279. številka. Ljubljana, v sredo 3. decembra. XVII. leto, 1884. Ithaja vHiik dan *»e*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeruan za av atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., -i.-i četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat alt veAkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. V LJubljani 3. decembra. Jutri snidejo se zopet poslanci vseh v državnem zboru zastopanih kronovin v brasnej parlamentskej palači, po katere blestečih in prostranih prostorih Bodeč, bi marsikdo utegnil misliti, da je pri nas uzorno, nad vse vsako kritiko vzvišeno ustavno življenje, da bivamo v deželi, ki se mleka in medu kar cedi. A parlamentska naša palača slična je znanim Bodomskim jrtbolkom, lepa, prikupljiva vuanjost zakriva notranjo praznoto in oglušelost za vse pojave narodnih teženj in zahtevanj. Z veselimi nadami spremljali smo svoje poslance na potu v prvostolnico, ko se nam je 1879. leta posrečilo, poslati jih toliko število v državni zbor, kakor še nikdar poprej. Mislili smo ter po vaej pravici pričakovali, da se m>m je nadejati ven-der nekoliko pridobitev, da se po naših poslancev prizadejanji in vspehih vsaj za trohico zboljša naše Btanje in da se nekoliko poblažijo naše neznosne in vedno opasneje razmere. A preteklo je pet let, šesto nagiba se že proti Bvojcmu koncu, šestič in zadnjič shaja se državni zbor v svojej sedanjej sestavi, mi pa smo ostali pri svojih upih in če premotrimo naših zastopnikov vspehe, UBiluje se nam prevc-rjenje, da je vsa ta doba ostala neplodna, da je v brzem diru pretekel čas brez kake količkaj vuian pridobitve, da so se n .ši upi in naša pričakovanja umaknila skoro že drugemu čuvstvu — brezupnosti. Da je temu tako, kriv je politični položaj, čudne notranje razmere in razni uplivi, ki so si dijametralno nasprotni, o katerih pa ni niti umestno javno govoriti ali celo pisati, zlasti za tistega ne, ki ni pod ščitom immunitete. Da se tudi v tem zadnjem zasedanji državnega zbora ne bode nič izredno važnega izposlovalo, da poslanci slovenski ne bodo prišli s polnimi perišči pred svoje volilee, to že davno ve vsak razumnik. Vlada bode predložila nekoliko gospodarskih predlog, 8 katerimi se, kakor B figovim listom, hoče zakrivati narodno našo nagoto, glavna stvar pa je in ostane: dovoljenje bud-geta, ki je kakor mazilo potreben državnemu stroju. Z dovolitvijo budgetu zvršena je glavna naloga dr- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. II. (Dalje.) Najino potovanje v Petrograd, teden v Moskvi, njegovi iu moji sorodniki, uredba v novem Btauo-vanji, pot, nova m^sta, obrazi, osebe, vse je prešlo kakor sanje. Vso to je bilo tako raznoobrazno, novo in veselo, vse tako toplo in razsvetljeno z njegovo prijaznostjo, da se mi je življenje na deželi zdelo že davno minulo in ničevo. K mojemu velikemu začudenju, so me vsi, mesto sj svetno prevzetnostjo iu hladnostjo, katero.sem pričakovala najti, vsprejeli z iskreno prijaznostjo in veseljem (ue samo sorodniki, temveč tudi neznanci) podobno je bilo, kakor bi bili vsi mislili le o meni, samo mene pričakovali, da bi jim bilo dobro. Ravno tako čudno se mi je zdelo, da ima mož v svetnih krogih mnogo znancev, o katerih mi ni nikdar pravil; in pogosto se mi je zdelo Čudno iu neprijetno poslušati stroge sodbe o nekaterih teb ljudeh, kateri so se mi zdeli tako dobri. žavnih poslancev, vse drugo je le malopomembna stafaža, zaradi lepšega, vsaj pri sedanjih odnošajih. In ker je tako, ne bodemo od svojih poslancev zahtevali, da sedaj ob dvanajstej uri premenijo svojo parlamentarno taktiko, da se oni, ki so dolgih pet let tiščali in porivali vladne gare, deloma celo s primerno navdušenostjo, Bedaj, ko je vojna že pri kraji, za nas izgubljena, h krutu po robu postavijo. Ne, tega ne bodemo storili, ker vemo, da bi ne bilo praktično iu ker je gotova resnica, da se odločnost in hrabrost ne pridobiti kar čez noč, temveč morati biti prirojeni. Kar pa smemo in moramo terjati od poslancev slovenskih, to je: Da pri budgetnej debati — kjer je prilika razkriti vse svoje britkosti in težave — povzdignejo svoj glas in v UM/Skej besedi načrtajo vladi naše bedno stanje, da jej v živih bojah slikajo naše prečudne razmere. To je potrebno tem bolj, ker se sme domnevati, da osrednja vlada na Dim ti. od lokalnih vlad, vsaj po nekaterih deželah ne dobiva pristnih poročil, ampak le taka, kakeršna spisujejo znani ofieijozni lepopisci. Grofa Taaffeja vlada diči se, da je vlada sprav-Ijivosti in ravnopravnosti. Koga, vprašajo naj naši poslanci, je Ta1 flVjeva vlada pomirila, kje ravnopravnost ustanovila? Ni li sovraštvo in nasilstvo prusakov proti vsemu, kar je slovenskega, hujše, nego kdaj? Treba li vtč dokazov, uego jih na*i čusuiki d m na dan donašajo, da je sloveniko narodno mišljenje v očeh vlade in njenih organov pogibeljno, dočim je velikonemško poHtikovanje preko čino-žoltih mej škilečih c. kr. profesorjev in uradnikov popolnem pravilno in državni ideji prikladno? Zukaj ho poskusa uduJiti narodno čuvstvo štajerskih