gleda žive osebe. Izrazil je veselje, da galerija ob prazniku občine in države v svojih prostorih gosti dela domačinke.
Za kulturni program so poskrbeli Urban Meža z velenjske gimnazije z igranjem na kitaro, David Urtelj na harmoniki, pridružila se mu je pevka Monika Štrukelj.
Štefka Sem
Mojca Semprimožnik je tokrat drugič prikazala svoja dela v Šteklu, razstavlja pa tudi drugod po Sloveniji
(foto: Štefka Sem)
Razni
Piše: Aleksander Videčnik
ŠE OKOLI ROJSTVA...
V ravninskem delu naše doline so že pred drugo svetovno vojno opuščali botrnije. Doma so ponudili šnite in vino. Šnite so ljudje zelo cenili, bile so iz belega kruha, namočenega v stepeno jajce in nato sojih ocvrli. Ponekod so pecivo posuli še z zdrobljenim sladkorjem.
Po rojstvu je mati ležala v kimpeti kake štiri tedne. Sprva soji dajali kurjo župo, kurje meso, šnite, "ter-jet" (osladkano vino, v katerem je bil namočen mlečni ali beli kruh. Po enem tednu soji dali vina, kije moralo biti dobro in naravno. Vanj so dajali coto - krpo z zmesjo muškata, oreščka, pibra, rjavega korena in rožmarina. Kmalu je prišel čas, koje porodnica prvič po porodu prišla v cerkev. Največkrat je to bilo mesec dni po porodu. Potem je župnik opravil "vpeljavo". Prišla je skozi zakristijo v cerkev in ne pri glavnih vratih. Ko je vstopila, ji je župnik podal blagoslovljeno svečko za novorojenčka; potem je smela okoli oltarja, hodila pa je za župnikom. Za tem je stopila pred oltar in pokleknila, se v molitvi zahvalila Bogu za srečen porod in molila za srečo in zdravje otroka.
Povsem drugače je v davnem času potekal obred ob nezakonskem otroku. Takšen otrok je smel imeti le enega botra, krstno ime mu je izbral župnik, ponavadi pač ime svetnika, ki je tisti dan slavil. Seveda so nezakonsko mater vidno zaničevali ali, kot so rekli, »po strani gledali«. Vsako leto je župnik oznanil, koliko nezakonskih otrok se je v tekočem letu rodilo. Prav zanimivo, nezakonski očetje niso bili prezirani. Znan je primer v Gornjem Gradu, morda je bilo tako še kje, pred cerkvijo so morali nezakonski očetjejahati lesenega konja... Daleč nazaj, tako so pravili starejši ljudje, so nezakonske starše privezali k cerkvenim vratom in jih javno smešili, "delali so jim špot".
Morda je zanimivo tudi tole. Leta 1997 je revija Etnolog objavila sestavek v zvezi z nezakonskimi otroki. Največ le-teh je bilo leta 1869 na Koroškem, kar 47 odstotkov novorojenčkov. Na Štajerskem sojih našteli le 29 odstotkov. Nezakonske matere so največ izhajale iz kajžarskih in gostaških okolij, veliko manj pa so jih našteli v kmečkih družinah. Jasno, revna dekleta so bila veliko bolj izpostavljena izkoriščanju.
KRSTNA DOGAJANJA NA LEPI NJIVI
Ko so v družini predvidevali porod, so šli botre naprositi. To je moralo biti še pred samim porodom. Tudi tu so iskali botre v vrstah sorodnikovali
obredi u življenju naših ljudi (4)
hišnih prijateljev (sosedov). Botrija je vplivala na medsosedsko pomoč pri kmečkih opravilih. Ko je porodnica rodila, so obvestili botre, da so se kar najhitreje dogovorili za krst novorojenčka.
Mudilo seje kot drugje - rekli so: »Nesite že tega Juda h krstu.« Tu je novorojenčka največkrat nesla h krstu botra, včasih pa tudi "jebanka". Med samim krstom je fanta držal boter, dekle pa botra. Na obredne molitve je odgovarjala babica (jebanka), saj je bila tega vešča.
Morda le še enkrat pojasnimo, odkod izrazjeban-ka za babico. Gre za nemški izraz "die Hebamme", kar pomeni babica, izpeljanka pa je seveda narečna beseda. Tudi na Lepi Njivi še danes pomnijo izraza za botra - goten in za botro - gota.
Še nekaj o babicah. Irena Rožman je v reviji Etnolog (1997) napisala razpravo Zgodovinski oris babišlva na Slovenskem... Zajela je tudi podatke o kraju Gornji Grad, kamor so tedaj spadale vse naše občine. Okraj je v tridesetih letih 20. stoletja štel nekaj nad 17.000 prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila 33 na kvadratni kilometer. Tedaj je na tem območju delovalo 33 babic, iz tega izhaja dejstvo, daje bila le polovici porodnic zagotovljena strokovna pomoč pri porodu. Tako so pač pomagale še vaške babice, kot neke vrste medsosedska pomoč.
Ljudje, ki pomnijo čase pred prvo svetovno vojno, povedo, da je marsikje prinesla porodnični dar botrov, botra (gota). Zbir izrazov za ta dar v naši dolinije kar pester. Česmo vzadnjem članku omenjali le nekaj teh, je dobro povedati, na katere smo pri raziskavah naleteli: nazbevk, nazbek, nazbah, nazbeh, nazbok, in kottrdijo nekateri jezikoslovci, izhaja ta izraz iz besede "nazibelek". Ko so prinesli otroka od krsta, so doma postavili na mizo čaj in potico ter tako pogostili botra in babico. V opisovanem okolju so govorili, da sta rodila
Gregorca (starša) in ne, da je rodila Gregorčka.
Glede "križovnika"je tod okoli veljalo pravilo, da je bilo to boljše platno dolgo okoli tri metre. Seveda je bila zraven še krstna sveča. Iz tega platna so ob prvem obhajilu sešili fantu srajčko, deklici pa "suknjico" (krilo).
Botri so na sploh veljali za dobrotnike otrok. Redno so po veliki noči svojim krščencem darovali "pisanko". To je treba razumeti nekoliko širše, saj ni šlo za dar v pisankah (pirhih), pač pa je bilo ponavadi darovano: manjši ali večji kolač, dvoje barvanih jajc, pomaranče in kaj malega v denarju. Tudi tod je veljalo, da so krstni botri skrbeli za obdarovanja do časa, koje otrok pristopil h birmi, potem so podobno ravnali birmanski botri. Zanimivo, če je dojenček umrl, so za pogreb poskrbeli botri, oba botra sta nesla krsto h grobu. Sprevoda ni bilo, le naprejjestopal "tisti, kije svetil".
KAKO JE BILO V ŠMIHELU
Glede iskanja botrov velja tudi tod navada, da so izbranci med sorodniki ali sosedi. Pogosto je bilo, da so bile družine "skrižem botri". Botra sta prišla h porodnici na dogovor o "botriji". Ponekod uporabljajo izraz "botrnija". Seveda so tudi tod poskrbeli, daje bil krst kmalu, največkrat že dan po porodu. Pri krstu deklet je opravila obred gotna, pri fantih pa je to storil gotn. Ime otroku so določili starši, največkrat katerega iz družine ali tudi botrovo. Včasih so izbrali ime svetnika, ki se slavi na dan krsta. Običajno so porodnici na dan krsta prinesli kolač, ki so ga po krstu doma dali na mizo.
Vpeljevanje je bilo tudi v Šmihelu v navadi. Mesec dni po porodu je botra ob materi prinesla otroka do cerkve, kjer sta počakali pred vhodom. Pristopil je duhovnik, kije opravil obred in ga tako vključil v farno občestvo.
Nadaljujemo prihodnjič.
Sščemo stare Fotografije
Radmirske žene in dekleta pred drugo svetovno vojno. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Če kdo ve, ob kaki priliki je nastala, je naprošen, da to javi v uredništvo.
VOŽNJE V NARAVNEM OKOLJU
Osnutek sprememb še ne prinaša rešitev
Junija je okoljsko ministrstvo objavilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na razširitev definicije naravnega okolja, na prilagoditev nekaterim zahtevam Zakona o planinskih poteh in Zakona o gozdovih, na možnost ureditve poligonov oziroma območij za vožnjo z motornimi vozili in kolesi, določajo izjeme, dosedanjo pristojnost za nadzor od inšpekcijskih služb in policije razširjajo še na občinske redarske službe ter na naravovarstvene in prostovoljne nadzornike ter določajo višje kazni.
PRENIZKE KAZNI
V Naravovarstveni zvezi Smrekovec so ministrstvu vsebinske pripombe na uredbo prvič posredovali že pred več kot petimi leti. Ocenjujejo, daje osnutek nove uredbe še vedno pomanjkljiv. Premalo jasno definira območja, kjer so vožnje dovoljene ali prepovedane. Dovoljene vožnje po nekategoriziranih cestah bodo prinesle zmedo v nadzor nad njimi.
Naravovarstvene in prostovoljne nadzornike je država v predpisu o varovanju narave uzakonila že pred leti, ni pa zagotovila pogojev za njihovo uvedbo. Predlagane kazni za vožnje v naravnem okolju so prenizke, člani zveze pogrešajo tudi ukrep možnosti odvzema motornega vozila in
kazen za oglaševanje nedovoljenih voženj. Menijo, da je kazen 500 evrov z zelo majhno verjetnostjo dejanske realizacije za premožne kršitelje še vedno prenizka. Z motornimi sanmi se vozijo predvsem posamezniki, ki si lahko privoščijo »igrače« vredne 20.000 evrov in več.
