132. številka. Trst, v ponedeljek 11. junija 1900. ....... ** 1 1 * " — Tečaj XXV ..Sdlnoat" rhais en k mi na dan. razuti nedelj in praznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znasanske stvari tičejo v prvi vrsti nas Jugoslovanov. Poslanec V e n c a j z, ki se je oglasil tudi v etatski debati ministerstva zunanjih del z veleznamenitim govorom, je rešil svojo nalogo dobro in brez prigovora. To je nekaj: v avstrijski delegaciji je pomembno in važno, osanskega gospodarja Kallava. 1'pravljal je nedosežno, čuval red, ščitil vse konfesije brez izjeme itd. Znano je bilo sicer, da je Kallav res dobro upravljal, da je storil mnogo, če tudi ni mogel storiti vsega in da je — kar je za nas najvažnejše — postopal v tamošnjih zamotanih in kočljivih konfesijonalnih razmerah taktno in vsaj v zadnjem času tudi v narodnostnem oziru pravilno. To je bila in je njegova dolžnost; minister ne zasluži zato, da je svojo dolžnost |*> možnosti spolnjeval, še nol»ene (»osebne hvale. Ali Madjari so imeli za svoje navdušenje drugih vzrokov! Več nego je bilo treba n več nego je smel, je ustrezal Kallav že- P O l) L I S T R K 3 Izdajalec. S p i * a 1: Ivan Gromozenaki. »Vam je gotovo znano, zakaj da čakajo, kaj ne da?« »Gospica, Vam se ne upam zlagati! Vem vzroke — vse —.« »Povejte, povejte!« »Tisto pa ne! Ne smem, ne morem, gospina — to je samska skrivnost! Ubili bi me — takoj — če bi izvedeli, da sem Vam povedal.« »Vi me hočete res užaliti! Mar menite, da jaz ne znam molčati ?! <7 znam ! Kar mi zaupate, je kakor [»otopljeno v najglobokeji studenec — od mene ne zve nihče nič !« »Ne, ne, gospica, užaliti vas nočem — čujte torej.« Potegnila je svoj stolec k mojemu, se nagnila k meni, da sem čutil njeno starode-viško sapo — in njeni sivi lasje so se dotikali mojega obraza. »Naši samci bi se ženili, jako radi, saj imajo radi one g«»spice — pa se bojijo, da niso dosti narodne, da niso zavedne Slovenke.« : Kaj niso Slovenke — pa vedno zahar jajo v čitalnico in celo na gledaliških igrah sodelujejo.« = Ze res — a se je reklo, da ni nobena naročena na »Slovenko«. Obmolknil sem. »Torej radi »Slovenke« - - druzega nič ?» V ©dlaostl je moč! O glasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogob i Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upriivuištvo, in sprejemanje iuserntov v ulici Moliu piccolo Štv. 3, II. n m istr. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost14 v Tru. ljiriJfevojih madjarskih bratov. Sam je pove-dajAv ogerski delegaciji, kako se je potrudil za napredek ogerske trgovine v Bosni. V teku dveh let je napredoval uvoz Ogerske v Bosno za več nego Štiri milijone kron, a izvoz Bosne v Ogersko je nazadoval. S tem bi bili Madjari lahko zadovoljni, — ali niso zadovoljni. Ustrezati se jim mora n a škodo drugim in to škodo morajo trpeti v prvi vrsti Hrvatje. Železniška zveza Bosne z Dalmacijo, ki bi bila obema deželama v veliko korist, se ne sme napraviti, ker se zdi Madja-rom, da bi bili vsled take zveze oškodovani. Ni jim torej do Bosne, do blagostanja Bosne 1 same; Madjarom je do profita, kakor pristnim Zidom. In prav po židovskem računu so spoznali, da bi jim mogla Bosna mnogo koristiti, če bi jo spravili pod svojo pohlepno dlan. Zato hočejo preprečiti za vsako ceno, da bi se kdaj uresničile hrvatske težnje po celokupnosti, po zjedinjeni hrvatski državi, v katero spada tudi Bosna, zat6 pripravljajo z veliko spretnostjo in hinavščino pot svojim aspiracijam. Tu so vzroki najnovejšega bobna nj a po madjarskem časopisju, ki te svoje prave vzroke včasih prikriva, časih neoprezno izdaja, in ki sili v vspredje druge, nedolž-nejše povode, da bi svet ne spoznal Mefisto-vega obraza pod krinko dobričine. Smeh mora posiliti človeka, če vidi z a-k a j in kak<5 rujejo Madjari v poslednjih dneh proti Kallavu in skoro nehotč dobiva večje zaupanje do bosanskega upravitelja. Madjari kakor borilci za versko in narodnostno svobodo!! Razume se, da je to samo humbug, — pesek v oči. Madjari so morali nastopiti drugo pot, če so hoteli, da bi se jim svet ne smejal, — tisti svet, ki gleda, kako se v začetku dvajsetega stoletja počenja z narodom, od katerega je dobil vso kulturo — njegov današnji zatiralec. Madjari naj spnstč iz svojih brutalnih pesti ubogi narod slovaški ! Prej nimajo pravice, da bi govorili o preganjanju — bosanskih Mohamedanov, ki jih čisto nič ne brigajo. Kdor ima razsodnosti, mora priooznati, da vlada ravno Mo-hamedane neguje z veliko skrbj<5. Dala jim je že davno skoro popolno versko avtonomijo, »O, še! Veste, naši samci so tudi glede kuhinje v zadregi!« »To je pa neumnost, ker punice znajo izborno kuhati !« »No, tako! Vsakdo se je navadil — ali pa mu je bilo že prirojeno — na katero jed, katero zdaj posebno mara; pa se bojijo, da bi v zakonu morali pogrešati isto!« »So vam-li znane tiste posebne jedi ? — Povejte, povejte, sem res radovedna, kakov okus imajo ti — ti finojedci.« »Dr. Rešetar kislo krompirjevo juho!« »Krompirjevo juho?« »Dr. Zobnik solato špehovko!« »Solato špehovko?« »Dr. Vihar čespljeve cmoke!« »Ćešpljeve cmoke?« »Belinšek pa mastno za beljene štruklje!« »Za beljene štruklje ?« »Da! Vidite, gospica, zdaj pa veste vse — še preveč sem vam izdal; prosim torej, da vse to med nama ostane.« »Moj Bog! Bodite popolnoma mirni!« Postala je nekam redkobesedna. Kmalo sem se poslovil. Zdelo se mi je, da mi je Malvina o slovesu stisnila roko jako živahno. Spremila me je do stopnic. »Torej, kaj ne ? Dr. Rešetar kislo krompirjevo juho, dr. Zobnik špehovko, dr. Vihar češpljeve cmoke, Belinšek pa mastno za beljene štruklje ?« »Da, da ! Lj ubijam Vam roko !