Slovencev ? Kako se ravna z našo učečo se mladino? Opozori se naj vlada na pr. na razmere na učiteljskem pripravnišči v Mariboru, kjer prof Meli, zet „Bvojogu" dež. šolskega nadzornika Rožeka k slovenskimi učitelji in učenci postopa, kakor ravni-telj Raas s slovenskimi pripravniki. Opomnijo naj vludo na očivestno nenaravno naredbo, da iz slovenščine ueizpitan in tega jeziku nezmožen gospod kot učitelj slovenskega jezika na priprbvnišči v Maribora službuje iu da celo izprašuje pri izpitih iz slo- venščine. Naj ne pozabijo, da so se pri letošnjih volitvah c. kr. uradniki in nemški profesorji napenjali za stranko, katera je na Najvišjem mestu — se ve da je tega že nad tri leta — bila označena kot fakcijozna in kako so se obnašali osobito v okraji Mariborskem c. kr. politični organi. Osvetlijo naj Celjske sodnijske in porotniške razmere, opomore m tamošojo „Deutsche WachtB, katerej bi zaradi surove pisave vsaka druga, makari tudi nemSkoliberalna vlada, že davno postrigla peroti. Kje so na*a na temelji §. 19. prepotrebne slovenske paralelke, kaki uzroki so upli-vali, da se je razveljavila koncesija „Narodnemu dotnuu na Ptuji, kako se strinja s šolskimi zakoni, z narav, nim pravom in zdravo pametjo, da nemško-pruski šulferajn s svojo agitacijo nemir soje, s svojimi šolami narodno prosveto ovira in da v njegovih učilnicah, v katerih se veronauk ztikonito niti ne pred-naša, vefinoma neizpitaui za ljudske šole celo nesposobni, jezika svojih učencev u e v e .š č i učitelji poučujejo? Pri tej priliki naj se n. pr. pove, kako v T'njah na Koroškem šolarČek druzega razreda nemškemu učitelju služi za tolmača, lcako so v Kopru slovenski dijaki bili tepeui in celo nevarno ranjeni, ker so na glasoviru svirah cesarsko himno, da je mej napado-valci bil celo deželni poslanec Gambini itd. Veliko je še pritožeb, zlasti o na-Jih tiskovnih razmerah, napisal bi se lahko zanimljiv roman, po-čenši z zgodovino konfiskacij, večno brezuspešnih ugovorov, do obsodeb in do drugih izdanj, katera se pri nas kar „sans pluese" zabraujujejo, akoravno so povsod drugod po našem širnem cesarstvu dovoljena, — a vsi posamični slučaii morajo našim poslancem itak biti znani, ker ne smejo biti nebrižni za take dnevne dogodke in ker se take stvari dan na dan čitajo v n: šib glasilih. Naši poslanci morajo v tem zadnjem zasedanji pokazati vsaj avoo dobro voljo, z neustrašeno besedo morajo zastopati svoje volilee in resno zahtevati, da se tudi za nas kaj stori in nas ne pica v jednomer le s prnzriimi obljubami. Mi dajemo davek v denarji in krvi, deležni moremo biti torej istih pravic, kakor drugi narodi. To prav nič ne ovira, da smo majhen narod, in krivično je tudi očitanje, Mogla nesem razumeti, zakaj je on tako suhoparno se obnašal proti mojim novim znancem, in se jih izogibal, ko so se meni zdeli tako ljubeznivi. Mislila sem, čem vič poznaš dobrih ljudi j, tem bolje, a vsi 80 bili tako dobri. — Glej kako naj urediva najine stvari, rekel je pred odhodom z dežele: — tu sva kakor mala Kreza; a tam ne bova bogata, in zato tam ostaneva samo do Velike noči, in se no smeva spustiti v svet, drugače so zamotava, pa tudi za te ne bi maral . . . — Čemu bo svet? odgovorila sem: — pogledava samo gledališča, obiščeva sorodnike, poslušati pojdeva opero iu dobro muziko, in še pred Veliko-nočjo ae povrneva na deželo. Pa, ko sva prišla v Petrograd, so bili pozabljeni t: načrti. Na jedenkrat sem se znašla v tako novem srečnem svetu, tako mnogo radosti me je objelo, taki novi interesi so se javili pred menoj, ne da bi bila vedela, sem se odrekla vse proteklosti in vseh uačrtev te proteklosti. „To so bile samo žale, ne pa pravo življenje, katero se Se le sedaj pričenja! Da in kaj še bode?u mislila sem. Nemir in začetek tuge, ki sta me začenjala vzutinirjuti na deželi, sta izginila, kakor bi bil začaral. Ljubezen k možu je postala mirnejša, in nikdar mi ni prišlo na misel, ali me on kaj manj ljubi? Da kako b* bila mogla dvojiti o njegovoj ljubezni, vsako mojo misel je takoj razumel, vsako čustvo delil t menoi iu vsako željo mi izpolnil. Njegov mir je tedaj izginil, ali me ni več dražil. Po gostem se mi je zdelo, da se on poleg prejšnje ljubezni k meni še posebno raduje me. Cesto po kakem obisku, novem zuan-stvu, ali zvečer pri nas, kjer sem v notranjem trepetajoč, da bi se kaj ne zmotila, izpolnovala dolžnost hišne gospodinje, rekel mi je: „Aj, devojka! dobro, ne plaši se! Prav dobro!" In jaz sem bila jako vesela. Kmalu po najinem prihodu pisal je pismo svojej materi, ko me je poklical, da kaj o sebi pripišem, ni hotel pustiti prečitati, kaj je bilo pisano; vsled česar sem jaz zahtevala, da pročitam in sem pročitala. „Ne poznali bi vi več Maričke, pisal je, jaz sam je več ne poznam. Od kod se je vzela taka gracijozua in mila samouverenost, njena ljubeznivost, svetni ura iu prijaznost? In vse to je tuko dobro, milo iu dobrodušno. Vsi so je veseli, še jaz se je ne morem dosti naradovati, in ko bi bilo mogoče ljubil bi jo še bolj." „Tedaj taka sem!" sem pomislila. A jaz sem postala tako vesela in tako dobro mi je bilo, zdelo se mi je, da ga če boli ljubim. Moj uspeh pri vseh naših zuaucih bil je popolnem nezaslišan zame. Od da 80 nađe dežele v državnem gospodarstvu pasivne, kajti zakoni in naredbe so za vse jednaki in morajo biti za vBe jednako veljavni. Postopanje naših poslancev v sedanjem zasedanji, /lasti njih obnašanje v budgetnej debati, bode ob jednem program z»» bodoče drž&vnozborske volitve. Skrbe naj torej, da jih ne bode težko stalo dajati račun svojim voblcem. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. decembra. Kaka je tiskovna svobod« v Avstriji, kaže to, da je Dunajska policija konti-jkovala volilni oklic liberalne strauke za prihodnje volitve v trgovsko zbornico, ki se je imel razglasiti po plakatih. Svojo odločbo je s tem podprla, da ne more dopuščati, da bi se nabijali plakati z izzivajoč mi programi in polemičnimi opazkami. Mi nikakor ne mislimo, da je s tem policija storila kako nezakoirto dejanje, kajti gotovo je to utemeljeno v tiskovnem zakonu, ker tam se najde vse, kar more ovirati tiskovno svobodo; samo da se je sedaj tiskovni zakon obrnil proti liberalcem, ki so ga strni skovali, da bodo ž njim brzdali želje Slovanov. A ta stvar je vsekako po našem mnenji premisleka vredna, kajti drugikrat se pa utegne porabiti proti nam, saj vemo, da naše državno pravduištvo, še bolj pa deželna vlada kaj rada ovira svobodo tiska, kjer je le to po kakem §. mogoče. Sicer pu moramo omeniti, da konfiskacija plakatov se ni prvokrat zgodila pod Taaffe« jevo vlado, temveč že pod Auerspergom se je pri-godil podobni slučaj, konti skovali so m bili namreč plakati, ki so svarili prod nakupom turških državnih papirjev. A baš ta konfiskacija je prouzročila mnogo škode. Kakor je znano je Turčija kmalu potem ustavila plačevanje obrestij od svojih obligacij, in tedaj so imeli lastniki turških državnih papirjev zgubo. Ko bi se pa bil smel objaviti dotični opomin, bi marsikdo ne bil nakupil teh papirjev in bil škode obvarovan. ,Pressew je izvedela sledeče podrobnosti o nove.) organizaciji ral-majorjev in 7 polkovnikov. Artilerijska ravnatelja v Zidru in Sera-jevu bodeta še nadalje podpolkovnika. Za devet najvažnejših trdnjav avstrijskih se bodo 4 polkovniki, 4 podpolkovniki in 1 major nastavili kot artilerijski ravnatelji. Razen teh napoveduje omenjeni list še več druzih sprememb v topničarstvu. Viiauj«' ilriave. Ruska vlad . misli več gimnazij spremeniti v tehnične in obrtne šole. Povod temu je, da preveč dijakov prihaja na vseučilišča, kateri potem ne morejo lahko najti službe, spretnih tehnično izobraženih mož pa primanjkuje. Mmisterstvo nauka boče vzeti za vzgled švedske obrtue šole, ki so jako izvrstno uravnane. Poslalo bode več ruskih mladeniče v na švedske obrtne šole, da se fin izobrazijo, potem jih bodo pa doma nastavilo za učitelje obrtnim šolam. — Vlada je sklenila za Vzhodno Kamelijo iz tovarne za orožje v Tuli odposlati 5000 karabinerjev za peštvo in 800 kambinerjev za ko-njištvo. Ker nekateri Italijanski listi zlorabijo svo~ bodo tiska, zlasti vedno razdraženo pišejo proti Avstriji, širijo razne revolucijske ideje, se v vladnih vseh stranij so mi pravili, da sem posebno dopala tam strijcu, tam teti, tu je teta bilu kar neumna zaradi mene, ta je trdil, da ni meni podobne ženske v Peterburgu, tretji mi zatrjuje, da mi je treba samo hoteli, pa bodem najslavnejša ženska v društvu. Posebno sestričina mojega moža, kneginja D., ne več mlada svetna ženska, katerej sem se takoj priljubila, mi je najbolj iz mej vseh pravila prijetue stvari, ki so mi mešale glavo. Ko me je prvi pot sestričina povabila k njej na ples, povedala sem to možu, on se je obrnil k meni, zvito se zasmejal, da se je jedva zapaziti moglo iu vprašal: ali hočem iti V Pri kimala sem z glavo, pa čutila, da sem zarudela. — Prav kakor prestopnika, ki prizna, kaj jej dopada, rekel je in se dobrodušno posmejal. — Pa ti si govoril, da ne bova zahajala mej ovet, da ti zato ue maraš, odgovorila sem, zasmejala se in pogledala ga s prosečimi očmi. — Če prav rada greš, pa pojdiva, rekel je. — Kaj, morda je res bolje, da ne greva. — Ali gr^š rada? £elo9 vprašal je znova. Jaz mu nesem odgovorila. — Svet še m največje gorje, nadaljeval je, — a svetne želje, katere se ne dajo uresničiti, to je slabo in grdo. Vsekako morava iti in bova šla, končal je odločno. (Dalje prih.) krogih misli, da bi se omejila nekoliko tiskovna svo- ' boda. Francoska zbornica je že ovrgla svoj sklep, da bi se takoj odpravili vsi dosmrtni senatorji, sklenila je pa, da nikdo ne sme biti senator, kdor opravlja še kako drugo od države plačano službo. — Senat je sklenil, da se odpravi javnost smrtnih kaznij. V senatsko komisijo za pretresovanje kreditov za Ton-king izvoljeni so samo taki člani, ki so za to, da se vladi dovolijo zahtevane vsote in začne proti Kitajo ndiočno postopati. Komisija je volila admirala Jan-re^uibery-ja predsednikom. Švicarski narodni zbor je v ponedeljek otvoril starostni predsednik Voomalt. Stanovski