Problematika voženj v naravnem okolju je tudi na našem območju zelo razširjena.
NUJNO POTREBNE SPREMEMBE
Člani Naravovarstvene zveze Smrekovec opozarjajo, da so nujne spremembe in dopolnitve
cestno prometnih predpisov v smislu obvezne registracije »adrenalinskih« motornih vozil, ki bi bistveno olajšale nadzor nad vožnjami v naravnem okolju.
Kritični do predlaganih sprememb uredbe so tudi lastniki in vozniki motornih vozil, predvsem njihovi prodajalci. Njihove pripombe so diametralno nasprotne pripombam naravovarstvenikov. Tako zakonodajalec pri odločitvi za dokončno vsebino uredbe ne bo imel lahke naloge. Politiki v Sloveniji govorijo o trajnostnem razvoju, zato v zvezi upajo, da bodo v primeru reševanja problematike voženj v naravnem okolju »te besede tudi meso postale«.
Problematika voženj z motornimi sanmi, motokros motorji, štirikolesniki in drugimi neregistriranimi vozili na motorni pogon v naravnem okolju je tudi na našem območju zelo razširjena. Vsako leto bolj. Vožnje se dogajajo tudi v do pred nekaj let mirnih conah, v zavarovanih območjih, kot sta Krajinski park Golte in Naravni rezervat Smrekovec - Komen, v gorskem gozdu in po slemenih med Smrekovcem in Raduho. Vozniki ogrožajo območje, kije zaradi prisotnosti redkih ptic in ohranjenih nekaterih tipov naravnega okolja uvrščeno v evropsko pomembna območja Natura 2000, nemalokrat pa ogrožajo tudi pešce in smučarje.
Irena Brložnik
70 LET FRANCA PRAZNIKA, ČLANA PGD GORICA OB DRETI
Med gasilci aktiven preko pol stoletja
Gasilstvo prostovoljne enote gasilcev Gorica ob Dreti je že od nekdaj pomemben del življenja tamkajšnjih prebivalcev. Tako ni presenetljivo, da so nekateri člani v domači gasilski enoti aktivni že preko pol stoletja. Med njimi je tudi Franc Praznik, ki s svojo družino živi v Dobletini pri Nazarjah. V
V teh dneh Franc Praznik praznuje lepo življenjsko obletnico, svoj 70. rojstni dan. V dosedanjem življenju je poleg dela na kmetiji, ki ga je vedno z veseljem opravljal, veliko dosegel tudi kot gasilec. Ker je h gasilcem pristopil že z
18.	letom, torej pred 52 leti, je s svojimi izkušnjami veliko pripomogel k dobremu delovanju društva. Bilje član upravnega in nadzornega odbora ter član komisije za mladino in komisije za veterane. En mandat je uspešno opravil tudi kot poveljnik operative v društvu. V operativi je bil vedno med aktivnejšimi člani, na pomoč je svojemu društvu pristopil ob raznih
( N
14
I )
delih adaptacije gasilskega doma, prav tako ob organiziranju gasilskih prireditev.
Zaradi vsega naštetega si je za svoj prispevek v gasilstvu prislužil več odlikovanj. Tako je prejel odlikovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Gasilske zveze Slovenije, prav tako je dobitnik značke veterana in značke za 50-letno delo v gasilstvu.
Prispevek Franca Praznika v domačem gasilskem društvu je med ostalimi člani zelo cenjen, zato ga gasilci PGD Gorica ob Dreti tudi ob njegovem jubileju niso pozabili. Prepričani so, da bo njegov dosedanji trud v gasilstvu v dober vzor mlajšim generacijam in v ponos njegovim zanamcem.
Tatiana Golob
Prispevek Franca Praznika je med ostalimi člani v domačem gasilskem društvu zelo cenjen.
Kultura
PRIZNANJE LENKI KRALJ
45 nepozabnih let dela na kulturnem področju
Lenka Kralj z Ljubnega ob Savinji je v zadnjih štirih desetletjih in pol zapustila neizmeren pečat na po-
dročju kulture tako na Ljubnem kot po vsej dolini. Svoje življenjsko izročilo je izražala na njej najbolj ljubem
področju, pa naj je bilo to z glasbo, gledališčem, sodelovanjem na proslavah in ostalih prireditvah, kot delom v kulturnem domu, tudi pospravljenem in pometanjem.
Kot učiteljica glasbe na ljubenski šoli je znala pritegniti otroke k pevskemu zboru in prepevanju pri pouku glasbe. Prav tako so se ji radi pridružili pri ustvarjanju raznih gledaliških predstav in nastopanju na proslavah. Za odrasle pevce je bila ljudski zborovodja, gradila je predvsem na ohranjanju ljudskega izročila preko petja. Tako moški kot ženski pevski zbor je vodila 13 let, v 70 letih je režirala preko deset iger. Že upokojena je združila mlade pevce v zbor Ljubenčki in jih naučila preko 120 slovenskih ljudskih pesmi. V odboru kulturnega društva je delovala 45 let, preko trideset let je
bila aktivna v zvezi kulturnih organizacij, v Skupščini Republike Slovenije je bila poslanka kulture, za ves trud in delo poje bila velikokrat nagrajena z nagradami in priznanji.
V domačem kulturnem društvu, kjer je bila najbolj aktivna, soji poklonili skulpturo in se ji zahvalili za vse, kar je v društvu naredila. Med besedami zahvale je posebej izstopal stavek: »Brez lažne hvale lahko rečemo, da je Lenka Kralj s svojim delom dala velik kulturni pečat kraju, saj nič ni tako dragoceno, kot tisti del tebe, kije v drugih in tisti del drugih, kije v tebi.« Način, na kateri so seji zahvalili v društvu, je bil zanjo nekaj zelo osebnega in lepega, najbolj pa seje razveselila, da jo je ob tej priložnosti spremljala vsa družina, kiji pomeni največ.
Štefka Sem
Glasba je lahko tudi način življenja, in za Lenko Kralj to je
(foto: Štefka Sem)
ORGELSKI KONCERT BERNARDE ŠTIGLIC
Glasba pride od srca in seže do srca
(foto: Štefka Sem)
Petnajstletna Bernarda Štiglic že od malega živi z glasbo. Sedem let je namreč, odkar seje prvič podala v glasbeno šolo v Nazarjah. Štigličevi so doma visoko v Teru, na Tirski kmetiji, in le z izdatno pomočjo staršev, ki sta v njej videla velik talent, in starega očeta, ki je mnogokrat prišel ponjo v glasbeno šolo, ji je uspelo uresničevanje njenih sanj.
Kljub temu da pet otrok, kolikor jih je pri Štigličevih, zahteva ogromno časa in usklajevanj, je bilo njeno glasbeno izobraževanje vedno na prvem mestu. Po petih letih igranja
Kulturno drušh/o Rečica ob Savinji je ob prazniku domače občine v goste povabilo stand up komika Tina Vodopivca in Perico Jerkoviča. Pripravila sta uro smeha in zabave pod naslovom Kresn'ga. Njun humor je prepričal vsakogar, saj so bile njune šale ljudske in nevsiljive.
Vodopivec in Jerkovič sta pripravila svobodno ustvarjanje, kjer je do-
na klavir pri Toniju Acmanu, si je mlada glasbenica zaželela še več, igranja na kraljico instrumentov, orgle. Poučevati jo je pričela Anita Lakner in po dveh letih igranja je bil čas, da Štigličeva pokaže svoje znanje na samostojnem koncertu.
Glede na to, da zadnji dve leti njena mama poučuje pevski zbor Jutro v Radmirju, ki ob nedeljah prepeva tudi pri maši, je lahko Štigličeva po dogovoru z radmirskim župnikom msgr. Jožetom Vratanarjem vadila igranje orgel v cerkvi in kaj kmalu so orgle zadonele pri maši.
Zaključek osnovne šole in sed-
voljeno prav vse. Govorila sta in delala na odru, karkoli ima je padlo na pamet. Dotaknila sta se številnih različnih tem z eno samo nalogo. Morala sta biti smešna. Zato sta v komedijo in smeh zavila svoje lastno videnje vsakodnevnih situacij, izrazila mnenje do življenjskih stvari, kijih opažata inju motijo.
Marija Sukalo
mega razreda v glasbeni šoli se ji je zdela prava priložnost, da dokaže, kaj se je v vseh teh letih naučila in se na takšen način zahvali učiteljem v glasbeni šoli, ravnatelju Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajku Pintarju, radmirskemu župniku, pevskemu zboru Jutro, svojim staršem in sorodnikom ter vsem, ki so ji pomagali na njeni glasbeni poti. Jeseni jo namreč čaka nov začetek, obiskovati bo pričela Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer deluje tudi glasbena šola. Orgle jo bo v bodoče
poučeval profesor Klemen Karlin.
Na uro trajajočem koncertu je Štigličeva navdušila dokaj napolnjeno radmirsko cerkev. Med poslušalci so bili tudi vsi njeni učitelji glasbe, ki so bili s slišanim zelo zadovoljni. Med izvajanjem klasičnih orgelskih in cerkvenih pesmi seji je s solo petjem pridružila mama Rosana ter pevke zbora Jutro. Koncert Štigličeve je bil za nadarjeno glasbenico zaključek nečesa lepega in uvod v nekaj novega.
Štefka Sem
KRESN'GA NA REČICI OB SAVINJI
Komika poskrbela za smeh
Turistično društvo naš kraj, Ljubno ob Savinji
50. tradicionalni Flosarski bal
(2&7.2010 -1.8.2010)
PROGRAM PRIREDITEV
Petek 23.7. 2010 FLOSFEST:
Od 14.00 do 17.00 Bikefight kolesarski boj (Vrbje)
Od 20.00 do 02.00 Flosfest: ION. Mambo Kings (Vrbje)
Sobota 24.7.2010 FLOSFEST:
Od 9.00 do 17.00 Študentski turnir v odbojki (Radmirje)
Od 1700 do 19.00 Študentska tržnica klubov regije in igre (Vrbje) Od 20.00 do 3.00 Flosfest: Kačji pastirji. Big Foot Mama, Fešta band (Vrbje)
Nedelja. 25.7. 2010 DRUŽINSKI DAN:
14.00	Sv. maša po namenu flosarjev (Rastke)
1700 Prireditev JSKD »Pod to goro zeleno« (Radmirje)
Od 15.00 do 18.00 Otroške delavnice (Vrbje)
Od 16.00 Skoraj že pozabljene otroške igre na prostem (Vrbje)
17.30	Čirule - Potovke KUS otroška predstava (Vrbje)
Ponedeljek, 26.7. 2010 PO SLEDI FLOSARSKE DEDIŠČINE:	\i ©V	ly
10.00	Otvoritev razstave ob 50-letnici Flosarskega bala (OŠ Ljubno ob Savinji)
21.00	Prikaz dokumentarnega filma o Flosarskem balu (Vrbje)
Torek, 27.7. 2010 DAN ZA SMEH:
21.00	Komedija Avdicija v izvedbi KD Tuhinj (Vrbje)
Sreda, 28.7. 2010 PLATNO, POEZUA IN ZVOKI KITARE:
Od 9.00 do 18.00 Slikarska kolonija (Vrbje)
Od 18.00 do 21.00 Poezija ob zvokih kantavtorja (Vrbje)
Od 21.00 Petje podoknic mešanega pevskega zbora po Ljubnem
Četrtek, 29.7. 2010 POGLED V NARAVO:
19.00	Postavitev in obeleženje naravnega spomenika reke Savinje (Vrbje)
19.30	Sadnja dreves za dolgoletne sponzorje (Vrbje)
Od 21.00 Nočni pohod na Rajhovko (zbor v Vrbju)
Petek, 30.7. 2010 OBČINSKI PRAZNIK:
19.00	Svečana proslava ob občinskem prazniku (kulturni dom) Od 21.00 Večer z domačimi godci (Vrbje)
Sobota, 31.7. 2010 FLOSARSKE VEZI:
17.00	Srečanje dosedanjih flosarskih krščencev in njihovih potomcev (Vrbje)
Od 20.00 Flosarski večer z Natalijo Verboten (Vrbje)
Nedelja. 1.8. 2010 IZ LETA V LETO, IZ RODA V ROD:
14.00	Etnografska povorka iz Foršta v Vrbje, predstavitev na Placu
Od 15.00 do 19.00 Stojnice z lokalno domačo ponudbo (Vrbje) Od 16.00 Flosarski program s povezovalcem Francijem Podbrežnikom (Vrbje),
Od 1700 do 19.00 Koncert Prifarskih muzikantov (Vrbje)
18.00	Nastop folklorne skupine (Vrbje)
Od 20.00 Flosarski večer z ansamblom Franca Miheliča (Vrbje)
ŠPORTNI PROGRAM
Nedelja, 25.7. 2010
Nogometna tekma med ekipama veterani Ljubno, Železna Kapla (Foršt)
Sreda, 28.7. 2010
Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosaija (Kegljišče Ermenc) Tekmovanje v odbojki za pokal Flosaija (telovadnica OŠ Ljubno ob Savinji)
Sobota, 31.7, 2010
Tekmovanje v malem nogometu za pokal Flosarja (Foršt) Smučarski skoki za pokal Flosaija (Savina)
Tenis turnir za pokal Flosaija in pokal Franja Jakopa (ŠC Jakop) Tekmovanje v odbojki na mivki (ŠC Jakop)
Muharsko tekmovanje za Binetov memorial (Ribiški dom)
DODATNA PONUDBA
Muzeji in zbirke:
Prost vstop v Flosarsko zbirko (yse dni prireditve, info. TIC Ljubno 03 838 14 92)
Prost vstop v Fašunovo hišo (vse dni prireditve, info. TIC Ljubno 03 838 14 92)
Vstop v Radmirsko zakladnico (1,5 EUR po osebi; 03 5841 096) Ogled Gavg v Homu (vse dni prireditve, info. TIC Ljubno 03 838 14 92) Razstava Zgornjesavinjskih starodobnikov (od 26.8. 2010 - OŠ Ljubno ob Savinji)
Razstava slikarskih del Branka Rupnika (Šarbelova hiša. Foršt 32. 03 839 07 81)
Sakralni objekti:
Ogled cerkve Sv. Elizabete (sobota nedelja 1.8.2010 ob 10.00 sv. maša) Ogled cerkve na Rosuljah (nedelja, 1.8.2010 ob 13.00)
Možnost ogleda ljubenskih potic pri Brinovcu (torek. 2772010. ob 9.00 zbor v Vrbju) !
Hrana in nastanitev:
Ponudba domačih lokalnih kulinaričnih posebnosti v gostiščih in na turističnih kmetijah (zgornjesavinjski želodec, salame, šinik, žlinkrofi, štruklji, postrvi...)
Nastanitvene kapacitete v gostiščih, penzionih, apartmajih, na turističnih kmetijah
Možnost nakupa domačih čajev in zelišč (Zeliščni vrt Mlake) Možnost pokušine in nakupa kulinaričnih posebnosti kraja na stojnicah (1.8., Vrbje)
Aktivnosti
Pešpoti na Ljubnem in v okolici Spust po Savinji s kajakom/ raftom
Posebnosti
Spletna stran prireditve: www.tdljubno.si, nagradna igra na
spletni strani www.flosfest.si
Srečelov KZSŠ (nedelja 1.8.2010. Vrbje)
EKO program: ločeno zbiranje odpadkov, povratna embalaža na Flosfestu = bon za pijačo)
VABLJENI NA LJUBNO OB SAVINJI!
BELGIJSKA GLASBENA ZASEDBA V SOLČAVI
Obiskovalce presenetili z Avsenikom
za dobro voljo obiskovalcev. S sabo so pripeljali tudi svojega »kelnarja«, kije med igranjem pobral naročila za pijačo in jo pozneje na odru tudi razdelil. Natakar ni bil nihče drug kot njihov vodja dopustovanja.
Zasedba, v kateri se združuje 17 glasbenikov, prihaja iz majhne belgijske vasi Zandhoven. V Slovenijo so prišli na dopust in se hkrati predstavit po raznih krajih. Bivali so v kampu Menina, kjer jim je bilo zelo všeč, nastopili so še v drugih krajih po dolini in Sloveniji. Na dan koncerta so si med drugim ogledali Logarsko dolino, se podali do slapa Rinka in med vožnjo po panoramski cesti uživali v razgledu.
Štefka Sem
Ženske članice ansambla De Lustige Dorpsmuzikanten so bile oblečene v noše
(foto: Štefka Sem)
ROŠTILJADA MOZIRJE 2010
Naziv mojstra žara prejel Igor Sajovic
Belgijski orkester De Lustige Dorpsmuzikant- melodijo Lepo je biti muzikant. Poleg znanih sloven oziroma Veseli vaški muzikanti so presenetili enskih pesmi so igrali tudi češko, avstrijsko, nem-Solčavane in obiskovalce, ko so na prvi julijski ško in belgijsko glasbo, petek svoj nastop v Solčavi pričeli z Avsenikovo Med nastopom so z zabavnimi vložki poskrbeli
Preteklo soboto so člani društva Kralj Matjaž iz Mozirja, društva za oživljanje trškega jedra, ravno na tej lokaciji organizirali prvo tekmovanje za naziv žar mojstra Savinjske doline. Za naziv so se premierno potegovali trije pekači, ki so poskrbeli, da je trg preplavil vonj po sočnem pečenem mesu.
Kljub dejstvu, da se prve Roštiljade ni udeležilo tolikšno število tekmovalcev, kakršnega smo vajeni z majske Golažijade, je bila prireditev dobro sprejeta s strani obiskovalcev. Glavni organizator Vinko Matjož, ki je s sodelavci poskrbel, da je vse teklo po začrtanih smernicah, je z zadovoljstvom opazoval vesele obraze. Tako tekmov-
»Žarmojstri« na delu (foto: Ciril M. Sem)
alcev, kakor tudi obiskovalcev, ki so soboto namenili druženju in zabavi.
Tekmovalci so bili tokrat trije. Boštjan Rihter je s peko na oglju zastopal Mesarstvo Forti. Videlo se je, da je vajen tovrstnih družabnih obrti, saj je meso izpod njegovih rok in mnogoštevilnih začimb na ognju prijetno zadišalo. Poleg njega je dobil svoj prostor Mihael Faj-
far. Doslej znan kot vse bolj priznan in cenjen vinarje tokrat pokazal drugačen obraz. Vajen rokovanja z mesom in žar ploščo je pazil, da je bilo vse skupaj ravno prav pečeno. Tudi sardele, ki so dobile na plošči svoj vroč pros-
tor pod mozirskim soncem.
Po mnenju komisije je za celovit pristop, urejenost in okus poskrbel Igor Sajovic, kije branil barve Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. Skupaj z Borutom Zavolovškom sta se zadane naloge lotila nadvse resno. Pri pripravi hrane ju niso motili niti strogi pogledi članov komisije, niti vzdihi klubskih tovarišev, ki soju
prišli bodrit. In tako rezultat ni izostal, kar je ob koncu prireditve potrdila prejeta plaketa za prvo mesto in obljubljen prašiček v teži stotih kilogramov.
Na prvem tekmovanju za žar mojstra, ki je potekal pod organizacijsko taktirko Vinka Matjaža (zadnji desno) je zmagal Igor Sajovic (drugi z leve) (foto: Benjamin Kanjir)
Benjamin Kanjir
TEKMOVANJE S STARIMI ROČNIMI IN MOTORNIMI BRIZGALNAMI V RADMIRJU
Najboljši veterani Šmarja Sap
Vaja z ročno brizgalno je PGD Vransko prinesla drugo mesto (foto: Marija Šukalo)
Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje je tretjo soboto v juliju pripravilo regijsko tekmovanje s starimi brizgalnami, kije hkrati štelo tudi za memorial Trbovšek Franca - Boška, S srečanjem veteranov so tako radmirski gasilci obeležili spomin na svojega dolgoletnega aktivnega člana, ki gaje iz njihovih vrst iztrgala prerana smrt.
Na travniku, v neposredni bližini gasilskega doma, seje 17 veteranskih ekip gasilcev in gasilk Zgornje Savinjske doline ter širše preizkusilo v vaji z motorno aii ročno brizgalno. Razen časa so bili pri izvedbi vaje pomembni avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja in izvirnost osebne opreme.
Z motorno brizgalno so vajo najbolje izvedle veteranke iz PGD Šoštanj-mesto pred Grušov-Ijčankami na drugem mestu. Slednje so imele pri izvedbi vaje nekaj smole, saj jim je privžigu zatajila »rosenbauerca« iz leta 1925 in so tarčo podrle kar z vedrom vode. Na tretjem mestu so pristale domačinke.
Najboljši so bili, tako z ročno kot motorno brizgalno, veterani iz Šmarja Sap, ki so prejeli priznanje tudi za najoddaijenejšo ekipo srečanja in priznan-
FANTOVŠČINA METODA SEMA
je za najstarejšo ročno brizgalno. Na drugem mestu so v vaji z motorno brizgalno pristali starejši člani PGD Paška vas in na tretjem Šoštanj-mesto. Z ročno brizgalno so si drugo mesto priborili gasilci z Vranskega, tretje pa gasilci iz Braslovč.
Priznanje je kot najstarejši udeleženec srečanja prejel 87-letni Alojz Jeraj s Pobrežij, z najstare-
jšo motorno brizgalno, ki je letos zaradi visoke vročine nekoliko zatajila, pa se še vedno lahko pohvalijo v PGD Grušovije. Zaključka tekmovanja so se udeležili tudi županja Anka Rakun, direktor KLS Mirko Strašek in predstavniki Gasilske zveze Slovenije Franc Naraks in Nikolaj Vihar.
Marija Šukalo
Kar je preveč, je običajno dovolj
Na prvo soboto vjuliju so se zbrali smučarski in gorski prijatelji Metoda Sema ter pet minut mlajši brat Ciril. V Žekovcu pri spodnji postaji gondole za Golte so mu pripravili startfantovščine, kije ne on ne oni še dolgo ne bodo pozabili.
Metodu so ponudili nova oblačila. Tako seje preobul v dobro shojene nogavice s hudo aro-
\
C iconici ciconia v Nazarjah
Ne, v uredništvo Savinjskih novic nismo dobili pozdrave iz Prekmurja. Štorklja je pogledovala k nam z dimnika stanovanjske zgradbe v Nazarjah.
Čez par let pričakujte še večji vpis v vrtcih (foto: IS)
mo po presnem siru, da sta se ga še gojzerja otepala, ko si ju je natikal. Dobil je pumparice, oprtal sije planinsko karto in plezalno vrv, kline, staro termovko, nahrbtnik in čutarico s čudežno vodo (beri: šnops). Na rame si je naložil smučarske dilce, na glavo čelado s svetilko in očale za zimske razmere. V roke so mu stisnili še obiralnik za sadje. Z njim bi si na poti na Golte lahko naprosil denarja, kolikor bi ga lahko v njem nosil, a ni bilo nobenega zlomka niti od blizu niti od daleč.
Za dober korak so mu v nahrbtnik deli 18 piksen piva in na vsako nogo zalimali še tri, da bi jim ne uhajal. Za depilacijo nog jim je še danes hvaležen,
enako za brezplačno tetoviranje žuljev na mestih prej obstoječih dlak. K sreči so mu spotoma breme v nahrbtniku lajšali, na žalost njegovih nog pa si toplega piva na njih niso zaželeli. Fantje so se že drug dan vrnili v dolino, saj vedno upoštevajo opozorila ministra za zdravje: »Kar je preveč, je običajno dovolj.«
Metod je sedaj že srečno poročen z Matejo iz smučarske družine Drevovih. Če jo srečate, ji ne povejte, kaj vse je tisto soboto doživel. Že tako je bila na poročno noč dovolj začudena, koje videla čudežne učinke piva na moževih nogah.
IS
VEČER PRI IRSKI LIPI
Druženje Mozirjanov ob prijazni besedi
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Množično in veselo na tradicionalnem pikniku
Sredi trškega jedra so si Mozirjani pripravili druženje domačinov in prisluhnili domačim pevcem ter recitatorjem. Z mislimi so se vrnili dolga desetletja v preteklost, ko so na tem mestu podobna druženja že potekala.
preprostih ljudeh, ki so tod živeli in bili ponosni na svoj trg. Tudi na materni jezik, ki jihje družil in jih delal pokončne ter klene Slovence. Topel večerje postregel z obilno mero dobre volje in družabnosti,
Pevci pod vodstvom Antona Petka so prepevali domače ubrane pesmi
(foto: Benjamin Kanjir)
Na večeru kulture so sodelovali člani KD Mozirje. Pevci pod vodstvom Antona Petka so prepevali domače ubrane pesmi. Med njimi so recitatorji prebirali stavke, ki so govorili o življenju. O tistem nekoč, o
kakršne ni nikoli dovolj. Udeleženci so se med sabo pogovarjali, se veselili in se ob slovesu ob pozni uri razšli z upanjem, da se ob podobnem dogodku čim prej zopet snidejo.
Benjamin Kanjir
Člani društva upokojencevz Ljubnega so se v prvih julijskih dneh že devetnajstič zbrali na tradicionalnem poletnem srečanju pri ribiškem domu. Tudi letos so se številni odzvali povabilu terse udeležili piknika in se srečali s svojimi stanovskimi prijatelji.
Množičnost je postala že kar stalnica podobnih srečanjih, saj si člani najštevilnejšega ljubenskega društva za takšne sprostitve vedno vzamejo čas. Tudi tokrat ni manjkalo dobrot, ki spadajo na vsak piknik, kot vedno so v vodstvu društva s
pomočjo sponzorjev poskrbeli za bogat srečelov, za veselo razpoloženje pa domači godci. Tudi na letošnjem srečanju niso pozabili na najstarejše udeležence in jih nagradili s skromnimi darili. Zadovoljni obrazi in prešerno razpoloženje udeležencev piknika so vsekakor zagotovilo, da bodo prizadevni organizatorji na čelu s predsednikom Jožetom Voduškom tudi ob letu osorej poskrbeli za sprostitev svojih članov na njihovem dvajsetem srečanju.
Franjo Atelšek
Na srečanju se vedno spomnijo najstarejših udeležencev
(foto: Franjo Atelšek)
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD (KGZ) CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
No ekskurziji se je porodila marsikatera nova ideja
Kot zadnji dogodek v okviru projekta po pristopu Leader Z znanjem do uspešnega razvoja dopolnilnih dejavnosti in trženja produktov na kmetijah Zgornje Savinjske doline je bila v juniju pripravljena strokovna ekskurzija. Namenjena je bila ogledu dobrih praks na štirih kmetijah na Gorenjskem, ki so na področju dopolnilnih dejavnosti zelo uspešne.
VHrastju pri Kranju so si udeleženci ogledali kmetijo Kadivec, kjer za trg kisajo zelje, pridelujejo sadike zelenjave in cvetja, ukvarjajo pa se tudi z biomaso. Na kmetiji Poličarje poudarek na predelavi mleka, doma imajo svojo prodajalno, izdelke pa prodajajo tudi na tržnici v Kranju.
Sadjarska kmetija Jeglič v Podbrezju Marku se imenuje kmetija v Crngro-se ukvarja s predelavo sadja vsok, bu,kjerjeturizemnakmetijižedolgo-žganje, kis, liker in sušeno sadje. Pri letna dejavnost.
Utrinek z ogleda turističnih kmetij na Gorenjskem
(foto: Bernarda Brezovnik)
Marsikje je bilo videti posodobljene in lepo urejene stare kmečke hiše, ki s svojo »dušo« pritegnejo bolj kot novodobne gradnje. Na večini omenjenih kmetij se poleg naštetega ukvarjajo tudi s pridelavo jedilnega krompirja.
Na ekskurzijo so bili povabljeni vsi Zgornjesavinjčani, ki so se udeležili prejšnjih delavnic v okviru projekta, da bi tudi v praksi spoznali, kaj vse lahko kmetija poleg osnovne dejavnosti še ponudi tržišču. Kot so povedali udeleženci ekskurzije, bodo marsikatero spoznanje lahko uporabili tudi pri dopolnilnih dejavnostih, kijih že imajo ali še nameravajo imeti na svojih kmetijah.
Marija Lebar
DRŽAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU
Pustoslemšek spet drugi
VETER V LASEH, ŠPORT JE ŽIVLJENJE
Dan športnih aktivnosti v Radmirju
Minulo soboto je na Starem vrhu nad Škofjo Loko potekalo amatersko državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, tokrat v disciplini vzpon. V konkurenci 200 kolesarjev iz vse Slovenije je Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada v svo-
ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA
Športno društvo Bočna je 12. junija priredilo Bočki turnir v malem nogometu. Turnirja so se udeležile ekipe Delce, Otok, Če-plje, Kropa, Center, Šutna, Farof in Bočnica. Po izenačenih tekmah sta se vfinalu pomerili Bočnica in Kropa. Zmagovalca so dali šele kazenski streli iz šestih metrov. Končni rezultat finala je bil 3:2 za
ji starostni kategoriji dosegel drugo mesto in ponovil uspeh izpred tedna dni, ko je v Goriških Brdih prav tako osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v krožni cestni dirki.
Štefka Sem
Bočnico. Tretje mesto je osvojila ekipa Čeplje, kije ugnala ekipo Center.
Turnirje služil tudi kot otvoritev posodobljene razsvetljave na športnem igrišču, ki sojo pri ŠD Bočna z lastnimi močmi in pomočjo sponzorjev in Občine Gornji Grad preuredili meseca maja.
Štefka Sem
Radmirjeje bilo v soboto, 10. julija, prizorišče športne prireditve Veter v laseh. Odbojka na mivki, košarka in nogomet so bile discipline, v katerih so se pomerile prijavljene ekipe. Kljub vročini seje zbralo precej mladih, ki so sobotno dopoldne preživeli športno in se med seboj pomerili v omenjenih disciplinah.
V Športni uniji Slovenije se zavedajo povezanosti med športom in zdravjem, zato že od leta 1996 organizirajo akcije po vsej Sloveniji. Zavedajo se, da z boljšo telesno in psihično kondicijo vsi lažje prenašajo vsakodnevni stres, da je na podobnih prireditvah poudarek na
druženju, spoznavanju sebe in svojih zmožnostih, hkrati pa želijo, da bi se z večjo športno aktivnostjo mladi izognili drogam.
Štefka Sem
Odbojkarske trojke na mivki so bile kljub vročini zelo živahne
(foto: Štefka Sem)
»Bočki« turnir v malem nogometu
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
V letu dni so čebelice res postale njihove prijateljice
Učenci obeh drugih razredov mozirske osnovne šole so vse leto uresničevali projekt poimenovan Čebelice moje prijateljice. Na lepo pripravljenem dogodku, ki si ga je ogledalo okoli 120 obiskovalcev, so pokazali, kaj vse so v tem letu spoznali in se naučili iz življenja čebel. Ob nastopu so pripravili tudi razstavo likovnih izdelkov, čebeljih pridelkov, strokovne literature, izdelkov iz voska in po starih vzorih lastnoročno poslikanih panjskih končnic.
Na odru, ki so ga prizadevne učiteljice spremenile v pravi cvetoči travnik, so učenci 2. a in 2. b razreda skozi igro in glasbo podrobno predstavili razvoj čebele delavke vse od celice do odrasle dobe, pa tudi trote in matico. Povedali so marsikako zanimivost, ki sojo doživeli, ko sta učiteljici mentorici Rozika Kanjir in Lucija Kranjc »čebeljo zgodbo« vpletali tudi v ostalo učno snov, kjer je bilo primerno.
Znanja pa niso pridobivali le v razredih, odšli so tudi na teren. Tako so jeseni obiskali Purnatov čebelnjak, nedavno pa še Čoparjevega. Na malo daljši izlet so se podali v Čebelarski center na Brdo pri Lukovici. Za praznično pogostitev svojcev so konec decembra spekli medenjake, njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ni bilo konca.
Omenjeni nastop je bil nekak povzetek in utrjevanja vsega, kar so se v tem letu male glavice naučile. Skozi igro, pesmi in glasbo so se brez pretirane treme zabavali nastopajoči tudi sami. Za ves trud ni bil nagrada le dolgotrajen aplavz navdušenih obiskovalcev, dobili so tudi diplome, medenjake in praktična darila.
Na koncu so se zahvalili mentorju Marku Pur-natu. Taje dejal: »Presenečen sem, da so se otro-
ci v enem letu lahko toliko naučili. Po vsem videnem se ne bojim za razvoj čebelarstva v našem kraju in v dolini.« Za prihodnje leto napovedujejo na šoli organizacijo čebelarskega krožka.
Otroci so se s priložnostnim darilom in šopkom zahvalili tudi učiteljicama, kista bili ganjeni in hkrati ponosni na svoje varovance. Sledilo je še druženje ob čebeljih in siceršnjih dobrotah.
Marija Lebar
Zanimiva predstavitev projekta Čebelice moje prijateljice (foto: Benjamin Kanjir)
ZGORNJESAVINJSKA LIGA V ODBOJKI NA MIVKI (ZLOM 2010)
V konkurenti 20 ekip
Največji zgornjesavinjski »peskovnik« v Varpoljah že četrtič zapored gosti ligo Beach Volleya v moških, ženskih in mešanih dvojicah. Kar dvajset ekip tako sobotne popoldneve zapolni z rekreativnim igranjem odbojke na vroče razbeljeni mivki. Po približno polovici odigranih tekem v ženski konkurenci najbolje kaže Katakombam, med mešanimi pari se bije ogorčen boj med Poljskimi ljubimci in domačo Gmajno, pri moških pa vsaj zaenkrat še ne poznata
V Varpoljah igra odbojko na mivki kar dvajset ekip v moških, ženskih in mešanih dvojicah (foto: Franjo Pukart)
poraza ekipi MandiniToys in Drinkers.
Pred tekmovalci sta še dva tedna igranja rednega dela prvenstva, po premoru pa jih konec avgusta čakajo odločilni boji v zaključnem »play offu«. Po besedah Boštjana Beleta, vsa ta leta prvega moža organizacijskega odbora zgornjesavinjske lige,je kvaliteta na zavidljivem nivoju, k temu pa je pripomogla tudi večja resnost ekip in nekaj sprememb v tekmovalnih propozicijah.
Franjo Pukart
Na gasilski veselici
V MOZIRJU
igrajo
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
NOVO V PONUDBI TOTAL TV
TOTAL TV-kabelsko prek satelita lahko odslej spremljate na več televizorjih v hiši! Novost v ponudbi je tudi HD sprejemnik, ki omogoča snemanje oddaj in previjanje nazaj, če ste kaj zamudili. Pokličite nas na 041208 968, smo pooblaščen monter za Total TV, izvajamo tudi priklope na digitalno zemeljsko DVB-T.
Antene Cerar k.d. Podvolovljek 29, 3334 Luče POLETNE UGODNOSTI ZA REZERVACIJE V JESENI. AKCIJA 10=15. OB NAKUPU 10 TERAPIJ VAM JIH 5 PODARIMO.
Akcija velja od 15.7.2010 do 15.8.2010. Pogoj akcije je vplačilo terapij v omenjenem obdobju. Velja samo za enoto Solni tempelj Nova Štifta; gsm 031 788881.
Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad.
STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na wwwjteklarstvotamse.com ali na 031 / 305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376.
GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno dvorišče, nov ribnik, novo zelenico... Pokličite! 041/799-314.
Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje.
ZADREČKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
Sezono športa otvorili s turnirjem tenisa
V	Zadrečki dolini je veliko ljubiteljev športa, kar dokazujejo številna športna društva, ki delujejo na tem območju. Letošnje poletje so se vodstva športnikov odločila za sodelovanje in se skupaj lotila projekta Zadreč-ka športna tekmovanja. Sezono je tako s turnirjem tenisa otvorilo Športno društvo Dreta Kokarje.
V	projektu, kije zastavljen za naslednji dve leti, sodelujejo športna društva Nove Štifte, Gornjega Grada, Bočne, Lipa iz Šmartnega ob Dreti, Dreta Kokarje, Vrbovec Nazarje ter športni zvezi Gornji Grad in Nazarje. Našteta so si razdelila dejavnosti, vsako društvo bo pripravilo tekmovanje iz določene panoge. Udeleženci tekmovanj se bodo poleg tenisa pomerili v velikem in malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki, namiznemu tenisu in smučanju.
V	tenisu na Venišah je med ženskami prvo mesto pripadlo Poloni Govek (Lipa Šmartno), drugo Boži Jelšnik (Lipa Šmartno), tretje pa Nataši Povše Burger (Dreta Kokarje). Pri moških je slavil Daniel Trbovšek (Bočna), sledil mu je Rok
Fale (Gornji Grad), tretji pa je bil Andraž Krznar	mi je srebro pripadlo ŠD Bočna, tretje mesto pa
(Gornji Grad). V ekipnem točkovanju so največ	so s 16 točkami zasedli člani ŠD Lipa Šmartno.
točk(26)nabraličlaniŠDGornjiGrad,z20točka-	Tatiana Golob
Z zadrečkimi športnimi dejavnostmi so pričeli člani ŠD Dreta Kokarje, ki so pripravili
turnir v tenisu.
ČRNA KRONIKA
•	PLANINKA OBNEMOGLA
Skuta: 13. julija je pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah obnemogla planinka in ni zmogla nadaljevati poti v dolino. Posredovali so člani GRS Kamnik in dežurna ekipa GRS na Brniku. S helikopterjem Slovenske vojske so planinko prepeljali v dolino, kjer sojo v oskrbo prevzeli kamniški reševalci.
•	ZASLUŽIL Z MEŠETARJENJEM
Gornji Grad: 13. julija, tik pred zaprtjem bencinskega servisa Petrol v Gornjem Gradu, je neznani moški polnil gorivo v vozilo. Ob plačilu zneska 10 evrov je dal prodajalki bankovec za 50 evrov, prodajalka pa mu je vrnila dva bankovca za 20 evrov. Neznanec ji je nato dejal, da ima drobiž za znesek 10 evrov, zaradi česar mu je prodajalka vrnila bankovec za 50 in zahtevala, da ji neznanec vrne dva bankovca za 20, česar pa ni hotel storiti inje zapustil bencinski servis ter se odpeljal neznano kam. Storilcu so policisti že na sledi.
•	KDO POGREŠA KOLO?
Okonina: 14. julija je občanka iz Okonine sporočila, da se pri njej že več dni nahaja moško gorsko kolo znamke Spirit Blade, srebrne barve. Če kdo pogreša omenjeno kolo, naj pokliče na Policijsko postajo Mozirje.
•	VOZILA PO LEVI STRANI
Mozirje: 14. julija ob 14.45 uri seje na regionalni cesti Mozirje-Nazarje zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Voznica osebnega avtomobila je vozila iz smeri Nazarij proti Mozirju in med vožnjo zapeljala levo čez vozišče na nabrežino, kjer seje po nekaj metrih vožnje prevrnila na bok. Voznici je bil zaradi vožnje po levi strani vozišča izdan plačilni nalog.
•	BRCNIL GA JE
Šmihel nad Mozirjem: 15. julija ob treh zjutraj so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Šmihelu. Občan je med prepirom z nogo brcnil drugega občana v nogo in ga tako telesno poškodoval. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila.
•	ZAPELJALA V JAREK
Gornji Grad: 15. julija okoli četrte ure zjutraj so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na relaciji Črnivec-Gornji Grad. Ugotovljeno je bilo, da se je voznica osebnega avtomobila peljala po regionalni cesti iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu, pri tem pa z vozilom zapeljala desno na bankino in nato v obcestni jarek. Voznici je bil izdan plačilni nalog zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča.
•	SRNJAK NA CESTIŠČU
Ljubija: 15. julija ob 5.10 uri je občan sporočil dežurnemu policistu, da je v Ljubiji v smeri gorenjskega klanca zbil srno in si poškodoval vozilo. Istočasnoje lastnik stanovanjske hiše v Ljubiji sporočil, da ima v vrtu mrtvega srnjaka. Za mrtvo žival je poskrbel higienik.
•	IZSILJEVAL PREDNOST
Ljubno ob Savinji: 16. julija popoldan je prišlo na Ljubnem do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Do prometne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika traktorja, kije vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
NASVET PLANINCEM
18. julija so policisti gorske enote izvajali preventivne aktivnosti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ugotovitve policistov so bile, da pohodniki, zlasti na relaciji slap Rinka-Okrešelj, niso primerno obuti in opremljeni ter se ne zanimajo o informacijah glede vremena in stanja poti.
Policisti opozarjajo, da pot na Okrešelj ne spada med lahke planinske poti. Zaradi neprimerne obutve lahko hitro pride do poškodb gležnja ali zdrsa, kije statistično najpogostejši vzrok za nesreče v gorah. Obiskovalcem gora svetujejo, da se na pot v gore dobro pripravijo, med samo potjo pa upoštevajo nasvete Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije.
KDO JE POKONČAL ROŽNIKA?
Našli divjega lovca
V avstrijskem časniku Kronen Zeitung je bilo nedavno moč prebrati vest, da je policija po trinajstmesečnem iskanju izsledila domnevnega storilca iz okolice Velikovca, kije lanijunija ustrelil medveda, znanega pod imenom Rožnik.
Dejanje je bilo verjetno storjeno v bližini slovensko-avstrijske meje, saj so Rožnika s telemetrijsko metodo nazadnje sledili v okolici Železne Kaple in je nato signal lani prvega
junija povsem izginil. Policija je storilca iskala več mesecev, k razrešitvi primera pa ni prispevalo niti 12.000 evrov, kolikor so razpisali nagrade za tistega, ki bi pri primeru pomagal s koristnimi informacijami. K izsleditvi krivolovca je pripomogla analiza vlaken odeje, v katero je bilo zavito medvedovo truplo, ki je bilo odpeljano na slovensko stran in odvrženo v potok blizu Solčave.
Marija Lebar

1
KM-
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV,
-OKENSKIHPOLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
Te/.
S8.q

°4 V6,
3H
,6°*96
Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. (Povlenko)
ZAHVALA
K večnemu počitku je odšel naš dragi
Janez UGOVSEK
(4.8.1924 - 10.7.2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh slovesa izkazali pozornost in se v tako velikem številu poslovili od njega.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Žalostni sporočamo, da se je poslovila naša draga mama
Jožefa CAJNER
iz Pustega Polja (5.6.1924 - 11.7.2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala gasilcem, govorniku in pevkam. Posebna zahvala gospodu župniku in diakonu Stanku za opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala tudi osebju v domu starejših v Gornjem Gradu, ki ste se tako trudili za njeno dobro počutje v zadnjih treh letih.
Žalujoči sinovi Janez, Milan in Peter z družinama
Nikoli morda več mi ne bo moči te videti.
In vendar, da sva ena sama duša, vem, in da nobena več moč nikoli naju ne razloči. (A. Gradnik)
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi mož, ati in dedi
Mirko POTOČNIK
(7.8.1955 -11.7.2010) iz Nove Štifte
Iskrena hvala gorski reševalni službi, sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Iskrena hvala tudi pogrebcem, pevcem za odpete pesmi in trud, gasilcem, praporščaku ter govorniku za lepe besede. Hvala gospodu župniku za sočutno opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Morana za izkazano dostojanstvo. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Prav tako hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi Šmiklavž2010
j'J'J.UJ»

Kako se izogniti poletni vročini - prvič.
Obratno obrnjeno
Prijateljici potarnata: “Odpustili so me, ker sem zaspala v službi.”
“Čuden je ta svet. Moj šef me je pa odpustil, ker v službi nisem hotela spati.” “Ne morem verjeti.”
“No, hotel je, da bi spala z njim.”
Blenda Tavrl
Nesproščen oddih
Rečičan in Rečičanka se po dolgih letih odpravita sama na dopust v toplice, saj sta pustila odraščajočega sina doma.
Rečičanka se že veseli oddiha, sploh ko mož reče: “To bo seksa!”
“Misliš?” ga izzivalno vpraša in pogleda s strani.
“Prav gotovo, saj sem videl, da je sin kupil dve škatli kondomov.”
Hugo Mušnik
Kako se izogniti poletni vročini - drugič.
Drugouvrščeni Nizozemci na svetovnem prvenstvu v nogometu v finalu niso dali niti gola. Kdo pa tega ne bi zmogel?
Upajmo, da se v Mozirju ne bodo spomnili tudi na gobarijado, ker bi morala v gozdovih pred tem potekati inšpektorijada.
Včasih smo hodili na morje na ohladitev, odkar ima morje 30 stopinj Celzija, pa samo še na denarnično izsušitev.
Ni vetra, niti pihljaja
Družina je na kampiranju. Sin vpraša očeta: “Le zakaj se pri sosedovih tako trese šotor?”
“Veter piha.”
‘Zakaj se pa naš ne?”
Žena, ki je prisluhnila pogovoru, reče: “To pa tudi mene zanima. No, oči, kdaj bo tudi pri nas kaj zapihalo?”
Priporočilo
Kadrovik vpraša prosilca za delo: “S kakšnimi besedami ste rekli, da vas v prejšnji službi priporočajo?”
“Rekli so, da bodo zelo veseli, če se bom končno zaposlil kje drugje.”
Čudne zahteve
Direktor: “Koliko udarcev zmorete na minuto?”
Strojepiska: “Pa kaj bi vi tukaj radi? Ali potrebujete tajnico ali rekrutirate za Al Kaido?”
r
NE NA LEVO, NE NA DESNO, NARAVNOST K ŽENI
Metod Sem, zdaj že mladoporočenec: »Deset litrov piva na hrbtu in na nogah, pa hajd na Golte, tega ne zmore vsak. Ni fantovščina zato, da si premisliš pred ženo, ampak služi temu, da si odmisliš, da bi si omislil še kdaj kaj tako.«
C
24
V___Z
PODARJENEMU KONJU SE NE GLEDA NA ZOBE
Franjo Marovt, upokojeni avtobusni šofer:
»Klobuk sem ti podaril samo zato, da boš pustil moje zobe pri miru.«
Peter Deleja, upokojeni zobozdravnik: »Če bi
bile vse moje nekdanje stranke darežljive kotti, bi bil zdaj bogat upokojenec.«
Franjo: »Včasih si bil bogat, če si imel zob zlat, danes pa, če imaš svojega in ne potrebuješ dela tvojega.«
(foto: CMS)
BEJZTE! KOMANDA JE PADLA, UMIKA NI!
Nackova Roza, desetarka veterank PGD Grušovlje: »Tratarira trara rala! Ženske vkup! Požar! Na levo krug! Kanglo vzem' in vodo z njo zajem'. Komanda mora bit', da nau vajgn šou čez požarn' zid!«
SESTAVIL
PEPS
INDIJSKI
HRAST
ILUSTRA-
TOR
SLOVENSKI
KIPAR-
JAKOV
SKUPNO IME ZA PLEMENA
ZAKLJUČEK
GESLA
OZEK
PAS
TRATE,
NJIVE
(ZAST.)
22. IN 2. ČRKA
VELIKA
KRVOLOČNA
ZVER
PRISTANIŠČE
V
IZRAELU,
AKA,
AKKO
KRAJ V KANALSKI DOLINI V ITALIJI
INDIJSKA
FILMSKA
REŽISERKA-
MIRA
SLOVENSKA
OPERNA
PEVKA-
IRENA
ŽENSKA,
KI
PREJEMA
ŠTIPENDIJO
MESTNI
GOSTINSKI
LOKAL
TERENEC
ZNAMKE
LADA
IVAN
OMAN
PRENEHAN-
JE
GOVORJEN-
JA
ČEŠKI POLITJK-FRANTIŠEK LADISLAV
ORIENTALSKA DOLGA VRHNJA ___OBLEKA_____
RADKO
POLIČ
VREDNOSTNI
PAPIR
VRV,
KONOPEC
ŽVEČILEC
TOBAKA
BRAZILSKO
MESTO
(KRAJŠE)
PRINOS
IMETJA
V
ZAKON
ODPRTINA V STENI ZA
VSTOP V PROSTOR
SLOVENSKI
IGRALEC-
JANEZ,
VZDEVEK
RIFLE
NARAVA,
ČUD
KATALONSKI PIŠATE LJ-MIQUEL
j&r
BRITANSKI PEVEC (KERSHAW) ČEBELJA TVORBA V PANJU
HRBTNO MESO PRI RIBAH POT, CESTA (LAT.)
PRIMOŽ
RAMOVŠ
RIBIŠKA
MREŽA
LETALO, KI VZLETA NAVPIČNO
LJUBA
TADIČ
VELIKA
NESTRUPENA
KAČA
PETER
ADAMIČ
STARO IME GL. MESTA TURŠKE POKRAJINE ANTALYA
MODNA
UMETNOST
UMETNA SNOV ZA TENIŠKA IGRIŠČA
PREČNI DROG V KOZOLCU
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Vklada, raison, hrkelj, ui, Nao, Nep, r u, presta, sošolec, udor, krajan, Ajaja, Atlantik, met, jod, Japonska, dama, Vail, SR, Ovin, stik, kodravost, TO, omej, enookec, Kale, kompava
MINI SLOVARČEK:
IGOROTI- skupno ime za plemena na Luzonu ŠKURH- močvirska ptica z dolgim kljunom ADALIA- staro ime gl. Mesta Turške pokrajine Antalya OPART- modna umetnost RIEGER- češki politik- František Ladislav
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590
Obveščamo vas, da organiziramo krvodajalske akcije:
v četrtek, 29.7.2010, od 7. do 11. ure v OŠ Gornji Grad v torek, 3.8.2010, od 7. do 13. ure v OŠ Nazarje v četrtek, 5.8.2010, od 7. do 11. ure v OŠ Ljubno
S seboj prinesite osebni dokument s sliko. Vabljeni!
KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 30. številki SN __________________________________________
ime in priimek
naslov		NAROČ. ŠT. 	rrm
		
		
		
		
Napovednik dogodkov
Petek (23. julij), ob 10.00. Pravljični gozd v Logarski dolini Ustvaijalne delavnice (medgeneracijsko druženje)________________
Petek(23.julij),ob 14.00. Vrbje
Kolesarski boj__________________________________________________
Petek (23. julij), ob 14.00. Lovski dom Solčava Otvoritev lovske razstave
Petek (23. julij), ob 14.00. Pravljični gozd v Logarski dolini
Animacija za otroke_____________________________________________
Petek (23. julij), ob 15.00. Oglarska bajta v Logarski dolini Prižig oglarske kope
Petek (23. julij), ob 16.00. Dvorana in Zadružni dom v Solčavi Otvoritev razstav ročnih del, zdravilnih zelišč, metuljev, fotografij, otroških del, opražnih oblek, filcanih izdelkov in Solčavski lintver
Petek (23. julij), ob 17.00. Igrišče v Solčavi Tumirvmalem nogometu
Petek (23. julij), ob 20.00. Vrbje
Flosfest (Flyspoon, Komunala, Mambo Kings, ION)_________________
Petek (23. julij), ob 20.30. Solčavska cerkev
Koncert- Haydnovi godalni kvarteti opus 2_______________________
Sobota (24. julij), ob 9.00. Radmirje
Študentski turnirvodbojki_______________________________________
Sobota (24. julij), ob 10.00. Bohačevtoplarv Nazarjah
Otvoritev kmečke tržnice________________________________________
Sobota (24. julij), ob 10.00. Turistična kmetija Ambrož - Gregorc
Turnir odbojke na mivki_________________________________________
Sobota (24. julij), ob 14.00. TIC Solčava
En f let'n sprehod do Solčavske tise________________ ___________
Sobota (24. julij), ob 17.00. Vrbje
Študentska tržnica klubov regije in igre________________________
Sobota (24. julij), ob 17.00. TIC Solčava - cerkev
Voden ogled cerkve Marije Snežne________________________________
Sobota (24. julij), ob 17.00. Igrišče v Solčavi
Ženski turnir v malem nogometu__________________________________
Sobota (24. julij), ob 18.30. Gostišče First
Multivizijska predstavitev Potočke zijalke (tudi v nedeljo)_____
Sobota (24. julij), ob 20.00. Kulturni dom Nazarje
Koncert muzikalov Broadway I Love_______________________________
Sobota (24. julij), ob 20.00. Vrbje
Flosfest (Cabbage, Kačji pastirji. Big Foot Mama, Fešta band)
Sobota (24. julij), ob 20.00. Solčava, prireditveni prostor
Glasbena monokomedija Od tišine do glasbe_______________________
Sobota (24. julij), ob 21.00. Solčava, prireditveni prostor
Solčavske viže__________________________________________________
Nedelja (25. julij), ob 10.00. Vrbje
Tradicionalno, naravno, ustvarjalno (delavnice za otroke)_______
Nedelja (25. julij), ob 11.00. Solčava, prireditveni prostor
Prireditev Prijateljstvo ne pozna meja__________________________
Nedelja (25. julij), ob 15.00. Solčava, prireditveni prostor Zabava z ansamblom Črna mačka in srečelov_______________________
Nedelja (25. julij), ob 15.00. Vrbje
Otroške delavnice_______________________________________________
Nedelja (25. julij), ob 17.00. Radmirje, večnamenska dvorana
Prireditev Pod to goro zeleno___________________________________
Ponedeljek (26. julij), ob 9.00. TIC Solčava
Voden sprehod po poteh okrog Solčave____________________________
Ponedeljek (26. julij), ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Otvoritev razstave ob 50-letnici Flosarskega bala_______________
Ponedeljek (26. julij), ob 21.00. Vrbje
Prikaz dokumentarnega filma o Flosarskem balu___________________
Ponedeljek (26.julij), ob 21.30. Solčava, prireditveni prostor
Večerfilmov o Solčavskem________________________________________
Torek (27. julij), ob 9.00. TIC Solčava
Sprehod po Robanovem kotu_______________________________________
Od torka (27 julija) do petka (30. julija), od 9.00 do 12.00. Šola v Solčavi Delavnica za izdelavo solčavskih risank__________________________________
Torek (27 julij), ob 21.00. Vrbje
Komedija Avdicija v izvedbi KD Tuhinj____________________________________
Torek (27. julij), ob 21.30. Solčava, prireditveni prostor Multimedijska predstavitev Solčavskega___________________________________
Sreda (28. julij), ob 9.00. Vrbje
Slikarska kolonija_______________________________________________________
Sreda (28. julij), ob 17.00. FarovškihlevvSolčavi
Urice solčavskih pravljic________________________________________________
Sreda (28. julij), ob 18.00. Vrbje
Poezija ob zvokih kantavtoija____________________________________________
Sreda (28. julij), ob 21.00. Vrbje
Pelje podoknic mešanega pevskega zbora po Ljubnem________________________
Sreda (28.julij), ob 21.30. Solčava, prireditveni prostor
Predstavitev plezalne odprave v Patagonijo, Čile, Cochamo________________
Četrtek (29. julij), ob 10.00. Gostišče First
Ogled muzeja o Potočki zijalki in sprehod do Fidove zijalke____________
Četrtek (29. julij), ob 19.00. Vrbje
Postavitev in obeleženje naravnega spomenika reke Savinje_________________
Četrtek(29.julij), ob 19.30. Vrbje
Sadnja dreves za dolgoletne sponzoije_____________________________________
Četrtek (29. julij), ob 21.00. Vrbje
Nočni pohod na Rajhovko_____________________________________ __________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telico sr, brejo 9 mesecev; gsm 031/ 698-055.
Prodam pašno kravo, drugič brejo 6 mesecev; gsm 040/372-242.
Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev; tel. 572 53 74.
Prodam plemenske ovce in jagenjčke; gsm 070/813-521.
Prodam bikca sivca in frizijca, 3 tedne starega; gsm 031/467-307.
Prodam teličko limozin, staro 10 dni, ter orehovo deblo; tel. 584 17 85.
Prodam pašno, sivo, 7,5 mesecev brejo telico; gsm 041/881-409.
Prodam mladičke škotske ovčarje; gsm 041/ 489-351.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim bikca ali teličko, stara 1 teden mesni tip; gsm 031/676-833.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ali teličke nad 1 OOkg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO- ODDAM
Podarim previjalno mizo in barvni tv; gsm 051/631-190.
DRUGO - PRODAM
Ugodno prodam iverke 2.715><1.025 opl. bele 12 m; gsm 031/667-963.
Ugodno prodajam krmni krompir, dostava na dom; gsm 031/821-129.
Prodam cepljena bukova drva 25,33 cm; gsm 041/642-64-7^
Prodam savinjski želodec in bunke; tel. 584 34 92.
Prodam bio svinjsko in trebušno mast; gsm 041/363-846.
Prodam kvalitetno domače belo in rdeče vino; gsm 041/218-237.
Prodam cepljena drva in zgornjesavinjske želodce; gsm 041/519-507..
Prodam mešalec Inox za meso do 30kg; gsm 041/776-422.
Prodam gajbice za krompir ali jabolka; gsm 041/602-412.
Prodam večjo količino krmnega krompirja, možna dostava; gsm 041/238-345. Prodam kostanjeve kole in drenažne cevi; gsm 031/726-316.
Prodam cisterno za kurilno olje 2.000 I, možna dostava; gsm 031/821-129.
DRUGO - KUPIM
Kupim silažne bale; gsm 041/519-507. DRUGO - IŠČEM
Iščem žensko za čiščenje stanovanja; gsm 040/852-767.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam dobro ohranjen avto volvo V40, letnik 1999; gsm 041/755-378.
Prodam avto škoda favorit, letnik 1993, registrirano do 18.1,2011; gsm 031/748-876. Prodam avto ford fokus 1.4, letnik 2003, modre borve, cena po dogovoru; gsm 041/474-615.
OSEBNI STIKI
Sem upokojenec, živim v svoji hiši na deželi in bi želel spoznati gospo, ki je tudi osamljena; tel. 05/753-03-87.
NEPREMIČNINE
Oddamo stanovanje v okolici Mozirja; gsm 040/866-613.
Oddam stanovanje v Nazarjah; gsm 070/ 813-575.
Rubriko MORDA... najdete na strani 21.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Zeliščarke pripravile naravoslovno uro
Zeliščarke upokojenskega društva Mozirje so pripravile zanimivo in poučno dopoldne za varovance mozirske enote Varstvenega delovnega centra Saša. V zeliščnem vrtu Mozirskega gaja so jim predstavile najpogostejša zelišča, ki jih uporabljajo za pripravo čajev, napitkov, kakor tudi mazil.
Poleg prijetnega klepeta ob izčrpni predstavitvi zelišč, ki jo je pripravila mentorica krožka Rezika Plaznik, so zeliščarke pripravile tudi skromno pogostitev za svoje obiskovalce. Veselih novih spoznanj o naravi in njeni pomembnosti za naše preživetje so se varovanci razšli z iskreno željo, da bi takšno druženje še ponovili.
PS
ORATORIJ V NOVI ŠTIFTI
Najlepši dnevi so tisti, preživeti na oratoriju
Mozirski varovanci VDC Saša v zeliščnem vrtu parka cvetja (foto: PS)
Rekordno število mladih na letošnjem oratoriju v Novi Štifti (foto: Štefka Sem)
Letošnji poletni oratorij v Novi Štifti je bil obiskan, kot še nikoli doslej. Kar 58 otrok seje ves teden v družbi 20 animatorjev zabavalo in uživalo v prijetni družbi. Vreme je bilo ideaino za vodne igre, en dan je bil namenjen izletu v Logarsko dolino, kjer so se sprehodili do slapa Rinka in se osvežili v prijetno hladni Savinji. Izlet jim je omogočilo Turistično društvo Gornji Grad.
Ker je letos »v modi« predstavljati talente, so pripravili dan, ko seje odvijalo tekmovanje Oratorij ima talent, kjer so nastopili po skupinah in najbolj korajžni in talentirani posamezniki. Veliko dogajanja na oratoriju so posneli s kamero, mladi pa so se preizkusili kot voditelji ali novinarji na terenu. Ustvarjalne delavnice so bile letos namenjene izdelovanju volnenih cofkov, lovilcev sanj, odlitkom rok iz mavca in novinarskemu ustvarjanju.
V eko delavnici so v jajčne lupine dali zemljo in posejali travo, lupinam so narisali oči in prva trava je pognala že pred koncem oratorija. Animatorji so vsak dan pripravili predstavo in zadnji dan so vsi že komaj čakali, kako se bo predstava končala. Največje veselje pa so mladi na zaključku pokazali ob
dveh velikih tortah, ki sojih z veseljem pojedli. Vodja oratorija Sara Glukje pohvalila starše, ki sojih sproti zalagali s pijačo, prigrizki in sadjem, hvaležnajetudi
vsem sponzorjem in tako animatorjem kot otrokom, saj je bilo delo z njimi pravi užitek.
Štefka Sem
Nemški glasbenik Holle Mangler je po nekaj letih premora presenetil z izdajo novega projekta, ki gaje poimenoval Escape Over Needles. Gre za ambientalno rock glasbo, ki s prefinjenim zvokom ne more prikriti svojih, v elektronsko glasbo segajočih korenin. Avtorju je v začetku ustvarjanja bolj ustrezal ambientalni stil, v peti album pa je vnesel mešanico progresivnega rocka z bombastičnim atmosferskim vzdušjem.
Za nas je zanimivo to, daje Mangler povabil
k sodelovanju Uroša Kotnika, oblikovalca Savinjskih novic in fotografa, ki je za njegovo novo
zgoščenko prispeval fotografije. Za povabilo k sodelovanju seje odločil po ogledu Kotnikovega fotografskega dela na svetovnem spletu, prepričal pa ga je predvsem njegov izdelan občutek za makro fotografijo, ki je bil potreben za izdelavo ovitka, kot si gaje zamislil. Nekaj Kotnikovih fotografij si lahko ogledate na www.savinjske.com/uros.
Razveseljiva je še novica, da si lahko vsi ljubitelji tovrstne glasbe zgoščenko za zasebno uporabo brezplačno naložite s strani http:/ /www.hollemangler.de.
IS
m
od 23.7.2010 do 01.8.2010
SOLČAVSKI DNEVI
vabijo v Evropsko destinacijo odličnosti - SOLČAVSKO
I
I
I
I
23.7.	ob 20.30
Koncert v cerkvi Marije Snežne, Haydnovi godalni kvarteti opus 2 - duo kitar David van Ooijen & Paul Pleijsier (NL) - v okviru festivala Seviqc Brežice (vstopnine ni)
24.7.	ob 20.00
Glasbena monokomedija "Od tišine do glasbe"- koncert za anekdoto in klavir, Jure Ivanušič (vstopnina 10 EUR)
25.7.	od 11.00 dalje
»Prijateljstvo ne pozna meja«, »Vaška tržnica«, mladi muzikanti, KD Kraški šopek - Sežana, nastop mojstra zvoncev - Marjana Novaka, animacija za otroke in peka palačink s teto Tončko..., zabava z ansamblom »Črna mačka«
30.7.	ob 20.00
Igrana predstavitev »Solčavsko skozi čas«
31.7.	ob 17.00
»Čirule-čarole« - interaktivna gledališka predstava za otroke - KUK Potovke
1.8. ob 21.00
praznovanje občinskega praznika Občine Solčava
Vse dni prireditev:
•	Razstave:'filcanih'izdelkov, ročnih del, fotografij alpskega cvetja...
•	Animacija, delavnice in ure pravljic za otroke
•	Večeri predstavitev in solčavskih filmov
•	Vodeni sprehodi in ogledi
50UAVSK0
harmonija treh tjoiln
»A?
rrnka
ZA RAZVOJ SOLČAVSKEGA
Celje - skladišče D-Per
7/2010
Dedi. za 70. n babici Ani veliko zdrav
5000025719,29
COBISS s
Vajini vnuki - Mojca, Nika, Vid in ostali
’V
Dragemu Vinku
ob prihodu Abrahama želimo vse najboljše, veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva!
Vsi domači
Hotel Plesnik
* * * *
Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR.
Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo).
Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik ****
Tel.: 03-839 2300
N	A	Z	A	R	J	E
OBČINA NAZARJE
Vabljeni na
NOVO KMEČKO TRŽNICO v Bohacevem toplarju v Nazarjah vsako soboto od 8. do 12. ure!
Otvoritev v soboto, 24. julija 2010.
Od 10. ure dalje bo igrala Godba Zgornje Savhjske dolile.
PRIVOŠČITE SI -	BODITE ZRAVEN!
O TIC Solčava 1 tel.: 03 839 0710, jSm e-pošta: info@td-solcava.si www.solcavsko.info|www.solc	TIC Logarska 1 tel.: 03 838 90 04 e-pošta: info@logarska.si ava.si|www.logarska-dolina.si
OSREDNJO KNJ. CELJE