« IH. Diletanti naše čitalnice so imeli zvečer vajo. kakor jo imajo tudi pravoslavni; tiste pritožbe, tiste dvoumne deputacije izvirajo deloma iz osebnih nagibov, deloma pa so orodje spletkarskihzahrbtnikov in ne v zadnji vrsti šovinistiških Madjarov. Da je temu res tak<5 in da vse tiste bajke o zatiranju niso druzega nego manever tujih pohlepnikov, dokazuje binkoštna slav-nost v Sarajevu, kjer so Hrvatje vseh kon-fesij — med njimi najugledneji zastopniki Mohamedanov — praznovali veličastno slavlje vzajemne hrvatske misli, ne da bi bila med vseobče navdušenje pala kaplja nesloge... Madjari Daj krotč svoje sočutje in svoje pohlepje ter naj denejo lepo — — roko stran ! — V Trstu, 11. junija 1900. Brez naslova. Poljski novinar S. S. Biedzikiewicz pripravlja za jubilej slovečega poljskega romanopisca Sienkiewicza album z dedikacijami odličnih slovanskih mož in novi n. Največi sedaj živečih sinov češkega naroda, dr. L. Rieger, je posvetil nastopne besede: «Jednotnost pismenega jezika je bila v podlago razvoju nemške literature in znan-stva ; zavest o narodni jednotnosti različnih narečij in plemen, ki se često niti umela niso, je bila vir moči naroda nemškega. Nam Slovanom — da-si smo si jezikovno bližji — usoda, žal, ni podelila ni literarne ni kulturne jednotnosti. Da se med nami nahajajo ljudje, ki še skušajo delati težave potrebni plemenski in jezikovni jednoti v literaturi in da vidijo celo v teh poskusih duševno in materijalno p o v z-digo svojega naroda, toje jednostavno ne umevno in obžalovanja vredno. Nas, adepte zapadne kulture, je jedno celo steloletje ločilo in je naši indi-viduvalnosti pritisnilo poseben značaj. Ako ni možno zbrisati zgodovine, tudi nje rezultatov ni možno odstrauiti. Jezikovno in plemensko sorodstvo nam vendar olehčuje mejsebojno umevanje, vzajemno spoznavanje, skupno zbliževanje, in omogočuje nam Slovanom, da Ženske vloge so imele Vanda, Julka, Lenka in Anka. Jaz pa sem bil režiser. Prišel sem malo pozno k vaji. Komaj sem vstopil, me je zagledala Vanda. Kakor srna je priskakala k meni! »Gospod Gromozenski — nekaj bi vas rada prosila ! — Smem ?« »Prosim, prosim, sem vedno na razpolago. « In stopila je tik mene in mi šepetala svojo željo. »Prosim, še nocoj.« »Bom, bom !« »Gospod Gromozenski! Nekaj bi vas rada prosila. — Smem ?« Bila je Julka pri meni. »Prosim, prosim, sem vedno na razpolago. « In stopila je tik mene in mi pošepetala svojo željo. »Pa prosim še nocoj.« »Bom, bom!« In prišla je Anka s svojo željo — in prišla je Lenka. Tudi njima sem obljubil, da bom. Po" vaji nisem šel v gostilno — in tudi drugi diietantje ne. Doma sem pa pisal sledeče : Slavno upravništvo »Slovenke« v Trstu. Sj>et se mi je posrečilo, pridobiti nekaj novih naročnic. — Pošiljajte list sledečim damam : : f ložje menjavamo med seboj duševna dobra, da dosezamo višo omiko, da jeden drugemu prihajamo nasproti in da puščamo iz vida ono, kar nas loči. Tako postanemo mi Slovani zvezo vsaj v pogledu ljubezni, zloge in kulturne vzajemnosti in tako postanemo mogočen in plodonosen činitelj človekoljubja in splošne človeške omike.» Tudi dr. L. Rieger potrja torej, da je jezikovno zbliževanje med nami hkratu tudi velikega narodnega in politiškega pomena. In to nam pravi: čimbolj neprijatelji stavljajo zapreke takemu zbliževanju, tem odločneje moramo mi gladiti poti —- zbliževanju ! Ljudsko Štetje. Koncem tega leta se bo po vsej Avstriji vršilo ljudsko Štetje ; to se vrši vsakih deset let. Na Češkem, kjer se bije najhuji boj med nenasitnimi Nemci in zapostavljenimi Cehi, začeli so češki časopisi pripravljati narod na predstoče ljudsko štetje v deželah krone sv. Vaclava, to je v Češki, Moravski in Sleziji. Vse občine češke odpošljejo prošnje na državni zbor, <1 a se p r i-h o d n j e p o p i s o v a j e ljudstva izvrši na podlagi narodnosti, nikakor pa ne, kakor zadnjikrat in kakor žele Nemci in njihovi zavezniki Italijani, na temelju obče-valnega jezi kal V slovenskih listih Goriške pa čitamo, da hočejo tudi tamošnje slovenske občine od poslati slične prošnje na državni zbor. Z ozirom na to piše »Naša Sloga« : Ker je to vprašanje tudi pri nas v Istri velike važnosti, ker nam Italijani pod pretvezo »občevalnega jezika« kradejo na tisoče in tisoče našega naroda, zato priporočamo tudi mi najtopleje vsem narodnim občinam Istre, naj sestavijo jednake prošnje na državni zbor za izvedenje popisa prebivalstva na temelju narodnosti. Tako prošnjo naj bi sestavila katera naših bolj naprednih občin, jo dala tiskati in jo potem razposlati na vse hrvatske in slovanske občine Istre s priporočilom, da jo županstva podpišejo in odpošljejo našim poslancem. Le-ti izroče te prošnje predsedni-štvu državnega zbora in pridejo iste v raz-I pravo hkratu s prošnjami češkega naroda in drugih slovanskih plemen, katera žele, da se popis ljudstva izvede na temelju narodnosti«. 1) gospici Julki Zverovi, lekarjevj hčerki, 2) gospici Vandi Zlatarjevi, sodnikovi hčerki, 3) gospici AniOblakovi, poštarjevi eerki, 4) gospici Lenki Robidovi, nadučiteljevi hčerki, vse v..... Pošljite jim tudi vse stare številke. Odličnim spoštovanjem Gromozenski. IV- s Izdajalec !« Po glavi mi je bobnal maček. In spet mi je si kala vest: »Izdajalec! Efijalt ni tak lopov, kakor si ti. On je izdal može -- možem; ti pa | može — ženskam — »n še celo svoje prijatelje ! Gorjč, gorjč! Žveplo naj pada z neba, da izdajalca pokonča.« Prokleti maček! Pa smo ga res hudo vlekli ! Kako je že bilo? In obrnil sem se na drugo stran, da je postelj zaškripala, in se prijemal z rokama za bolne lase. Ja, ja — tako — tako — — Sinoči čitalniška veselica s predstavo — mnogo ljudstva — dobro vino — šampanjec ... in . . . Pri dolgi, belo pokriti mizi smo bili: Vanda, Julka, Anka pa teh stariši — Malvina pa mi sami . . . In govorili smo in pili. Kritizirali smo igro — in ne vem kako je prišlo, naenkrat je Vanda vprašala dra. Cebularja: Politični pregled. TRST. 11. junija liMJO. j K položaju. Zadnjič že smo omenili, da so »Slovanska krščansko narodna zveza«, klub čeških veleposetuikov in klub centruma stopili v zvezo med sel* »j. Ta nova parlamentarna zveza je izdala komunike, v katerem izjavlja, da si l»o prizadevala za ohranje-n;e in ojačenje krščanskih podlag avstrijske države \n nje državnih uredeb. Z vesta J tem verskim načelom, hoče delati [ na to, da se v gospodarskem boju' šiHkeji reši |x»gube. Komunikč po vda rja nepremično zvestobo do dinastije in zato l>odo j te stranke vedno imele pred očmi moč dr-! zave. I>o vseh narodov Ih> kazala jednako dobrohotnost in jednak interes, v vseh vprašanjih l>o torej varovala načelo jednako p r a v n o s t i in p r a v i e n o i i. Potezala se bo za razširjenje avtonomije deželnih zlx»-rov, ali na način, ki l>o popolnoma čuval narodne manjšine v posamičnih deželah. V kolikor moremo soditi po listih, si je ta nova zveza že v hipu. ko je navstala, pridobila precej veljave. In to morda bas zato, J ker je tako hitro navstala, tako rekoč v splošni zmešnjavi je tu na vstalo nekaj določnega. konkretnega. Jeden listov imenuje | to novo zvezo jedino trdno točko v dogodkov valovju. Nekateri sezajo celo še dalje. «Xeue Freie Presse» je kar iz sebe in ob-siplje Korberjevo vlado z obtožbami, ker se je udala že v prvem spopadu in ni dopustila, da bi ona mešanica, ki se je zbrala pod t imenom «Tagesordnungs-Majoritut», udušila ("ehe. A nekateri trdijo, da je ravno postanek gori omenjene zveze odločil gosp. Kor-berja za zaključenje zasedanja. Če je to res, potem .-smemo reči, da je nova zveza že ob ]M>rodu v važnem trenotku dalekosežno delovala na razvoj dogodkov. Vsakako moramo hrvatskim in slovenskim poslancem izdati spričevalo, da so v tem težavnem položenju previdno postopali. Zlasti jim moramo biti hvaležni, da svojemu narodu niso nadeli one sramote, katero je navalil g. Jauorski na svoj klub. Ali maščevanje je že tu. Gospod .Jauorski je razbil prejšnjo večino in je stopil v zvezo z Nemci. Ta nova večina je začela delovati v j»etek, a kakor v britko ironijo je poljski klub gospoda Ja\vorskega že v nedeljo, čez dva dni, podal izjavo, ki priča, da je načelno nasprotje med Nemci in Poljaki toliko, da je vsako pozitivno skupno delovanje med njimi jednostavno izključeno. Poljaki izjavljajo, da hočejo ostati zvesti avtonomistiškemu programu in so uverjeni, da redno delovanje parlamenta more priti le po spremembi p o s 1 o v- j n i k a zbornice! Torej poljsko »kolo« vidi rešitev jedino v tem. čegar njega novi zavezniki — nočejo!! In komaj da je roka Poljakov podpisala svojo zvezo z novimi prijatelji, že izjavljajo slovesno, da si pridržujejo — slobodno roko. Redkokedaj še je kaka nova parlamentarna tvorba tako hitro __________ i zapadla prokletstvu smešnosti, kakor je ta nestvor gosjioda »Jaworskega ! Nekoliko epiloga k zadnji seji zbornice poslancev, že notri med viharji so tudi vsi pametneji Nemci spoznali, kolika zmota je bila, ako so si domišljali, da bodo češko obstrukcijo megli udušiti z nasiljem..;.. In zdelo se je, kakor da je isti predsednik Fuchs sam spoznal, da ni prav storil in da je postopal proti poslovnemu redu, ko je hotel izsiliti glasovanje o predlogu Zallingerjevem, ne da bi se popred prečitali došli spisi. Zallin-ger je bil predlagal namreč — seveda po naročilu nove večine Ja\vorskega, — naj »e takoj prične razprava o obrtni preosnovi. Ako bi se bilo ^»osrečilo, izvršiti glasovanje o tem predlogu, bi značilo to vsekako nevspeh češke obstrukcije. Ali Cehi so umeli izdatno braniti svojo kožo. Rekli smo že, da je predsednik Fuchs nekako uvidel nekorektnost svojega postopanja, ali izvestni gospodje na levi so ga terorizirali, da ne sme odjenjati za nobeno ceno. In ti izvestni gospodje so bili v prvi vrsti liberalni veposestniki, tisti možje torej, ki se vedno bahajo z svojo lojalnostjo, s svojim intaktnim avstrijstvom in svojo državniško resnostjo. No, pokazali so, da je celo v takih velekritičnih trenotkih njihova osebna ambicija veliko viša, nego pa poštevanje interesov države. Kajti, kdor je res lojalen državljan in je razsoden dovolj, da ve, kako morajo taki dogodki delovati na narod, ka-koršen je češki — in ako ni tako zaslepljen po strasti in požrešnosti, da ne ve, ali noče čuti o tem, koliko trpe interesi države, ako sta si državna uprava in takov narod v nasprotju: ta mora obžalovati dogodke v noči med petkom in soboto, mora obžalovati, da predsednik Fuchs ni sledil boljemu spoznanju, marveč je poslušal one, ki bi hoteli na vsaki način, da narod češki bodi ponižan ! Cehi so dokazali, da znajo na izboren način voditi dejansko obstrukcijo. A važneji moment, nego vse kričanje in vse žvižganje in brenkljanje na različne bolj ali nuinje primitivne irstrumente, se nam vidi fakt: da so se v astrijskem parlamentu pele narodne pesmi češke in ruska himna. Mi sicer nočemo videti v tem pojava mišljenja naroda češkega, ali državnikom naj bi bilo to v memento, kam bi mogla slednjič dovesti politika zatiranja Slovanov za vsako cen3, politika fikcije : da Avstrija mora biti nemška država ! Se na nekoga ne smemo pozabiti, ki je prišel iz te prve predstave nove Tagesord-nungs-majoritete obložen z grdimi lisami. To je gosjKid Jaworski, predsednik poljskega »Kola« in izvrševalnega odbora bivše desnice. Mož se je blamiral in kompromitiral notri do kosti. A kompromitiral ni le sebe, ampak tudi svoj klub, in radi vejamemo, da je mej poljskimi poslanci samimi takih, ki so silno ogor-! čeni proti Jaworskemu. Ali, kar še posebno obtežuje tega moža, je to, da ni le sedaj v veliki krizi v v e 1 i k i skrbi za »državne potrebe«, intrigiral in snoval naklepe i proti Cehom, da ni bila to le zmota hipne ' »Gospod doktor, kako vam pa ugaja »Slovenka«? Pa seveda, vi menda ne čitate našega ženskega lista.« Ti zvita stvarica ! In on vzradoščen : »Kaj imate »Slovenko«? Tega pa nisem vedel.« »Seveda ! Saj smo vendar zavedne Slovenke — me štiri, Julka. Lenka, Anka in jaz . . . me smo naročnice »Slovenke« . . . Zvrnil sem kupico vina v grlo, samo da : mi ni bilo treba gledati naših samcev, ker pojavili so se jim na obrazih uprav blaženi j znaki radosti. Proti Malvini obrnjen sem mrmral: »Zdaj ' pa menda pride drugi del.« < )brn:la je drugam svoje sive oči. Moje mrmranje je bilo nekak prehod k j drugemu predmetu. Ze se je začula beseda : kuhinja. Postajalo mi je vroče. Pil sem — pil — ker bil sem žejen in [ moral sem poplahniti svojo kričečo vest. In prišla so mi na ušesa imena jedil: Vanda ljubi baje jako krompirjevo juho, inalo kisano . . . Julka }>osebno solato Š|»e-hovko . . . Lenki pa prijajo najbolj zal>eljeni štruklji in Ani češpljevi cmoki. »Krasno, krasno!« sem zasikal, da seje Malvina začela plašno ozirati. In jw)vesila je svojo starodeviško glavo, a jaz sem — pil. Postalo mi je prevroče — in družbe tudi nisem več dobro videl. Moral sem na zrak. i Najmanj eno uro sem se klatil po trgu in hladil. Pa vleklo me je nazaj v družbo. Neki notranji glas mi je pravil, da se je nekaj pripetilo. Posmukana Pepca mi je povedala : »Gospod, kje so pa bili tako dolgo? So! jih že iskali. Naj grejo v ono posebno sobo j na hodniku — tje so se preselili !« Na mizi sem opazil šampanjke, krog mize pa.....oh ta prizor. Dr. Rešeta r je i sedel pri Vandi, dr. Zobnik pri Julki, dr. Vihar pri Ani, Belinšek pri Lenki — pa ne tako, kakor se navadno sedi. In tudi sta riši dara so bili radostni, med njimi pa tudi Malvina. Natočila mi je šampanjca — penil se je ... sam ne vem, kakor kaj . . . Jovijalni sodnik dr. Zlatar — Vandin oče — je ustal in izustil govor. Pravil je o Bogu, ki je nove štiri pare združil in je zaključi : »Bog živi vse štiri nove pare!« »Živio, živio, živio!« Med govorom se mi je zdelo, da me je sodnik večkrat pogledal — no, jaz sem pa vsaki pogled prenesel na Malvino. A pil sem pošteno — o šampanjec, šampanjec — zakaj sr ine premagal . . . Oh, kako bobni maček po moji glavi — in vest kriči : »Izdajalec — izdajalec!«: (Zvrsetek.) i zmešnjave, marveč da je od "fisfedaj že neiskreno in zavratno postopal nasproti istim skupinam na desni, katerim je bil predsednik in voditelj. Saj drugače si ni mogoče tolmačiti sicer neverjetnega dejstva, da je bivša desnica sicer dvigala roko, a ni nikdar mogla tudi udariti. In sedaj je gospod Ja\vorski hotel kronati svoje delo. Vedno je služil gospodom na levici, a sedaj se je pod protektoratom teh poslednjih pošteno — blamiral. Kar je lojalnih elementov v poljskem »Kolu«, bodo menda vedeli, kaj je storiti s tem gospodom Jaworskim !! Is ogerskega parlamenta. Finančni odsek ogerske zbornice poslance v se je v soboto bavil s kvotno predlogo. Na izvajanja govornikov opozicije je izjavil minister-pred-sednik pl. Szell, da je brez ozira na to, da-li v ! Avstriji kvotna predloga pride v razpravo ali ne, dolžnost odseka, da razpravlja o predlogi. Ako bi v Avstriji ne razpravljali o kvotnem zakonu, potem tudi on ne bo zahteval, naj ogerska zbornica razpravlja o njem. Ne bi bilo pravilno in ne bi odgovarjalo koristim dežele, če bi sedaj že govorili o političnih eventualnosti h v Avstriji, ki še niso nastopile. Državni organizem v Avstriji zares boleha ter je funkcioniranje istega v neredu, a ne smemo trditi, da je nehalo ustavno stanje, določeno z zakonom od leta 1S67. P 1. Szell se nadeja, da v Avstriji ne neha ustavno življenje. Vendar mora biti dežela pripravljena za vsaki slučaj. Za skupne izdatke je pogoj — ustavnost. Ako bi le-ta, česar pa ni pričakovati, /minila, potem bi Ogerska sama v smislu zakonov od leta 1867. skrbela za svoje varstvo in svoje koristi. Pogrešna bi pa bila vsaka izjava o tem slučaju sedaj, ko tak slučaj še ni nastopil. Svojedobno se lioče minister jasno izreči o pogojih, pod katerimi bi Ogerska skrbela za skupno korist monarhije. — Glede rentnega davka da se vrše pogajanja ter upa govornik, da iste dovedejo do primernih uspehov. Potem je odsek sprejel načrt kvotnega zakona v obče in v podrobnostih. Tržaške vesti. Smrtlia kosa Minolo soboto zvečer je umrla v Barkovljah tamošnja posestnica gospa Marija udova Covacieh. Pokojnica je bila blaga žena |iu zvesta podpornica naših narodnih podjetij. Ugledni družini Covacich-Rebek izrekamo svoje iskreno sožalje. »Piccolo« o bodočnosti Slovanov. Pišejo nam : Gospod urednik, ali se res še godč čudeži! Menda — da! Ako »Piccolo« govori o bodočnosti Slovanov v zmislu da bodo oni nositelji evropske civilizacije, potem mi morate že priznati, da se res še gode čudeži na svetu! Čujte le! »Piecolov« dopisnik s parižke svetovne razstave je due 6. t. m. v večernem izdanju tega lista opisal utis, ki ga je napravil nanj ruski, oddelek imenovane razstave. Gospod Alfredo Nieeforo, (tako je ime dopisniku), pripoveduje, da si je, predao je vstopil v ruski oddelek, predstavljal trume lačnih, raztrganih in onemoglih izgnancev v Sibirijo! Potem, ko je že vstopil v ruski oddelek, pa začenja opisovati monumentalne palače, v katerih so razstavljene — kože, orožja in druge take reči, katere pričajo baje o — barba rs v u velikanske Rusije ! Potem pa pravi doslovno: »Si il mondo che ci si apre dinanzi agli occhi £ aneora barbaro (!) ma in questi barbari sara l'avve-nire, e saranno costoro che creeranno la futura civilta europea, strapandola a quelli che oggi ue sono i rapresentanti«. (Ce tudi je svet, ki se tu odpira pred nami še — divji, ali teh barbarov bo — prihodujost in ti ljudje bodo, ki ustvarijo bodočo evropejsko civilizacijo, katero iztržejo tistim, ki so danes zastopniki te civilizacije). Tako piše »Piceolo« oziroma njega do-j pisnik. Potem piše dalje: Civilizacijo, katero je ustanovil jeden narod, — požre drugi divji narod, in si jo prikrojuje povsem na novo, (!) med tem ko stari narod, ali prejšnji lastnik civilizacije, ugasuje — in umira !!! To so njih lastne besede, to je njih lastna izpoved! Konec temu, zares interesantnemu dopisu je ta-le: »Evo, zakaj ta narod, ki danes pošilja na svetovno razstavo kože raznih divja-čin, ter orožje za lov in za boj — postane narod bodočnosti!!! « Ko bi dopisnik ne razpravljal tako resno o prihodnjosti narodov, bi človek mislil, da le norce brije. Kajti res čudno je, ako že Zidje alla »Piccolo« odprto priznavajo našo slovansko bodočnost. Oni ne govore radi tako — »sila kola lomi!!!« Z n asi h sodišč. V soboto predpoludne je bila na tuk. okrajnem kazenskem sodišču 17-letna Ana K. iz V rdele št. 440 radi prestopka po 411. kaz. zak. obsojena v 14 dni zapora, ker je pretepala 15 mesecev starega otroka, izročenega jej kakor pestunji v varstvo. Otrok je bil poln modro-sivih lis. V morje je padel sinoči z obali Gru-mula 80-letni Viljelm Norsa iz ulice del Pane št. 2. Redar v bližini ga je spravil s pomočjo nekega čolnarja na kopno. Mož se je zahvalil rešiteljem ter odišel dobre volje svojim potom. Samomor neznanca. Sinoči so našli ob pomolu pri sv. Andreju, kakih 30 metrov od obali, truplo neznanega moža, starega kakih 40 let. V obleki so našli nekoliko denarja a nobene listine, po kateri bi zaroogli dognati istovetnost nesrečneža. Nekaj obleke je ležalo na obali. Truplo so spravili v mrtva-I šnico pri sv. Justu. Nepoboljšljiva vagaiitinja je 22 letna Marija P. iz Sežane, katero so v petek aretirali pri sv. Jakobu, Bog ve, kolikokrat že. Isto so svojedobno po odgonu izgnali iz mesta, a se vrača semkaj vedno znova. Požar je nar-tal v soboto v mizarnici i Josipa Gomizelja v ulici Giulia štev 18. Ognjegasci so kmalu zadušili ogenj, ki ni provzročil nobene škode. Poskusen samomor. 70-letna Ferdinanda F. je skočila v soboto zvečer v Barkovljah v morje. Ivan Danev in Josip Stare s Kontovelja sta skočila v bližnji čoln ter nesrečnico rešila. Spravili so jo v opazovalnico tuk. bolnišnice. Stara žena je rekla, da se ji ne ljubi živeti. Aretiranje. Policijski nadzornik Schu-bert je v soboto večer aretiral dva Italijana iz kraljevstva in sicer 23-letnega Angela Casadei \z Sogliana in 30-letnega Alojzija , Dellainotta iz S. Maura, da ne bi mogla škoditi javni varnosti. Umrljivost v Trstu. Od 27. maja do vštevši 2. junija je umrlo 64 mož ki h in 42 i žensk, skupaj 106 oseb proti 97 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 36 oseb starih do 1 leta, 11 do 5 let, 5 do 20 let, 4 do 30 let, 7 do 40 let, 19 do 60 let, 19 do 80 ! let, 5 nad 80 let. Povprečna umrljivost je j znašala 32.8 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 13, bolezni v sopilih v 18, Skrlatica v 0 slučaju, hripavica v 2 in enteritis v 0 slučaju. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.4, ob 2. uri popoludne 23.9 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762 7 Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 22.5 C. — j— Danes plima ob 9.10 predp. in ob 7..">2 | pop.; oseka ob 2*25 predpoludne in ob 2.17 popoludne. Mesto venca na irrob gospej Mariji i Covacieh je podarila rodbina gospoda dr. Simona Pertota 20 kron za družbo sv. Cirila in Metoda Slavje pevskega društva »Lipa« v Bazovici se je izvršilo včeraj prav lepo. Opis prinesemo jutri. Včerajšnja veselica pevskega društva »Kolo« se je izvršila najveličastneje v vsakem obziru. Na vrtu Ciril-Metodove šole se je zbralo nad 2000 tržaških Slovanov, ki so se, kakor nam je bilo sporočeno, prav izvrstno zabavali. Program se je izvršil točno in v zadovoljstvo udeležnikov. Posebno sta ugajala zbora »Xa planine« in »Križaci na morji« katere s«> morali ponavljati. Godba je tudi častno izvršila svojo nalogo, samo škoda, da ni igrala več ali samo narodne komade. Za smeh so skrbeli društveni diletanti, ki so za zadnjo točko igrali, šaljivi prizor »Pred sodiščem«, ki je vzbudil mnogo smeha. Gospicam in'g<»-spodom izrekamo popolno priznanje. Po dovršenem vzporedu je bila uprav živahna svobodna zabava. Petje, godba :n umetaljni ognji so se kar vrstili vse do 10. ure in pol in še kasneje je bilo vse polno zabavajočega se občinstva. »Kolo« sme biti popolnoma zadovoljno z moralnim in materijalnim uspehom včerajšnjega dne, kar naj mu bo v spodbudo za nadaljnje delovanje na narodnem polju. Delavstvo tržaško je zopet vršilo svojo narodno dolžnost, ker se je udeležilo te veselice v tako ogromnem številu. Opazili smo pa na ti veselici tudi zastopnike skoraj vseh okoličanskih pevskih društev ter izletnikov iz Vipavske doline, Gorice in Istre. Knjižnica »Delalskega podpornega društva« je od danes naprej na razpolago Razne vesti. Promocija Hrvata na vseučilišču v Ino- mostu. Iz Inoinosta nam javljajo, da l>o dne 16. t. m. predsednik tamošnjega hrvatskega akad. društva « Velebit*, g. Jukša Račic, v veliki dvorani vseučilišča promoviran «sub auspiciis imperatoris* na čast doktorja vse-skupne medicine. Podjetnost amerikanskih delavcev. Predilnica imenom Catton Mili v fall Riverju (Mass.) je prešla v roke unijskih delavcev. Prometni kapital znaša 1,000.000 dolarjev. Delnice so se prodale po 25 dolarjev, katere so samo delavci pokupili. Mesto predsednika Zjedinjenih držav Ameriških mora biti jako zdravo, kajti