svet izvolil je klerikalca Wirz-a predsednikom, Zwefel-a iz centra podpredsednikom, liberalca Ilohl-a in klerikalca Cbapp?x-a skrutinatorjema glasov. V ponedeljek je v nemškem državnem zboru bila debata o subvenciji za parobrodoo vožnjo. Dotično vladno predlogo je zagovarjal tudi sam Bis-mark. Mej drugim je tudi rekel, da vlada ne more izvaja ti vspešne kolonijalne politike, ker nema v državnem zboru zanesljive večine, da bi jo podpirala. Zbor je izročil predlogo posebnemu odseku v pretres. Afriška konferenca bode svoje delo kmalu dovršila. Nobena onih tezkoč se ni pokazala, katerih se je bilo poprej bati. Egiptovskega vprašanja tudi ni nobena država skušala spraviti v razgovor. Kooferenca je sklenila, da se dvajset let ne bode smela pobirati nikaka carina v Kongiškem ozemlji. Vesti, ki jih dobivamo iz Španjske, so jako redke. Nedavno smo zvedeli o nekih nemirih vse-učiliščnikov v Midridu, o katerih so pa španjski vladni listi trdili, da so brez političnega pomena. Pozneje smo tudi izvedeli, da se je zaradi vseuči-liščnih nemirov začda neka preiskava. A kakor kaže, se tudi drugod godi po Španjskem nekak prevrat, s katerimi so bili morda dijaški nemiri nekoliko v zvezi. Kakor se sedaj javlja iz Mulnda, sedanje konservativno miuisterstvo ne bode več dolgo ostalo na krmilu, zamenilo je bode posredovalno miuisterstvo pod predsedstvom sedanjega poslanika v Parizu Sel-vile, ali pa liberalno miuisterstvo Serrana. .».liK leske I zbornici s" je predvčeraj predložila predloga o novej razdelitvi volilnih okrajev in bila vsprejeta v prvem branji. Število članov spodnje zbornice se bode povekšalo za dvanajst. Za Irsko je predloga v tem o/iru ugodna, da obdrži še nadalje 105 poslancev, če tudi bi jih prav za prav imela po novej jednakomernej razdelitvi volilnih vkrajev, po katerej ima priti na 50.000 prebivalceo jeden poslanec, dobiti le 96. Jutri bode drugo branje te predloge. Iz tega se vidi, da jo hoče spodnja zbornica kmalu rešiti, potem bode pa tudi zgornja zbornica tako) vsprejela volilno reformo. Vse vlade sedaj pretresujejo angleške predloge o egiptovskem nnaučnem vprašanji. Kakor se sodi, nobena ne bode hitela o tem izreči svojega mnenja. V jednej točki bodo ti predlogi gotovo ugajali vladam vseh velevlasti), v tej namreč, da Anglija hoče omogočiti, da se povrne škoda v Aleksandri j i poškodovanim. V Sudanu se zopet vse na slabše obrača. Mahdijevi vojaki se vedno v večjem številu bližajo Kartumu- General Gordon se le s težavo more braniti sovražnikovim Kruppovim topovom. Angleškej ekspediciji pa krokodili delajo velike preglavice, požrli so že več vojakov. V Dongoli razsajajo koze. Dopisi. ■z Trsta 2. decembra. [Izv. dop.] Epidemija je zdaj tu pri nas jaku huda, veduo se vidi preno-ševauje in prevaževanje zbolelih, in da se je začelo splošno vsem cepiti koze, vender ni muogo poznati. Čuje se pa, da je bolnih več, kakor jih zdravstvena statistika dan za dnevom objavlja, kar je tudi verjetno, ko se marsikateri zdravi doma, ne da bi kdo znal zanj. Društveno življenje v Trstu je postalo apatično, jedini čili „Sokol" zabava svoje ude vsako nedeljo in praznik s plesnimi vajami v redutnej dvorani. V ponedeljek 8. t. m. priredil bode prvi plesni venček, h kateremu dojde Sokol v polnej društvenej opravi. Sokolov odbor izgubi ta teden marljivega svojega blagajnika. Gospod Anton K a 11 s t o r poda 8e namreč na Reko na svoje novo mesto. Iz srca želimo temu gospodu srečen pot, obžalujemo pa, da se je ločil od nas vestni in marljivi blagajnik, kateri je bil prav za to mesto vstvarjen. V znamenje spoštovanja priredijo mu udje banket jutri zvečer. Sokol bode, kakor se čuje, priredil prav zanimiv Silvestrov večer svojim udom, kar je prav umestno, kajti ravno ob prelazu leta odkrije se pri govorih marsikatera dobra misel, kakor se je to že večkrat zgodilo. Naši laški, tako zvani lokalni liberalni listi, začeli so neko klerikalno narodno hajko, objekt njih je sedaj škof Glavina, kateremu očitajo Bilno mnogo narodnih pregreh. V Skednji. namreč na tamošnjem laškem razredu, ustanovil je magistrat, da se tudi veronauk v laščini poučuje. Ker pa ta razred obisku- jejo večjidel Slovenci in sicer taki otroci, kateri ae še le laški uče, spoznalo je škotijstvo, da bi to laško poučevanje brez koristi glede veronauka ostalo, ter je uložilo veto in zaukazalo duhovniku, da, ako bode poučeval, naj se poslužuje slovenščine. Magistrat pa je baje učitelju zaukazal, da naj on v laščini poučuje otroke v veronauku, ter je uložil protest na namestništvo. Ni se čuditi, da naš iredento vski magistrat rad vlado pod nosom zgačka, saj mu je prejšnja vlada dala orožje v roko, da jej nasprotuje. Vsaki čas ima priti prošnja slovenskih šol na vrsto v mestnem zboru, bo pa zopet ropot aJl pa še prav tiho, ker lahoni si zadnji čas ne upajo več tako rogoviliti. Sicer bi pa te prošnje ne bilo treba več v mestnem zboru na našo blamažo na dan vlačiti, ko bi naši modrijani bili res nezmotljivi in bi ne bili obroka zamudili. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Dalje.) A ozrimo se sedaj tudi na finančni efekt nove postave. Doslej je mestna občina Ljubljanska pobirala za šolske namene 10 °/o priklado od rednega zneska direktnega davka; po novej postavi imela bi za normalno-šolako zakladu plačevati 10 °/0 priklado od ordinarija, ekstraordinarija iu vojne priklade. Poleg tega pa bi morala pokrivati z deželnimi prikladami vse nedostatke normaino-šolske zaklade, kateri — ako se sme oditi po besedah deželno-zborskega poročevalca finančnega odseka, ker troški ljudskega šolstva rapidno naraščajo in (se ima izvršiti preuravnava učiteljskih plač — bodo od leta do leta večji. Za leto 1884. bilo je v obsegu mestne občine Ljubljanske predpisanega rednega davka brez južna železnice 173.676 gld. 83 kr. Od tega plačala seje 10°/0 priklada za mestno ljudsko šolstvo v znesku 17.367 gld. 67 Va kr. Po novem postavinem načrta imelo bi se od rednega davka z vsemi državnimi prikladami plačevati uormaloo-šolskej zakladi 10 "/o priklade in bi ta priklada od raznih davčnih razredov iznašala: od zemljarine, od katere se je doslej plačevalo na leto po 571 gld. 87 kr., 717 gld. 84 kr., tedaj več 145 gld. 97 kr. od najemščine, od katere se je doslej plačevalo po 11727 gld. 92 kr. na leto, 14659 gld. 90 kr., tedaj več........ 2931 , 98 n od obrtna rine, od katere se je plačevalo doslej po 1781 gld. 35 l/a kr«i 3373 gld. 64 kr., tedaj več. . 1592 „ 28«/9 , od dohodarine, od katere se je plačevalo doslej po 3286 gld. 53 kr. na leto, 6575 gld. 14 kr., tedaj več 3288 „ 61 „_ vsega vkup imeli bi tedaj mestni davkoplačevalci plačevati za normalno šolsko zaklado na leto več, ko so doslej plačevali .... 7958 gld. 84V« kr. Poleg tega imeli bodo za deželno zaklado vsled tega, ker mora ista pokriti izdatni nedostatek uormalno-šolske zaklade v znesku 89541 gld. iu so je tedaj za njo moralo razpisati za 5 % večjo priklado, plačati v letu 1885 več. . . . 12663 , 06 , tedaj bodo leta 1885. imeli plačati celih..... 20621 gld. 90l/» kr. davka z« deželno ljudsko šolstvo več, ko so ga plačevali doslej. Novi postavni načrt je sicer razveljavil čl. VI. postave od 19. decembra 1874, vsled katerega je bilo mestnej občini Ljubljanskej dovoljeno za svoje Šolske potrebščine pobirati od rednega zneska neposrednih davkov lo",. priklado. Ker mora pa mesto tudi na dalje še skrbeti za potrebna šolska poslopja in njihovo vzdrževanje, kakor sploh za vse stvarne potrebščine in mu omeujeni postavni načrt v ta namen v svojem §. 1. le milostno dovoljuje tudi na dalje še pobirati učnino v sedanjej meri za pokritje stvarnih šolskih potrebščin ter mu celo daje pravico, isto znižati ali popolnem odpraviti; ne bode mu mogoče drugače izhajati, ko da namestu do- sedanje šolske priklade uvede za pokritje jako izdatnih in od leta do leta naraščajočih stvarnih šolskih potrebščin, v svojem delokrogu v smislu §§. 67 in 68. provizornoga mestnega statuta občinsko priklado. Učnine se namreč prejme tako malo, da ista pokrije komaj peti del tek o ti h stvarnih iolskih potrebščin. Iznašala je namreč v primeri z izdatki za stvarne šolske potrebščine v letib : u ft n j n a stv. š. potrebščina 1873 1042 gld. 25Va kr., — 3843 gld. 95 kr. 1874 1396 n 65 b — 3818 b 74 b 1875 1378 • 50 n — 10488 b 96 n 1876 1280 ■ 89 n — 8348 » 66 a 1877 1338 n 05 t) — 5133 It — n 1878 1232 » 84 a — 5856 n 34 ■ 1879 1596 b 82 n — 6001 n 15 n 1880 1649 n 16 n — «608 n 70 n 1881 2093 n 15 « — 6404 » 47 n 1882 1487 n 03 11 — 6094 n 45 n 1883 1625 n 50 n — 7875 b 11 b skupni rezultat je torej 16120 gld. 84V9 kr., — 70473 gld. 53 kr. V preteklih 11 letih morala je tedaj mestna občina Ljubljanska plačati za stvarne šolske potrebščine 54.352 gld. 68Va kr. več, ko je prijela za učnino. Iz tega sledi, da bode za redne stvarne šolske potrebščine tudi na dalje še imela priplače-vati k prejimkom za učnino. Poleg tega pa bode imela nositi tudi izredne sem spadajoče stroške. Eavno prihodnje leto bode mestna občina Ljubljanska primorana sezidati si novo šolsko poslopje, kar jej bode prouzročilo stroškov 80 000 do 100.000 gl. To poslopje zidala bi si lahko proti amortizaciji iz prebitkov svoje IjudskoSolake zaklade; a ker jej imajo po novem postav ine m načrtu ti dohodki od-pasti, morala bode, kakor že prej omenjeno, skrbeti zato, da uvede občinsko priklado in tako davkoplačevalcem Ljubljanskim tudi od te strani ne bode olajšave za novi davek. Sicer je v deželnem zboru gospod poročevalec finančnega odseka zatrjeval, da „bode deželni zbor jako rad konku oval z izdatnimi podporami na korist Ljubljanske šolske občine", kedar jej bode potreba graditi novo šolsko poslopje. Ker pa je deželni zbor ravno o priliki, ko s« je posvetoval o novem zakonskem načrtu, podal dokazov, kaka je njegova naklonjenost do Ljubljanskega mesta, ne moremo imeti mnogo vere v to zatrjevanje gospoda poročevalca. Poleg prej že izkazanih . . 20621 gld. 90»/a kr, katere bodo I. 1885 imeli davkoplačevalci Ljubljanski plačati uormalnošolskej zakladi več, ko so doslej plačevali v šolske namene, treba jim bode torej za stvarne potrebščine mestnega šolstva plačati tudi priklado v najmanjšem znesku dosedanjega njihovega šolskega davka per . . 17367 „ 67Va „ Ako tedaj zakonski načrt od 16. oktobra t. 1. zadobi Najvišje potrjen je, tedaj bodo, računajoč po dav-kovskein predpisu za leto 1884., Ljubljanski davkoplačevalci imeli vsako leto za njim popolnem tuje šolstvo izven mesta, plačevati ....... 37989 gld. 58 kr. To je gotovo velikansko novo breme, katero bode prav občutljivo zadelo vse prebivalstvo Ljubljanskega mesta. Posebno budo bodo pa to občutili ravno oni razredi prebivalstva, ki davke najtežje plačujejo; namreč obrtniki, trgovci in privatni uradniki. Predpis davka za obrtnarino in dohodarino se namreč z državnimi prikladami vred podvoji; vsled tega bode moral obrtnik, trgovec ali privatni uradnik, ki je doslej od rednega davka za mestno ljud-ekošolsko priklado plačeval n. pr. po 1 gld. — kr. plačevati doslej še: normalnošolskcj zakladi deželuej po 2 „ — a in deželnej zakladi po ... . 1 , — , tedaj vsega vkup po.....4 gld. — kr. ali za 3 gl. torej 300% večjo šolsko priklado, ko doslej. V Ljubljani obrtnija ni še razvita tako, kakor bi bilo želeti. Da je temu tako, kriva je deloma država sama, ki doslej v našej vojvodini za obrtne šole ni nikakoršnih skrbi imela; zato bi se morala pa tudi malo ozirati, da se našemu še nerazvitemu obrtništvu z nalaganjem novih davkov še bolje ne obte-žuje. Velike trgovine v Ljubljani tudi ni; kajti lega mesta je taka, da za veliko trgovino ni ugodna. Ljubljana je torej izključno odkazana le na lokalno trgovino in pa na posredovanje isto z deželo, katere prebivalstvo pa je večinoma ubožno ter vsled tega ne more imeti velikih potreb. Razun tega pa so tarife na južnej železnici za Ljubljano tako neugodno urejene, da tudi one zavirajo uspešnejši razvoj trgovine. Vse te okoliščine občuti trgovinski stan Ljubljanski jako nemilo in tudi davčna zmožno-t njegova vsled ajili ni ravno velika. Gotovo bi tedaj novo obdačenje v skrajnej meri neugodno uplivalo na pro-cvetanje trgovstva in razvoj istega. — Ako se je v generalnej debati o tem zakonskem načrtu poudarjalo v deželuej zbornici, da bodo vsled novega davka najhuji zadeti kreditni zavodi in velika obrtna društva, tedaj je to še pač v malo tolažbo ostalim davkoplačevalcem, kateri dobro vedo, da kranjska hranilnica laglje plača 1200 gld. ali kranjska eskomptna družba po 600 gld. več, kakor pa mnogi iz njih po 12 kr. ali 6 kr. Pri tem pa je treba pomisliti tudi to, da bodo hišni posestniki, katerim hiše brez tega ne neso primernih obresti, brez dvombe sku ali oddati del bremena, ki jim ga ima navaliti nova postava od sebe ali s tem, da bodo povišali najem-ščino ali pa s tem, da bodo zahtevali, kakor je že sedaj bila navada glede mestne šolske priklade, da jim stranke povračajo deželne šolske priklade. Vsekakor bodo tedaj zadeti zopet le manje premožni davkoplačevalci, katerim bo tedaj dvakrat plačevati deželne šolske priklade. (Dalje prih.) Domače stvari. — (P res v i ti i ce s a r) podaril je pogorelcem v Velikem Podlogu na Dolenjskem 300 gld. — (Pismo g. profesorja viteza Miklo-šič-a), katero je prečital g. župan v včerajšnji seji mestnega zbor«, sldvo: Preblagorodni gospod župan! Odbor stolnega, mesta Ljubljane mi je podelil č'stno meščanstvo. Za to veliko čast gre Vam in odboru moja največa zahvala. Stilno uit sto lepe kraniske dež-le, prvo mesto našega aaroda, bela Ljubljana: Vi vat, ereacat, fioreatl Vaš ponižni sluga F r. Miklošič s. r. Na Dunaj i, 28. dan novembra 1884. — (Instalacija.) Danes dopoludne po ko-rarski maši bil je v stolni cerkvi državni poslanec gosp. Karol Iv I u n kot novo imenovani Wollwitz-Flachenfeld ov kanouik slovesno v navzočnosti stolnega K p.t 'ina umeščen. Uinest 1 ga je gospod generalni vikar ki'iionik dr. Pauker pl. Glannfeld. Precej po umešČenji se je kanonik gosp. K lun odpeljal z brzovlakom na Dunaj. — (Vabilo na Sokolski Miklavžev večer,) katerega priredi društvo prihodnjo soboto v dan 6. decembra 1884 v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem jednega oddelka slavnega Čitalničnega pevskega zbora. Spored : 1. Nagovor staroste. 2. Nedvčd: „Pozdrav Bledu", zbor z bariton-solo, solo poje gosp. Pucihar. 3. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Faust z Mefistom, Luciferjem, Belcebubom in druzimi pošastimi iz Hada. (To skupino predstavlja 13 Sokolov v krasnih opravah.) 4. Tenor-samospev, poje gospod Razinger s 8premljevanjem na glasoviru. 