vsi bivši predsedniki so dočakali visoko starost. Tako je n. pr. dočakal predsednik Washing-ton 67, John Adams 90, Thom Jefferson 83, Madison Ho, Monroe 73, John Quincy Adarns i HO, Andrew Jackson 78, Martin Van Buren i 79, \Villiam Henrv Harrison 68, John Tvler * " - F- i 71, Millard Fillmore 74, James Buchanan 77 - jin Butherford B. Hayes 71 let, med tem ko sta Cleveland v 63. in Benjamin Harrison v 1 67. letu svoje starosti še jK»polnoma čila in; krepka. Loterijske številke, izžrebane dne 9. tek. meseca : Dunaj 51 39 59 53 70 Gradec 80 51 3 53 41 Brzojavna poročila. Iz francoske vojske. PARIZ 10. (K. B.) Glasom vesti v »Libertč« je dal ostavko načelnik glavnega štaba Delanne in sieer zaradi sprememb v osebah, katere je zaukazal vojni minister. Izgredi proti Zidom. KONITZ 11. (K. B.) V nedeljo pred-poludne so se ponovili nemiri. Redarstvo in orožništvo ni imelo nobene moči. Popoludne so izgredniki porušili sinagogo. Napadli so kriminalnega komisarja Wehna ; isti je moral zbežati. Zvečer je prispela stotnija 14. polka, ki je izpraznila ulice. L'vedli so naglo sojenje. Iz svetovne razstave. PARIZ 10. (K. B.) Predsednik Loubet in kralj Oskar Švedski sta se danes udeležila prisoj a nj a prve nagrade (grand prix) v Ijongchampsu; o vožnji tje in nazaj ju je občinstvo živahno |>ozdravljalo. Nova svetnika. — Papeževo zdravje. RIM 10. (K. B.) Papež je popoludne v cerkvi sv. Petra proglasil dva italijanska mučenika svetnikoma. Navzočih je bilo romarjev in drugih ljudi kakih 30.000. Isti so paj>eža, ki se počuti dobro, živahno pozdrav- 1 Ijali. Ustaja v Asantih. LONDON 9. (K. B.) > Da i ly Mavl« javlja včeraj iz Aacre: Glasom poročil urojen-cev, je guverner v Kumasi poskusil izpad, a ustaši da so ga odgnali ter prisilili, da je kapituliral. Omenjeni list dostavlja, da je naselbinski urad zelo vznemirjen, ker že dva meseca ni prišla nobena vest iz Kumasi. Položaj n a Kitajskem. PARIZ 9. (K. B.) »Agence Havas« poroča : Iz Pekinga ni prispela danes nobena j vest v Pariz. Admiral Cursol je zopet poslal! oddelek 50 mož iz Taku-a v Tientsin. Brzojavka iz Vanansen-a, odposlana predvčeraj, pravi, da je agitacija proti inozemcem tolika, da je podkralj izjavil, da poslednjih ne more varovati. Obvestili smo kitajsko vlado, da jo smatramo odgovorno za varnost francoskih jtodanikov ter da jih bodemo, če treba, ču- ' vali sami. LONDON 9. (K. B.) »Times« izvajajo ! v uvodnem članku, Anglija naj bi mislila na srčno sodelovanje z Rusijo, da kolikor prej I odpravita nemire na Kitajskem. WASHINGTON 9. (K. B.) Državni tajnik Hay je v ministerskem svetu čital brzojavko amerikanskega poslanika v Pekingu, v kateri isti javlja, da j»oložaj se ni zboljšal ter zahteva instrukcije. Poslaniku odgovorijo, naj stori, kar se mu zdi potrebno v varstvo amerikanskih podanikov in njih lastnine ter da se ohrani ugled vlade, a da se ne sme vezati nasproti nobeni drugi vladi. TIENTSIN 10. (K. B.) Moštvo nemških križaric »Hansa« in »Hartha« je dospelo v Taku. Semkaj je prišlo 50 angležkih in 30 ruskih vojakov. Glasom vesti iz Pekinga je tamkaj položaj nevaren. Nujno je potrebno da se dopošlje več vojaštva. Generalu Nichu se je ukazalo, da varuje železnico ter, Če mogoče, razjK»di bokserje brez sile. Istega generala so grajali zaradi umora ustašev. 15« K) mož njegovih čet se je vrnilo v Lutai. Pod- kralj v Čiliju je prosil pismenim potom cesarski dvor, da dovoli tujim vlastim uporabo železnice, ker so inače resni nemiri neizogibni. Gibanje bokserjev se razširja tudi v pokrajini Schausi. Na tisoče ustašev je baje na potu v Yangtu, da obkolijo generala Nicha, ali da pridejo v Tientsin. Oddelek Nichovih čet se baje bije z bokserji onstran Jangtu-a. HONGKONG 10. (K, B.) 450 mož je dobilo ukaz, da so pripravljeni, da odkorakajo proti severju. Ta naredba je v zvezi z listajo bokserjev. LONDON 9. (K. B.) »Times« javlja iz Pekinga dne 7. t. m.: Francoski poslanik je prejel brzojavno poročilo, da sta francoski konzul v Mongtse in francoski konzularni agent v Vunanfu zapustila svoji mesti, ker jima je podkralj izjavil, da mu ni možno skrbeti za njuno varstvo. Isti list javlja: Bokserji so dne 6. t. in. u pepeli li rusko kapelo v Tungtinganu, 35 milj od Pekinga proti severju. BEROLIN 10. (K. B.) Kokor javlja AVolffova poslovnica, je razveti poveljnika križarskega ladijevja prejel tudi cesarski guverner v Teingtau brzojavnim potom ukaz, da primerno sodeluje na zatiranju ustaje na Kitajskem. PARIZ 10. (K. B.) cAgence Ha\vcs» poroča, da je včeraj minister za vnanje stvari Delcassć prejel brzojavko francoskega poslanika v Pekingu, da je položaj v okolici Pekinga in Tientsina še vedno zelo resen, ker se kitajska vlada brani, da bi odločno postopala proti ustašem. Zastopniki velevlasti delajo neprestano v soglasju. Španjski poslanik je sprejel gostoljubni poziv francoskega poslanstva, katero Čuva oddelek francoskega vojaštva. Vojna v južni Afriki. Izpred Laingsneeha. LONDON 9. (K. B.) Lord Robertsjavlja včeraj iz Yellowboonfarma : General Titi-bot Cocke si je dne 6. t. m. z 10. brigado osvojil goro Wanwick, o čemer so imeli naši štiri mrtvece in 13 ranjenih. Po noči med 6. in 7. t. m. so Angleži spravili štiri tope na omenjeno goro in dva na južnozapadno panogo gore Juk\veto. V varstvu topov je Hildvard danes napadel vse pogorje. Čete so dobro izvršile dobro premišljeni načrt Hild-vardovj nobena gora jim ni bila prestrma. Obišli so sovražnika ter ga prisilili, da je zapustil svoje močno stališče. Mislim, da nimamo zgub ter da smo pridobili pozicijo, s katero preženemo sovražnika is Laingsueeha. Ž! vila za Transvaal. LONDON 9. (K. B.) Kakor javljajo »Timesc iz Lourenzo - Marqueza, dobiva trans-vaalska vlada preko zaliva Delagoa vedno velike količine živil. sto v Trstu z 2°/0 skontom: Centrifugalni pilč . . . 27.1/,—29.— K Melis-pilć...... 29. —29.l/t „ Concasse....... 28.3/4—29.l/t „ V klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— „ V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31.--32.% Za naročbe jnnij-avgust: Centrifugalni pile . . . 28--29. % K Melispile...... 29--29.»/, ,. Za naročbe oktober-december in novem-ber-mnrc : Centrifugalni pile . . . 27.l/4—28.— K Iz notranjosti so pripeljali od l.do 7. t. m. po železnici: 13.900 e Ane de Gorij 1 K, od gospoda Danijela Frennerja 2 K, (zadnja tri darila za dru steno zastavo.) Vesti iz ostale Primorske. X 1 mrl je danes ob 1. uri zjutraj v Sežani e<»sp. Ignacij \Vilter, \*|>okojeni c. k. vodja žendarmerijske jw>staje, svak tamošnjega c. k. sodnega oticijala g. Josipa Dettoni. Rodbinama \\ ilfer-Dettoni naše sožalje ! Nevihta je minolo sredo v nekaterih krajih na GoriŠkam provzr»>čila ogromno škodo. Toča je pobila v Krombergu in po šempaskem j>olju skoro vse. X «Trgovska registrovana z a d r u ga v Gorici* nas prosi, naj objavimo, da seje ravnateljstva se ne vrše več ob ponedeljkih, ampak ob petki l. zvečer ob 6. uri. Vesti iz Kranjske. Kmetijski p o s k u »i na ljubljanskem Barji. Na ljubljanskem barji je vzelo lansko leto poljedeljsko ministerstvo od mestne občine v najem nekaj neobdelo-vanega sveta z namenom, da poskusi, kako bi se na tem močvirnem svetu obnesla kultura. ljetos in oziroma že lani so na račun j»oljedeljskega ministerstva oodelali najeto zemljišče, ki leži mej cesto v Crno vas in strugo Ljubljanice. V rezali so neobhodno potrebne jarke, da se je voda odtekla po njih; nato so zemljišče razkopali, razorali in dobro pognojili. Raznovrstna poljska semena, ki so jih položili v črno barjansko prst, so vsa brez izjeme }>ognala: fižol, krompir, repa in drugi sadeži so že za ped nad zemljo in to leto obrode dobro. I Po «Slov. Narodu*.) * Za radovljiški politični okraj se snuje mojstrska zadruga s sedežem v Radovljici. * Osebna vest. Deželni šolski svet kranjski je rednemu učitelju na drž. gimnaziji v Novem mestu dr. Jos. Pipenbacherju priznal naslov profesorja. * V stalni pokoj stopi koncem šolskega leta profesor Maks Pleteršnik po več nego 40-letnem slnžl>ovanja. * Talijo za rešitev življenja v dvojnem znesku 106 kron je priznala dež. vlada krajnska 16-letni Mariji Vencelj izJelšJpri Krškem, ker je 21. aprila letos z lastno ne- ' varnostjo rešila iz ognja dva otroka posestnika Jož. Koč mana od istotam. * Na sejem, ki se je vršil minoli petek v Ljubljani je bilo prignanih 847 konj in volov. '2'J'J krav in 61 telet, skupno 1130 glav živine. Kupčija je bila srednja. Russkij kružok v Ljubljani priredi na praznik sv. Rešnjega Ttlesa sku- j pen izlet na Vrhniko. Vesti iz Štajerske. — Svojo 10-letnico bo praznoval ietos celjski »Sokol«. To bo zopet lep naro-1 den praznik za štajerske Slovence, ki bo pričal, da slovenska narodnost na Štajerskem še nikakor ni pod legla sovražnemu nemškemu navalu, da se marveč krepko dviga v nadi na lepšo bodočnost. Celjska fakinaža bo seveda tudi o tej priliki v službi nemškutarske klike, a taka sodrga ne more ni z daleka doseči one višine, v kateri se giblje zavedni slovenski »Sokol«, ki gleda le s preziranjem in pomilovanjem na taka bitja, ki za denar uprizarjajo demonstracije. Trgovina in promet Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 11. junija 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago. Kava. Prošli teden so se znatno zvišale cene na izvirnih in terminskih trgih. Kurz braziljskih menjic se je neprestano boljšal. Dovoz je bil neznaten. Prihodnja žetev se menda zakasni. Tendenca na našem trgu je bila istotako dobra ter so cene poskočile za 3 do 4 krone, a promet je bil omejen, ker je bilo malo prodajalcev, in ti so stavili visoke zahtevke. S trga je bilo vzetih 750 vreč kave Santos od navadne do fine po j 4 do 54 kron za 50 klg. v skladiščih 13.8761 q kave. Poper. Še vedno malo kupčije o nespremenjenem {»oložaju na najvažnejših izvirnih in trgih. Cene : poper Singapore K. 74.— - Tellieherrv „ 72.— „ Batavia „ 70.— „ Penang C „ 68.50 „ Penang D ,, 67.50 Piment: Položaj se je nekoliko zboljšal na izvirnih trgih; na našem trgu nespremenjen ; cena 40 K. — Klinčki : Zanemarjeno, brez kupčije. Cena: 50 kron. — Passia lignea: Mirno, brez kupčije. Izbrano blago je veljalo 51 K. —, novi Standard po 48 K. — Sladkor: Tudi prošli teden se je položaj na tu- in inozemskih glavnih trgih vedno boljšal ter so cene rastle nadalje. Vsled tega se je boljšala tendenca tudi na našem trgu in je bilo o nekoliko višjih cenah malo več prometa nego prošle tedne. Zaključili smo o naslednjih cenah: Za gotovo blago v tranzitu, vozninepro- •t 1 1 1 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerlc?! s?. P3tra (Piazza Rosario pod ljutislco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Od pošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vssiko delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič eevlj. mojster T* Me ii tovarna 1C pohištva vaake vrste Aleksandro Levi Hinzi t Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor ▼ tapetarijah, zrcalih In slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. J Cene brez konkurence. Predmeti »Urijo se na brod ali železnico brez da bi w za to kaj zaračunao. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo »e plača po 1 nvČ. za Wsedo; za večkratno insercijo pa se eena ptimerao zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Perhauc Jakob Zaiosra likerjev v sodeili in buteljkah. ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih I vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Potočnik Fran rCT^T; matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo v*afci ča* mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rfthiir PfltflF ul'Ca RiborS° žt-5žb-Velika ■ ivHCH ■ zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčl&irne. Adoptirana hči Alojzija in nje soprog Anton Rebek od žalosti potrta naznanjata vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je minolo soboto oh 7 uri zvečer umrla preljubljena gospa MARIJA vdova COVACICH roj. NEUMOLLER posest niča po dolgotrajni in mučni bolezni in previđena se svetotajstvi za umirajoče. Pogreb se je vršil danes oh 4. uri pop. iz lastne vile v Barkovljah v župno cerkev in potem k sv. Ani k večnemu počitku. V Barkovljah, dne 11. junija 1900. To velja v neposredno obvestilo. H. Stibiel Piazzetta S. Giaeomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Ribonro 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov. koofetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. MPorhoilP Ulica Stadion $L '20, pe- • roillctutr karaa in shldf.i(,arna) svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, Vili Deutshegasse, 8. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. 3, I. nadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. Restavracija Malorćič Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat j na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. V" Anton Sorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia »t. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifaktumega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. 0«!je in drva. M11H51 In^in v u,lci Torro *tev- JUOip priporoča svojo dobro pre->krbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Fran Hitty ima v ulici Giulia JI lin na par Valentin Skočir st. w mliu na par, kjer meije vsakovrstne tur>čene mcke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. Prva QlnvAtiQlfa irdctovalDica in i I TU OlvVUlIOaU loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. IMo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla, „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 zadej c. kr. deželne sodnije.) V Gorici. Civilni in vojaški krojač. iv vsatou £0j MiijlTi krojiti Karti n Poveraj v Gorici na Travniku št. 2i I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Dr. Rosa Balsam |j Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. [varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S; Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnei orlo" si Praga, Malastran, ojrel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Lueiani. E. Lelteubnrg. B P. Prendini. S. Serraralio, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer. v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce . in letoviščnike z obširnim govejim in konj-,'skim hlevom ter druzimi gospodarskimi pro-J stori, odda se vsled maloletnih dedičev v nojem Podudbe sprejema in natanjeneja pojasnila daje varuh Albin Strekelj v Skocijanu pošta Divača. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta vedno do 1. ure popolnoč;. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Carl Greinitz ftejfeii Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo Voščene sveče. svečar v Gorici ulica Sv. Antona St. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a vo>ka. Za pristnost jamci s 2000 k. Za obilne naročbe se priporot-a preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač K K X K n K * predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon. stare železnične šine, držaje i« ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼oo tehnične predmete, popolno naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča n&iujslso, namizno ii kišno opravo, železne metle in pred ognjeni rarne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. * K K X X X X x X X X X X X X X X X X X Ob glavni cesti Ribnica-Kočevje, ob vodi ležeča nova enonadstropna hiša z vrtom, 10 minut, od trga Ribnice oddaljena, se odda v najem ali pa tudi proda. \ hiši se nahaja sedaj gostilna. Ponudbe sprejema uprava »Edinosti.« Tovarna nadplatov £!,;h,:b„;- -ko zaiogo usnja in podplatov, vse potrel>šćine za čevlarje. sedlarje, knjigoveze, itd ter glavno zaloge voščila, tbikaai druibe fišv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 FiHalki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila Ločna. X 50»eoc HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRDSTVO ZA APNENI OGLJIK III ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Foliištro i n itieblji. Novoporocenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, roebljev, okvirjev, ogledali stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tap**carijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajocih del. . Anton lirešrak. Goriei, («os|H»ske »lire štr. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. V Sv. Križu iv okolici tržaški) se oddajo v najem prost >ri prijavljeni za pekarno in prodajalnico. Ponudl>e na g. Kristjana Košuta v Sv. Križu št. 177. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN 1898 Zlata kolajna Budapest » > 99 » » Schiedam Haag » Vratislava » » > Monakovo Izvršenih '3000 napeljav za zasebnike t vseh delih sveta. Zlata kolajna Berlin 1899 Centralne napeljave y ielo?anjn s približno 15000 plamenov. Čistilni in sasilni /istem rlasom privilegija nemškega cesarstva št. 9S.762 in lOs.244, ki »Mlošra najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodlienejšimi uspehi. gC Apneii ozJik: Mjprve vrste, lci daia največ plina, se prodaja po ugodnih cenan. '^m Glavni zastopnik za Istr«», Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter antrle/ko ln