5..Kitel: „Plave oči", zbor. 6. Veit: „Keber in cvetka", zbor. 7. pl Zaje: „Poputnica Kola", zbor. Mej posameznimi točkami sporeda svira slavna c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št 17. Reditelja večera sta gg. člana S. NoIIi in Fr. Pečnik. Ustopnina za č. gg. člane in njih obitelj po 20 kr. od osobe, za p. n. Člane druzih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 50 kr., za otroke se plača ustopnine po 10 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gospodje Sokolovci prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera udeležiti polnoštevilno in to v društveni opravi. Kadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti. Odbor „Sokola". — („Kresa") došla nam je 12. števika. Vsebina : Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Konec.) — V gozdu. Vijola. Pesni. A. Funtek. — Očetov tovariš. Novelica. Spisala Pavlina Pajkova. (Kouec.) — Na jezeru. (Slovenska pravljica.) O Purgaj. — Zakonska ljubezen. — Divji mož ujet. M. Tonejec. — Narodne pripovedke. Pri-občuje Mat. Valjavec. — Matija Ahacelj. Spisal J. Schneinigg. (Konec.) — Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesnij Spisal A. Fekonja. (Konec.) — Prineski k slovstvenej zgodovini bos a ns kej. M. Na potnik. (Konec.) — Kako se je prav za prav pisal Thomas de Clia? Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatakej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. — (Graško vseučilišče.) Na vseučilišči v Gradci bilo je upisanih v zimskem tečaji 1883/4 leta 1027 slušateljev in sicer 514 na pravoslovnoj, 253 na zdravniške j, 162 ua modroslovnej in 95 na bogoslovnej fakulteti. V poletnem tečaji miuolega šolskega leta se je pa število visokošolcev skrčilo na 996, od katerih jib pripada 335 Štajerskej, 65 Koroškej, 34 Kranjskoj, 25 Trstu, 17 Gorici ia Gradiški, 33 Istri, 35 Českej, 30 Moravskej, 5 Šleziji, 2 Bukovini, 14 Galiciji, 82 Dalmaciji, 67 Hivatskej in Slavoniji, 1 Rmkej in po jeden Črnej gori, Bolgariji in Hercejoviui itd. Po veroizpoved „ mehka, „ .. 5,2oi X3TxnaJ©^ra< "borszSL dne 3. decembra 11. (Izvirno telegrafi čno poročilo.) Papirna renta.......... 81 gld. 70 Srebrna renta......... 82 , 75 Zlata renta......... 104 „ 40 B0/o marčna renta......... 96 „ 90 Akcije narodne banke . ,..... 872 , — Kreditne akcije........ 304 , 90 London.......... 123 , 10 Napol............. 9 , 74«/, C. kr. cekiui. ...... f „ 77 Nemške marke ..... 60 „ 15 4% državne «rečke iz 1. 1H54 250 gld. 125 , 75 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 171 , 70 4°/0 avstr. zlata renta, davka prostu. . 104 , 45 Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 „ 80 . ?L .... 96 „ 25 „ papirna renta 5% ..... 91 » — 6°/0 štajerske zemljišč, od/ez. ohlig. . . 104 „ 50 Dnnava reg. srečke 50/0 . . 100 jrld. 117 „ — Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zaat. listi . 122 „ — Prior, ordig. Elizabetiue zapad, železnice 109 , 80 Prtir. oblitf. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 Kreditne srečke......10U gld. 180 „ — Rudollove srečke .... 10 „ 18 „ 25 Akcije anglo-avstr. bank« . . 120 „ 105 „ — Tranuuway-društ. velj. 170 tfld. a. v. . 213 , 25 Izurjeni dacarji zmožni slovenskega jezika dobijo službo takoj ali pa ob Novem letu. — Pri pismenih ponudbah naj vsak naznani, kje je zdaj kaj dela iu kdaj (v katerem času) sedanjo službo lahko zapusti, — potem se mu bo tudi pismeno naznanilo, ali bo v službo vzet ali ne. Podpisani ne povrne nikakib stroškov, ako prosilec službo doseže ali ne. V Ljubljani 1. decembra 1884. (772-3) ln(. D<'klcva. Iz Trsta v Hovi-Jork naravnost. Za sv. .Miklavža priporoča (773—2) Ivan fiFiMlVrl-ova fina pekarijn V Hilngro-vlli. -o-licatli. raznovrstnega finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paru i k „S-u.rre37"", 4200 ton, okolu 12. dne decembra. Kajuta za potnike 200 (golti. — Vmesni krov BO golti. Potniki naj so obrnejo na (771—3) T. TEBKUILE, generalnega pa*ažnoga agenta. Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatru Conninale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj »o na Emillnno «l" % nt. I'oKlnyen, generalnega agenta v Trn tu. Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojčok) se da lahko rukovoditi in bi no smel manjkati pri imbenej rodbini. Trganje, rev-matizero, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo so z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—o) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. mi Naznanilo otvorenja. P. n. S tem uljudno naznanjam, da bodem a 1. decembrom otvoril mojo Jsladeiearijo na Preširnovem trgu hiš. št. 2 (poprej "^X7"irs.ter). Zagotovljajoč vedno reelno postrežbo, priporočam zuiirom svežo nalogo najfinejših sladčičarij, mandel-nov, španjskih sapic (Wiud), kakor vsakovrstnih shul-čičarskih pekaratov k čaju, tort vseh velikostij in vrst, bonbonov, bonbonierov in vsakovrstnih druzih sladčie (lastnega izdelka), tragantnih podob In raz košuih sladeičarskih sivarij. Nadalje priporočam odlične čokolade, razne najfinejše likere, Čaj, pravi Jaiuaika-rum in različna pristna deasertna vina, marmelade, sočno ovočje suho in praženo, vsakovrstni sladoled v najlepših oblikah, ledene in strjene francoske creme, šartlje, masleno testo in vsakovrstne družne sladčicarijo. Naročhe za svatbe, krste in druge' slavnosti se bodo vedno vsprejemalo iti točno izvrševale. Pričakujoč mnogobrojnih cenjenih naročil beležim z velespoštovanjem Edvard ZESosclielc, (767—2) sladčičar. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab d uli iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 k--. ! Ijajp Najnovejše spričalo. ~W ! Vaše blagorodje! M- let uporabljam Vašo salicilna ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspebom in priporočati ja morem vsakemu uajtopleje. Pošljite zopet od vsakega 8 steklenice. Spoštovanjem Anton siunui. župnik. Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ..pri ■ a m o r o g- u ** JUL. pl. THlTKOCZy-ja v LJubljani, na Mestnem trgu št. 4. SfmV Vsakej v lt'kuriit TriiKoeaj kupljene j originalnoj saliciliiej nstnej vodi in salicilneiun zobnemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—6) ohraniti zobe in usta Dr. Spranger-jcvo zdravilno mazilo i mlje takoj pekočino in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka u lesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja skornj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisadne rane, razpokane roke itd. Hitro psmaga pri kašlju, dasi vnema kašlja, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, revmatizrau v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Svobodi, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—4) Med. dr. Lever-jevo milo za lepšanje kože, popolnem prosto vseh ostrih lužnih in žaltovlh tolstnih delov, brez kokosovega oglja, pripravljeno samo iz voljnih, koži ne škodljivih tolšč, tedaj ne zapušča grudaste polti in duba po kozlih, kakor kokosove kisline, tedaj se priporoča % sem prijateljem lepe kože. To od dr. Levćra izumljeno ter v najviajej popolnosti Sčiščeno milo, kuje prijetna umijevalna moč vsakega jako hitro in hasnovito popolni, je zmešano z raznimi parfiuii In olepševalnimi dodatki kakor arnica , glicerin-, moschus-, benzoe-, vijolčno, rožno, šmarično milo in milo iz brezovega balzama itd. Dobivajo se v bogatej izberi pri (759—2) Vaso Poti-ičlčl v I . 111 > 11 j < m i. Izvrsten med ( >j;ji n t ii-ii u |.i(:m<'<) v plehaatih skatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi 3W^T" med v salovjili. Ob judnem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih voščenih svee. 0R0SLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—5) VELIKA DENARNA LOTERIJA. 500000 kot iiiijvft-ji tloltilelc y najHre£m>-jt'iii Hlnt'iiji iMiiinjii veliku otl IIhiii-UurNk« «lrr.n>f Um 1 anitrna tlenai 1111 loterij«. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 2 1 1 2 1 2 1 5 3 26 50 10(i dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a uinrk dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark UfJfJ dobit, a mark O dobit, a mark 515 dobit, a mark 1036 dobit, a mark 29020 dobit, a ma k dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkup« BO.500 dobitkov in poleg tt*K» fie jtMlua premijo iiritlt- v hc«I-iii. li razretlik teotovo tlo odločitve. 100000 90000 80000 70000 00000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 1 4 5 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IO0.4I0O »rt-rk. od katerih so bode 50.5UO srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih mikcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri so bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garautije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. (»lavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poradte v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na Ml.IIIMI, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Uroda ja originalnih srečk te denarne loterije jo izročena obeimt |>odpi.sHiilm» trgovakiinu kiNooia in vsak, kdor jih boce kup ti, naj se neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah. Tudi s<- denar lahko pošljo po poštuej nakaznici, na željo se naročit\e izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, katero bode lO. in 11. decembra, velja I c»«>la i rat; jn,t Ju.« Nrečlia av. v. glcl. 3.5<>- 1 polovica oriKiualiM* »rećli** av. v. gld. 1 ćclrtlaiit orltftnalite Mroeko »v. v «ld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob lednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, 6aa žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisneidm državnim grbom listo dobitkov, katera razločno uavaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti piičakovauju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoće Brečke pred žrebanjem nazaj "vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni liačrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vaekako pa pred 10. decembrom 1884 doposlati direktno ua lednega podpisanih ulovnili loterij Kkili bureau. M. STEIN, HAJvIKUli^. VALENTIN & C, HVUlSt KU. Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. L stalno določeno. Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajah ev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da hi zahteval, uradno listino o di.bitkih doposlano, temveč tildi originalne srečke vselej po načrta določenih cenah brez vsacega priimka. (735—lu) ^1 Izdate!] in od^ovorn* urednik: Ivan Žele2uikar Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne". R^3Y Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana