LETO III. = ŠTEV. 2
SVEČAN 1923.
JADRANKA
Izhaja v Trstu I. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din.
Miitvo is uprava: Via Wa 4911.	Gdg. uradni«: Marica StepaiiHfeva M).

aH
* l!
rl
mg© p?©
» iT® «S£
?peI
Vspored:
1.	Kraljevič Marko. Fran Zgur.
2.	Pozdrav iz tujine. Sokolica.
<§5 ,
3.	Timotej Krušar. Gracijauova. gt^
4.	Možitev učiteljic. Marica Ste- jfT pančičeva.
5.	Ob hipih teh. Aleksandra. B. Napoleon. Svatopluk Čech.
7.	Naš zarod. S. G.	§fT
«
8.	Grinte. M. Gregoričeva.	g^
9.	Drobtine.	IH*
f» f «f» «f* »T
je na mositnicah sloneča, druščina izražala z navdušenim vzklikanjem in obsipan .je m cvetic, da smo bili z njimi vsi posuti in se nam je v čaru zdelo da. se vozimo sami svatje na veselo ženitovanje.
Po peturni vožnji smo dospeli iz Prage v Melnik'. Tfetaošnji Čiehi so nam priredili slavnosten vzprejem z ganljivo gostoljubnostjo. Vsakdo izmed nas je dobil družbi co, ki si je . vzorno prizadevala, da nam omili bo-ravek v njenem mestecu. Na ta način sem se seznanila z zgovorno gospodično Miloslavo S. In ker sva prebili ves <tan skupaj, je samoobsebi umevno, da je najin pomenek zadobil uglajen vdoma-čen nape v, okoli katerega se je zaplela kaka zasebna nitka. Le tako .ie bilo mogoče, da sva se začeli raz-govarjati o vsakdanjostih, na primer o oblekah in vsled -česar me je ona zaprosila male usluge, ki je bila v zvezi z njeno šiviljo v Pragi Jaz sem ji takoj pokazala vso svojo pripravljenost že zato, ker se mi je nudila prilika, da se iznebim tudi jaz neke šivankar-ske nezgode, vsled katere bi ne mogla prisostvovati naslednjega večera vpri-aoritvi Prodane neveste, ki so jo Čehi naročili v Narodnem Divadlu le gostom v počaščen je.
V prvih urah naslednjega predpol dneva sem potrkala na vrata šivilji-nega bivališča. Prebivala je V staro-mestnem poslopju, ki je bilo nekoč najbrže redovniški samostan. Konci tlakovanega hodnika je z medlim pla-menčkom svetlikala oljnata leščerba: nevem pa je-li svetila sobici Matere Božje, ki je stala v udolbeniem oboku ali v razsvetljavo temnega koridorja ali v svrho obojega. Pred menoj so se odprla vrata in ob teh se je prikazalo suhotno dekletce tanjkega, nerazvitega života in nezdravobledih lifc. In dro-bnoslaboten je bil njen glasek : Da, da! Izvolite prosim; — Prestopila sem prag in tri stopinje, kasneje sem prekoračila. kuhinjo pa ustopila za šibko-vodnico v neprostorno izbico. V njej ni bilo nikogar. Sedla sem v staromodni naslonjač z udobnim širokim in visokim hrbtiščem in sede čakajoča. motrila z ravnodušnostjo okrožujo-če me pohištvo. Pogled mi je obstal na mizici, kjer je pred prazno cvetlično vazo stalo malo stojaloe s fotografijo. Ustanem in se približam. Ena sama sličica s tremi nežnimi obrazki.
— Kje sem vendar videla podobne glavice ? — Zunaj je zaškripal pod, začulo se je stopicanje, vnovič sem bila na sedežu. Kljuka se je pregib n i la, Šivilja je ustopila, jaz sem ustala.
-— Oprostite, da čakate proclolgo! -
In ko sem odvijala svoj zavojček, me je prešinila misel: Koga me neki spomnja ta obraz? — Toda mecltem. ko sem razlagala svojo nezgodo in razodela svojo željo pa zrla neznani šivilji v obraz, sem .skoro glasno pomislila: Ta je gotovo kaka ubožna so-rodnica elegantne gospe L. tamdoli v Trstu. Že sem hotela oditi, ko zapazim mahoma njeno nemirnost. Nekam čudno se je zazrla v me, nato pogledala oprezno proti vratom, naposled se me je še lahno dotaknila in v moje začudenje izpregovorila italijanski: Ali niste Vi gospodična G. ? —
Si signora — odvrnem jaz presenečena, a Vi, Vi, gospa, kako me po~ znate ?
- Kako? Oh ! Ali me Vi ne poznate? —
Jaz ? O-o! Sedaj pač uganem kdo so oni-le angeljčki na mizici ! Oj. naključje! —
Zakrila si je obraz in zaihtela: Oh, gospodična ljuba, darujte mi vsaj še par trenutkov ! Sedite, prosim ! Kako bi ne sedla ? Opazovalcu bi bilo pač težko dognati, kateri obraz izmed naju obeh, izraža Ivečjie zanimanje za eni sestanek.
—	Trpljenje me je popolnoma iz-glodala, bolest in kes me tlačita venomer neprestano, zaporedoma, hip za hipom. Vi nimate pojma, kolik; dušne muke prenašam, dušne muke. ki so tem strahovite j še, ker sem one-srečila najboljšega moža, ker sem v nepremišljenosti varala najvzornejše-ga soproga, soproga, ki me je obsipal z nežnostjo, ki me je z vsakim dnem zlasti ko ni bilo še otrok, obdaroval s kakim predmetkom kakor otroka; saj je v vsakem svojem prostem času le o tem premišljal, š čim bi me razveselil. kaj bi storil, samo da ne bi ob njem pogrešala ničesar in plula le v vesoiljstvu blaženosti. Oh, oh, oh !
—	Hudo in strašno Vam pač mora biti, ker ste sami zakrivili ugonobitev vajine družinske sreče! In i Kaj se ne bodete nikoli več povrnili tjadoli?
—	Nikoli, nikoli, dasiravno bi tako brezmejno rada padla na kolena pred njega, samo da olajšam bol neskončnega razočaranja, ki sem mu je pri zadela neglede na to, da me zavrže in sune od sebe, ko nezvestega psa. Oh, samo da bi videl moje resnično kesa-nje, samo da zapopade moje grozovito gorje.
—	Pa, opogumite se in stopite pred njega! Morda bo zaupal Vaši odkriti obtožbi in Vam morda odpusti pripisuje krivdo onemu drugemu. —
—	O, tisti pes, tisti zapeljivec: —
—	Zapeljivca — oprostite — sta si bila pač oba i —
—	Oba? Kako to? Vam je li rekel to on, on sam?
—	Ničesar mi ni rekel, a tako sodim sama. Mislim, da se on ni toliko pregrešil proti Vam, nego proti Vašemu soprogu, kot prijatelju. Toda — oprostite, saj s tem govorjenjem drezam le v Vašo rano ! —
—	Le govorite, gospodična! Kaj- mi rečete sprejmem rada na lastno vest, saj se čutim krivo. Vendar doslej nisem mislila drugače, nego da je le on bil začetnik greha ! Vi, ki najbrže poznate ono zadevo natančno, mislite drugače, povejte mi, prosim, pametna debata o tem kakor o vsakem drugem le čisti pojme, razsojuje nazore in razblini zmotljive sklepe; —
—	Dobro! Govoriti hočem potemtakem nepristransko in položiti pravico na njeno pravo mesto a odpihniti zmoto. Mnenja sem, da ste le Vi in edino Vi, gospa, krivi vsemu. Vi ste bili poročeni, poročeni z vzornim možem kakor sami trdite, in ste z onimi tremi angeljci tam na mizici, vživali vso zakonsko srečo. Soprog- Vas je oboževal in tako zaslepljeno ljubil, da Vam je zaupal vse, vse. Smatral Vajs jte na j(k r epostn e j ši m ženam, takim ženam, ki že njihov sam ponos odbija vse možne iroskuse kakega zapeljivca. V svesti si je bi! Vašega poštenja tako, da Vam je .predstavil hišnega prijatelja, s katerim si bodiete kratili čas v njegovi službeni odsotnosti, s katerim bodete delili gla-zbo in petje...
—	Da, prav -tako je tudi bilo delj časa, dokler si ni vzel prostosti in.. .
-— Prostost si je vzel. ker ste mu jo Vi sami dali. —
—- Nikoli, gospodična ! —
—	Vi varate samosiebe. gospa! Ali Le poslušajte dalje i Izvžemši mlade zaljubljence in izvzemši moške, — ki so že po nagonu propali in trgajo celo nerazvito cvetno popje brez vsake vesti —- .se vsi drugi moški vedejo napram ženskam tako, kakor same zaslužijo. Dobri kanje, razne usluge, obdarovanje, pokloni, priliznjemost, laskanje in zapeljevanje pravzročajo v moških ženske same s svojim vedenjem, s svojim govoričenjem in s svojimi pogledi. Nemalokrat se spusti moški v ljubezenski flirt le zato. ker je zapazil, da si ženska od njega to želi in nedabi on čutil kako srčno potrebo. —
—	Joj. kako .ste Vi strogi, gospodična ! Vi zagovarjate moške namesto ženske, dasi ste ženska.
Konec prihodnjič.

MARICA GREGOR1CEVA:
O MOŽITVI UCITELJIC.
Učiteljice, ki žele poroko, morajo slutiti tudi neko drugo možnost, namreč ono, da jih bode ženin vedel pred oltar morda zaradi nadaljnega službovanja in ne zaradi njih samih. No, in ne zadostuje ta dvom sam, da bi takega zakona ne blažila ravno popolna sreča? Ni ravno ta dvom, ki bi se časih prekasno vzbujal s tajnim domnevanjem: Ni me vzel zaradi načina mojega življenja, ne zbog mojih morebitnih dušnih kreposti, ne zaradi moje nravi in značaja, marveč zato, da mu prinašam denar v hišo! Ne bodimo torej nestrpne in ako zagojimo željo po zakonu, se poročajmo z zavestjo, da je tisto nepoznano zakonsko življenje ob strani ljubljenega soproga in v krogu lastnih otrok lepše nego sedanje samsko. Lepše pa utegne biti tisto življenje le, če posvečamo vse svoje sile le soprogu ali naraščajoči obitelji in ne istočasno drugemu činitelju, to je šoli, ki nas veže s svojimi dolžnostmi in postavami. Če se že ta ali ona poroči, naj se torej poroča z domišljijo, da je oboževano bitje, ne pa navaden stroj. Ako se učiteljica poroči, naj to stori z zavestjo, da ne bo dalje uči-teljevala. A če se boji pomanjkanja, naj bo oprezna, kontu reče usodepolui «da». ^
Marsikatera mi utegne zaklicati: Kdor noče učiti nadalje, kakor poročena, naj pusti in ostaja pri svojem ognjišču. O, to ni vseeno! Vsem onim, ki nasprotujejo možitvi učiteljic, je ljubše nekaj drugega, kar lahko rečemo, da bi bila pametna zahteva. In to je učiteljska pokojnina ! Kar nam tiče, naj nam dajo, ne ono drugo, o katerem neke mislijo, da je napredno, a v resnici ni! Pokojnino si izprosimo; zanjo naj se potezajo dobrohotni nam poslanci: Kadarkoli se učiteljica poroči ali kadar se zaradi dušnih nadlog ne čuti več v moči poučevati, naj zadojbi pokojnino, razmerno po plači. In cla je to pravi hiejše, da je to pametneje in bolje, da je sploh csem učiteljicam brez izjeme ljubši tudi najskromnejši družinski dom nego poslovanje v najmodernejši šolski palači, dokazujejo v pričujočnosti leto za letom učiteljice same, ki — dasi ponekod poročene — stremijo le za pokojnino, stremijo zanjo tako, da jim tvori edini smisel življenja in jim postaja^ edino zanimanje, da od same skrbi v istini bolehajo, ali pa se z boleznijo le pretvarjajo, dokler si je ne osvojijo. In kdo bi jim zameril, saj hrepene le po onem, kar jim pritiče in za kar so mesfec za mesecem odstopale svoj obolus, dočirn jim jo šolska oblast prepusti le po preteku 351etnega službovanja.
Taaliona me utegne smatrati naivnicam, češ, da odklanjam in se že a priori odrekam taki ugodnosti, kakoršna je učiteljevanje po poroki. Vendar navzlic temu ostajam pri svojem naziranju, da koristim bolje človečanstvu in socialnosti, ako se s
poroko odrečem učiteljevanju ter vestno izpolnjujem družinske dolžnosti in naj bi le-te vsebovale razen sladkih ur tudi obilico pelina.
Prepričana sem, da vse one, ki se čutijo pri tem prizadete, zagovarjajo pravzaprav bolj lastno zasebno življenje, nego korist ali otežkočo šole. Tudi me marsikatera morda zavrne, da sem brezsrčna vzgojiteljica, ki ne ljubi šolske dece ali pa, da sem neidealna ženska, ki baje nima pojma o družinski udanosti in požrtvovalnosti. Le-tem ne morem vzklikniti, drugače nego: O soneta siniplicitas!
O, saneta simplicitas! .laz neidealna, pa ne-prijateljica otrok! Nehotoma se pri tem domislim bajne dobe, ko sem nastopila svojo prvo službico .. . Kako je vse v meni kipelo in vrelo od zadovoljnosti in zanosa pred tisto neuko čredico! Mesečna plača? Niti na umu mi ni bila ! Ampak tisti otročiči, oddani meni v varstvo in vzgojo, so napolnjevali vse moje bistvo in poveličevali moje samoljubje, da sem jih poučevala z vnemo, da sedaj pa sedaj postanejo meni enaki. Ali! — Ker je že-usojeno, da stremi človek vedno dalje v nedogledno, nepoznano življe nje. . . tako je takrat tudi v mojem mladem srcu vzklila želja po takih živih igracicah, ki jih naj bi smela božati jaz sama z materinsko roko. No, in tedaj, dasi mi je bila šola edino torišče zadovoljnosti, bi jo bila vendar mahoma in brez pomišljaja ostavila, ako bi me bila stvarnost poverila materinstvu. Saj materinstvo kristalizuje pri meni čarobno in milo, ko pojem svetosti in ko ideja bo-žanstvenosti, s katerim se ne more in bi se ne smelo nadomeščati ničesar in nikogar. In ničmanj svet mi ni dom in v njem stremljenje sebi in soprogu olajšati skrbi, da zašije sreča v obrazu, ko se povrne domov. Le kjer manjka gospodinjino oko, le kjer pogrešajo otroci svojo mamico, le kjer ne dobi soprog svoje žene, le tamkaj je beda, nevolja, stiska. Naj je njena mesečnina tudi znatna, se ji ne izplača ostavljati doma in otrok ter si najemati na-domestovalko, ki zahteva poleg okrogle mezde temeljito hrano in vsestransko opiljeno udobnost. Ne, jaz ne mislim, da mora biti blaginja vir zakonske sreče. Ali nekaj druzega je neobhodno potrebno in koristno. To je sorodnost duha, primerno dušno stališče, podobna izobrazba obeh zakoncev. Pomanjkljivost denarnih sredstev nas bo - ako jo zapazimo prekasno — vzemirjala in nam nevoljila zakonske dni, ali pomanjkljivost dušnega ravnotežja pri lastnem soprogu nam utegne bičati in streti življenje.
Vem pač, da jih je obilica, ki se poroče z neolikanim krčmarjem ali ozkosrčnim rokodelcem. In poroče se neke še slabše. Evo najnovejšega primera. Izprehajala sem se včeraj po morski obali ob plavžih.
In tedaj sem stopala mimo ubogih, trudnih in v vrečaste hlače zavitih težakov, ki so sededali po premogovih nasipih, prevrnjenih sodili ali nakopičenih gručah rjastega železja. obedovali so, dočim so njih žene, čepeče kraj njih, čakale, kdaj se izprazni tisti kositerni vrček. Čemu to omenjam? No, le zato, ker je bila ena izmed tistih siromaških žensk
—	bivša goriška učiteljica! —
Obstajajo, obstajajo tudi take reviee in bodo še obstajale in še bolj in tem rajše, ako bi smele učiteljevati tudi po poroki. Sicer je v meni par molekulov soeijalistiškega ognja ter se tuintam divim Marksovim načelom, toda vendar ne morem prikriti da uličnih porok s toli različno dušno sestavino ne odobravam. Vendar ne zamolčujem, da se tudi med takimi priprosteži naleti nemalokrat na dejstvo, da so finejši v svojem vedenju in olikanejši in vele-dušnejši, nego marsikateri gospod v fraku in cilindru ter ravno s svojo priprostostjo donašajo vso srečo in blagoslov pod domači krov.
Med nami je le redek slučaj, da se učiteljica poroči z učiteljem. Če se poroči, kaj pa da je drugo, ko pristna ljubezen? Naši občinski učitelji pa imajo že "toliko dobro plačo, da si lahko privoščijo tak luksus kakor je žena, ne da bi morali apelirati na ženin postranski zaslužek. Drugod je ta slučaj pogostejši z drugega razloga. Poroče pa se morda najčešče iz hrepenenja po družbi. Tovariš in tova-rišica službujeta oba na isti šoli ali eden blizu drugega Pogrešata inteligentno druščino in — časih potrebno hrupno zabavo, pa si postaneta drug drugemu neobhodno potrebna in edino razvedrilo. Naravno je, da se njuni duši spojita in izjedinita. In bodisi, da zaradi premogočne ljubavi do šole ali iz velike požrtvovalnosti do moža, bodisi iz prozaične potrebe
—	uSiteljuje ona dalje. Vse to je docela umevno!
Pri tržaških obč. učiteljicah pa je marsikaj, kar odnaša neprijetne misli: zabave, koncerti, gledališče, knjige, itd. Eno zanimlje to, drugo mika ono Gotovo pa je, da se trž. učiteljice v enem samem mesecu belj raztreaejo ko druge oddaljenke v enem semestru.
Združeno s tem raztresenjem se nehotoma pojavlja stremljenje po tem in onem: z mislijo na zakon pa se marsikatera izmed nas tesno oprijemlje gesla: Ali on . , . ali nihče! — Z zamaknenjem na oni ideal potekajo leta apatično aH brezskrbno. Tista pa, ki je toli jaka, da se iztrga iz objema jetične sentimentalnosti in zlatonitih iluzij, si misli: ker ni «on», naj je vsaj ugodno situiran! Seveda mi ta človek, ki mu žrtvujem vso svojo prostost, samostojnost in neodvisnost, ne sme biti ne zopern ne obsovražen, niti docela indiferenten. V slučaju poroke z dobro situi-ranim človekom mi torej ni ne potrebno ~ne človekoljubno, da jemljem zaslužek mlajši čili moči. Kavno tako malo mi pa je treba nadaljnega službovanja,
ako prihaja v poštev tista strastna, nesebična, opa-jajoča in požrtvovalna ljubezen. Saj se spojim z njegovim življenjem, kakor ga zadovoljujejo njegove razmere, ne da moram prepuščati svoje dece tujim rokam in tuji oblasti.
S komerkoli se peročim, bi si torej umela urediti svoje življenje tako, da bi mi življenje potekalo brez težav in križec, čeravno bi ne učiteljeva/a. ()na, ki tega ne ume. pa ne bo niti s svojo dosluženo mesečnino pretvorila soprogu domačega ognjišča v sijajen kiosk. Srce, razum, in trdna volja, le to ima pri meni svojo ceno, čeravno mi utegne kdo podtikati hlepenje po neljubezni in bogatem zakonu, češ, da računam pred poroko.
Marsikatera izmed cenjenih nasprotovali«; pa morda klavrno zajavka, češ, da ženska, ki se ne poroči zajde s pota morale in nravnosti. To si uso-jam pobijati s tem, da so tudi take ženske, M se umejo, premagovati in uijonabljati v srbi vzkipevajočo kri. pa naj je to, premagovanje hudomušna kaprica, korenjaška trma ali neomahljiv značaj. No, ako je zakon potreben, kakor moralna opora, naj se pa poroči! Kdo jo odteguje od zakonskih ceremonij? Glede poroke same na sebi smo si vendar docela složne, tako da se celo tak<|tlahko druga drugo vabimo k svatbi. Ali učiteljev a nje po poroki, je popolnem nepotrebno toliko za one, ki šole ne čislajo, kolikor za one, ki jo cenijo nad vse ostalo. Kar sem se osmelila izraziti bodi le v prilog šoli in v prilog sovrstnicam z neprestano mislijo na dom in družino.
In ker se v prvih odstavkih dotikam slučaja, ko bi slabo razpoložena poročena učiteljica neugodno vplivala na šolo, mi neka utegne celo očitati, češ, saj so tudi neomožene lahko bolehne.. To je kaj drugega! Jaz mislim namreč na one slabosti, ki jih neomožene ne občutimo, pač pa se glede njih pritožujejo poročene. Mislila sem torej na one slabosti, ki baje tako prevladajo ženski organizem, da se vrši vsaj ob dobi nosečnosti močan preobrat mišljenja in čuvst-vovanja.
■ Nekje sem tudi omenila, da bi marsikdo poročil učiteljico zaradi njene službe, zato mi utegne kdo postavljati za ščit vse one, ki so bogate, češ, ali naj daj o le-te denar v dobrodelne namene? To jo pač nemiselna primera! Navzlic temu jo sprejmem za hipoteko svojemu ponosu in odvračam: Kajpada! Bogatinke ne morejo pridušeno, samozavestno in prisežno vzklikniti: Vzel me je iz pristne vdanosti ! — One smejo v'to le upati. A to njih upanje je lahko vedno sveže-zeleno, saj soprog, ki je deležen njihovega bogastva, bo pač toli oprezen in takten,' da jim ne bo kazal svojstev neljubezni.
()ni, ki me morda zavrne, da pozna mati temeljiteje učenčevo dušo, rečem : Kako naj pozna taka mati otroško dušo, ko se vendar bavi z otrokom le služkinja? Temeljiteje bo spoznala razvoj njegovega
■telesa, nikakor pa njegove duše, dokler ga prepušča tuji volji. Uspehi šole ostanejo kvečjemu enaki, nič boljši: učiteljica utegne ostati kvečjemu ista, ko pred poroko ; njen dom pa, premotrivajoe ga le s površnim pogledom, bo zaslužil vedno svoj Kyrie eleison !
Končno se utegne katera čuditi, da zametujem enakopravnost z moškimi. No, za tisto dvoumljivo svobodo, ki jo stegnemo uživati z uvedenjem zako-
na, ne opažam nikake enakopravnosti, marveč^ le so-pomoč možu. Zato ponavljam k zaključku: Ako sem se in bi se morala še nadalje boriti proti učitelje-vanju po poroki, bi se iz lastnega nagiba protivila z vsemi silami, ker sem in ostanem prepričanja, da je skaljen hišni dobrobit, ako prepušča gospodinja, soproga, mati svoj dom tujim rokam... dočini ne do-naša šoli nikake koristi, ampak kvečem nekaj drugega...
ALEKSANDRA:
OB HIPIH TEH.
Iz stolpa pojejo zvonovi, na nebu zadnji rdi oblak,, leno se vzpenja nad vrtovi in pada v vas zamolkel mrak, Tedaj vse pesmi neizpete po duši mladi zadrhte. in v njej vse želje v molk uklete v višnjevo noč zahrepenfe...
Ob hipili teh zahoče srcu se življenja, brezkončnih, bisernih poljan, zahoče smeha in trpljenja, poleta v daljni, zlat. poldan..
Ob. hipih teh
iz srca galeb bel zleti
vesel skoz mrak samotnih ur.
Vsa duša v tebi mi živi
ob hipih teti.
ko zvezde gredo' čez azur...
SVATOPLUK ČECU
NAPOLEON
(Poslovenil S. S )
Do zdnj se živo spominjam — pripovedoval mi I nedotakljivo uzvišeno krasoto. Uprla se mi je naje v iskrenem trenotku prijatelj odvetnik — kako
nejevoljno sem ustopil prvič'v pisarno dr. Kaline. Umel boš to lahko, ko ti razložim tedanji svet svojih nazorov.
Izvolil sem si nauk prava edino zategadelj, cla bi ugodil želji svojega očeta,
A ravno ko sem prebil prava, mi je oče umrl. Udarec me je pretesel silno, toda pretrgal je ob ednem edino vez, ki me je do sedaj vezala na zoprno družbo. Mogel sem se sedaj popolnoma zateči do svojega idealnega sveta,
Zavrgši z zaničevanjem misel na daljnje skušnje in prakso pravniško, naselil sem se pri svoji dobri materi, živeči o skromni pokojnini v starem lovskem gradišču, katero je milostiva gosposka posvetila v zavetišče vdovam po svojih uradnikih.
Bilo je narejeno kakor nalašč zame. Gozd mi je gledal skozi okno, ko sem odprl zastarele, škripajoče vetrnice; gozd, krasan gozd se je raztegal okrog stavbe daleč na vse strani. Tekal sem prosto med debli z mahovjem obraslimi, ležal na mahu in skladal o šumenji borov prekrasne pesni, ki bi gotovo zaslule po celem svetu, ako bi se bile utelesile v črnilo in papir. Toda hotele niso v tako revno obleko. Poskušal sem to, toda vsi poskusi so se končali z mrčljivim brisanjem in trganjem te trohice, ki sem jo spravil na papir. Vse se je videlo na njem tako medlo, tako suho, iztrkano. Niti motni odsev mojih žarovitili idealov. Zdelo se mi je, cla s temi črnilnimi pisarijami prej oskrunjunjem njihovo
posled moja pisava. Prenehal sem popolnoma truditi se za izrazi svojih misli in naslajeval sem se le v njihovem prostornem meglenem valovji.
Toda iz teh blaženih polusanj me je iztrgala skoro zoprna resničnost. Moj oče je zapustil nekaj dolgov, katere je imela mati plačati od skromne pokojnine in v očeh dobre matere sem čital nemo očitanje, da z mladimi svojimi silami nikador ne pomagam v zboljšanje najine usode. Očitanje to je bilo tem ostrejše, ker je ostalo nemo. Tako se je zgodilo, da sem krenil nekdaj v junaškem sklepu do najbližnjega okrajnega mesta. Tisoč briljantnih iskric je skakalo veselo po zmrzlem snegu, ki mi je škripal pod nogami, in z ivjem pokriti gozd, včasih tiho pokajoč, bil je podoben tajinstvenim kristalnim gajem. Toda nemi so se glasili ti zvoki kakor oglašanje moje prave stokajoče duše in ta zimska krasota ni mogla razjasniti oči izgnancu, ki je zapustil za vedno zapeljivi raj.
V mestu sem šel naravnost k drju. Kalini, ki je bil prijatelj mojemu pokojnemu očetu. Pozdravil me je uljudno in je zadovoljil po kratkem premišljevanji moji želji, da bi me sprejel v svojo pisarno.
Nato mi je razlagal obširno o «uzvišenem, toda težavnem» poklici pravniškem. Prijala mu je očividno njegova govorniška improvizacija, katero je spremljal z jako dostojnimi izrazi v obrazu, seveda niti ne sluteč, da je budila njegova trezna prikazen z modrim tolstim obličjem pod žametasto domačo
čepico v mojem pesniškem duhu Je zaničevalno pomilovanje in da sem s težavo ^potlačil trpki nasmeh, ko se je v govorniškem svojem ognji vspel do. «duhovnika v svetišči pravice«.
Svoj govor je končal z besedami : «D<i, mogoče je, zelo mogoče, da posvetim i pravega svojega sina» — pri tem je poslal na me čez naočnike ošaben pogled in je ponovil krepko - - «da, svojega prvega sina posvečeni službi prava». Tedaj še nisem vedel, kako važnost ima ta njegova izjava.
Odpustil me je zagotavljaje, da najdem pri njem dosti podpore~in pripomočkov za daljnje nauke, pri čemer je pokazal v sivi kot pisarne; mene je pa pretresla lahna groza, ko sem tam zapazil o-gromno omaro, nad katero, je orumenela boginja pravice nepristranski tehtala v zarjaveli tehtnici mnogoletni prah in v kateri so se tlačile za motnim steklom vrste mogočnih pravniških knjig v sivi vezavi.
Tako sem prišel v pisarno drja. Pravoslava Kaline. Moja plača je bila vender zelo skromna in moje delo je bilo v začetku le v tem, da sem napolnjeval tiskane blankete in prepisaval. Naša pisarna je bila čudapoln prostov. Bila je iz treh nepravilnih prostorov, polnih kotov, voglov in tajinst venega somraka. Uzrok ti romantičnosti je bila okolnost, da je pridobil dr. Kalina po naključbi v last hišo, ki je bila morda najstarša po stavbi v mestu in se je spominjala gotovo na pisano življenje meščansko šestnajstega stoletja. Doktor si je napravil v njenem pritličji pisarno tako, da je dal prebiti debele sidove, ki so ločili tri nekdanje čum-nate patrieijske, in da je poklical na začrnele stene najročnejšega slikarja sob v mestu. Toda prebijanje sten ni moglo ugladiti slikovite robatosti ziedinjenih prostorov in tudi boj slikarjev s srdnjeveško temoto je ostal tolikodane brez uspeha. Moj pult je stal v najmajšem izmej onih treh oddelkov. Bil je mej njimi najtemnejši in zarjavel kavelj, moleč z vrha obokanega stropa, vzbujal je v meni pošastne misli nategovanja na raztezavnico in drugih podobnih pojavov davnega prava kazenskega.
Toda zato je bil skozi jedino. okno tega prostora dosti lep razgled. Videl sem čisto dvorišče, ličen vrt doktorjev in gozdnato selsko pokrajino z modrimi vrhovi v ozadji. Pa razgled je bil meni toliko, kakor lepa inarginalna slikarija v starem 1'olijantu. Kako pogostoma je poletel moj pogled čez rob suhih pravniških spisov na sočnato zelenjav vrtno, kako pogostoma sem se okrepčal s pogledom na modro valovje gorstva v daljavi, kako pogostoma se je zabaval utrujeni duh s skakljanjem vrabca z vejice na vejico.
V ostalem moram že priznati, da je bila v to postransko arabesco mojih suhoparnih aktov upletena tudi človeška podoba. Nežno telo dekliško in na
njem nežna glavica, pohlevno sklonjena kakor vijo-ličin cvet. Videl sem to zračno podobo često na dvorišči med šaro perutnine in na vrtu mod pisanim cvetjem. Vedel sem tudi njeno ime: Jarmila.
Moram ti ob kratkem pojasniti izvor tega pesniškega imena.
Oe je zares vsako dete stopnica v nebo, bil je moj načelnik že na pol svetnik. Devetkrat je obiskala tajinstvena čaplja njegovo domače življenje s polno-ličnim angeljčkom v kljunu. — Po čudnih muhah usode je prinesla vselej — deklico.
Načelnik je prenašal svojo srečo pogumno kot stojik. Govoril je navadno v šali o svojih deveterih muzah. Toda po obisku vsake take čaplje so opazovali na njem v pisarni znake napetega premišljevanja. Hodil je iz kota v kot s čelom globoko pri-pognenim, z rokama da hrbtu, mrmrajoč neumljive besede. Zatapljal se je tudi v nepravniški oddelek svoje knjižnice in postal imet: bralec verzov in leposlovja, Časi pa je vsplamtela kakor svetal žarek skozi skrivnostno to početje poluglasna beseda: «Vlasta« ali drugo podobno žensko ime. Gotovo že razumeš vse. V začetku načelnik ni imel še velikih težav Prvorojenka je dobila krasno ime Božena, za njo so prišle: Olga, Ljudmila, Zdenka, Milada — toda pri šesti se je čutil nomenklatur že v zadregi. Po naključji je dobil pa v roko Mačkov «Maj» in prečitavši prve strani, za,donelo mu je iz ust zma-gonosuo : .Jarmila! Jarmila! Jarmila!
In za, poetsko Jarmilo je postala ta llora imen že zadosti divja. Chocholoušek je zakrivil Georgino, Antal Stašek ima na vesti Belo in ko bi ne bilo krepkega ugovora od koncipijenta, ponašala bi se bila poslednja s priljubljenim almanahovim nazi-vanjem Zora. Tako jo je pa imenoval načelnik iz-obupn osti Prav osla v o.
Toda poročilo o teh terminoloških mukah za jemam le iz ustnih izročil pisarniških. Ko sem ustopil k dr ju. Kalini v prakso, hodil je že na sprehod s celo lestvico dekliških bitij, ki so se podaljševale polagoma od male Pravoslave tja do velike Božene kakor cevi pri pastirskih piščalkah.
Da, za to žensko vojsko si videl že tudi ličen otroški voziček, kateremu je izpod zastorov gledal rdeč obrazek — moškega potomca gospoda doktorja. Da, temu je prirasel naposled k deveterim muzam tudi Apolon in je bil — umeje se — pozdravljen z radostjo, kakeršno vzbuja zares le prihod božanskega gosta.
Njegovo ime ni prouzročilo nikakeršnih skrbi: bilo mu je že davno odločeno kot plod najskrbnejših uvaževanj. Glasilo se je priprosto: Ivan. In kedar-koli je kdo vprašal srečnega, očeta: je li to Ivan Nepomučan ali Krstni k, ali- Evangelist, ali drugi, nagnil se je vselej z nasmehom k ušesu vprašalče-vernu in držeč poleg tlega na ustih razprostrto dlan, začepetal je, da je bilo slišati tja za druge duri: «Zižka».
Da, Ivan Žižka. Dvomim, da je bil tako upisan v krstne bukve, toda v duhu mu je podelil doktor zares imenovanega patrona s trdnim prepričanjem, da bi slavni voj Tabori tev ničesar ne ugovarjal proti takemu imenjaku.
V pisarni pa se je prijel malega Ivana Pra-voslavoviča priimek Napoleon. Nastal je od tod, da je dr. Kalina, oduševljen čestilec velikega Korzičana, deseti dan po rojstvu svojega princa zasledil na njegovem čelu in v njegovem pogledu nekak genijaleu napoleonski izraz in da te svoje opazke ni utajil pisarniškemu osebju.
Ivan Ž. Kalina je bil takrat, ko sem ga spoznal, zelo čedna o^ebica polnoličnega obraza, nežnega, malo privihanega nosu in jasnih, včasih strmečih in izbuljenih oči. Obličju temu je pristala izvrstno kvačkana snežnobela čepica: izpod njenega čipkastega roba, prevlečenega z modrim trakom, padal je na visoko čelo šopek svetlih las. Postavo njegovo je mičiio ovijala snežnobela plenica, prepasana z rdečim povojem. Iz njenega nabranega obrobka je gledal zdravo rdeč obrazek kakor svež popek vrtnice iz papirnatih čipek.
Čudiš se gotovo, da opisujem to nežno bitjo s tako epsko natančnostjo.
No vedi, da opisujem prihodnjega mesijo našega naroda; ni še sicer odločeno, v kakem smem poseže v zgodovino ljudi, ali kakor svet pretresujoč pre-ustrojitelj društva, ali kakor velik državnik, ali kakor genijalni vojskovoj, odličnejši od Žižke in Napoleona - in to poslednje se zdi resnici podobno z ozirom na zgodnje veselje, katero je kazal Ivan ček do svinčenih Vojakov, lesenih sabelj in drugega bojnega orožja — toda gotovo je, da se smemo nadejati od njega prekrasnim stvarem. Dr. Kalina je o tem prepričan, in dr. Kalina se ne moti — kakor trdi krepko — nikdar.
Eazven tega je igral tudi nežni Napoleon v življenja mojega usodi odlično ulogo, in to je, o čemer ti ravno hočem pripovedovati.
(»menil sem že glavice, ki mi je nevedoma oslajevala pusto pisarniško poslovanje. Takoj ko se mi je lahna ta podoba prikazala prvič, na vrtu tedaj s snegom zapadenem, z lahno rdečico od mraza na licih, obkrožena z ledeno pletenino zmrzlih vejic in z belkastimi resami ivja, svež spomladanski obrazek v simskem okvirji: v tem trenotku se mi je takoj zdela vila iz onega zračnega sveta, iz katerega sem bil nedavno izgnan v surovo resničnost. Nadaljuje.
S. G.
Hoj človeka za vskdanji kruh je čimdn-Ije težji in okrutnejši. Vsak posameznik se mora boriti z vsemi silami, da vztraja in doseže kaj uspešnega v svoji stroki. I.e resni, delavni ljudje pridejo poštenim potom na svoj zaželjeni cilj. Kakor pa se bore posamezniki za svoj obstanek, tako bi-ieji| tudi celi narodi hud konkurenčen boj. v katerem zmagajo le oni, ki so zdravi. ki so znali priti do blagostanja in so si znali z urejenim rodbinskim življenjem ustanoviti tudi urejene, srečne razmere, Le premožni parodi z mnogoštevilnimi in dobrimi ter zdravimi, delavnimi močmi imajo pred sabo lepo bodočnost.
Zato nam je predvsem skrbeti, da, si vzKojiino Slovenci krepak, duševno in telesno čil naraščaj ter da omejimo umrljivost otrok. V ta namen bi se morale povsod ustanavljati šole za mlade matere, prirejati bi se morali učni tečaji, kjer bi dobivala odrasla dekleta in matere navodila, kako je treba ravnati z dojenčki, kako se je vesti materi precl porodom in po porodu. Nevedna, neizobražena mati naredi na prigovarjanje svoje matere, stare matere, tete, babice čestokrat toliko napak. da se mora človek naravnost, čuditi velikanski zivljenski energiji in krepkemu zdravju naše dece. Kako pa naj ve mlada mati prav ravnati s svojim otrokom. če se tega ni nikdar učila? Ako imamo izučene bolniške strežnice, koliko bolj
NAŠ ZAROD,
nam je treba izučenih otroških strežnic, saj je ustroj otrokovega telesca neizmerno finejši od organizma odraslega človeka. Predvsem po bi se moralo materam vcepiti v meso in kri, da je dojenje edino prava, najcenejša in najkomodnejša hranitev #)trok. Omogočiti se pa tudi mora materi, da ima svojega otroka pri sebi in da se lahko odtegne ta čas delu, ker delo po tvornicah je najhujši sovražnik dojenja. Bolniške blagajne bi morale izplačati doječi ubožni materi bolniščnino.
Treba bi bilo'.napraviti za matere ta-kozvane jaslice, oskrbovališče za mlade matere, skratka najilenišnico. Cesar Jožef TI. je leta 1784 ustanovil napravo, ki je bila za oni čas občudovanja vredna, namreč po večjih mestih n. pr. na Dunaju. Koliko človeškega materijala je rešila pogube ta naprava! Kako velikanske vrednosti je za otroka in mater, ako jo sprejme dežela v svoj zavod, kjer lahko hrani svojega otroka in dobi po vrhu še za to svojo samo ob sebi umevno dolžnost nagrado in odškodnino! Tako se reši gotove smrti ubogo dete. V kako strašnem položaju je marsikatera mlada, zlasti nezakonska mati, to se mnogim niti ne sanja ne. Kmalu po porodu izpuste mlado mater iz deželne porodnišnice na cesto. Brez denarja, brez perila za otroka brez stanovanja išče povsem mestu kake stare ženske, ki jo sprejme pod streho. Pa pod kakšno streho!
Brezzračna, uiokiotna luknja. Kako moremo zahtevati, da bi ostala oslabljena mati in neutrjeni organizem otroški zdrava? Nedostaje jima hrane, zmrzovati morajo in v takih brlogih, kjer niti za dva odra-stla človeka ni prostora. Na slami leži, brez plenic, brez postrežbe, neumitih, po pet otrok. Matere pa letajo po ulicah in si iščejo služb, ako jih dobe, je sreča; ako ne, pa si poiščejo (drugega zaslužka«, češ, ob ugled sem že tako, pa vsaj lakote ne poginem. Otrok pa se mora zadovoljiti s hrano, ki mu razun črevesnih bolezni prinese tudi tuberkulozo! Pač malo nam pomagajo potem hiralnice in sanatoriji za bolne na pljučih, ko . dobi že toliko malih otročičkov v prvih mesecih tuberkulozo potom kravjega mleka ali pa kostne bolezni vsled vlažnega, temnega stanovanja in pomanjkljive hrane.
Tukaj morajo zastaviti zdravniki, zdra-voslovci in drugi merodajni faktorji vse svoje sile. Ravnati se moramo po modernem zdravstvenem principu: človeka obvarovati bolezni, ohraniti rja sdraveoo. to je sprva dolžnost, v drugi vrsti šele ona, zdraviti bolezen, ki je že izbruhnila. Ako rešimo mladi, nepokvarjeni organizem otroški, smo izkopali velikanski zaklad energije, delavnosti, zdravja in* na ta način smo naložili v tem organizmu porabljeni kapital s 1000 odstotki! S tem seveda ni rečeno, da niso druge zgolj člove-
koljubne naprave tudi potrebne. Pa, zakaj se človekoljubnost začne šels takrat, kadar dotični organizem sam začne vpiti in zahtevati, da se oziramo nanj? Ali tisti ječeči vriski, liripavi glaski, ki prihajajo iz shujšanih prsec, niso vredni, da jik upoštevamo ?
Zato začnimo že pri dojenčkih, ki jim posvečajmo največjo skrb in ljubezen!
Ne bodimo ozkosrčni! Vsak otrok nam mora biti ohranjen, iz vsakega mora po-
MARICA GREGORIČEVA:
Š tajno,stnim šelestenjem je valucka-lo Sredozemsko morje, liki hrastovo listje, ko je zaziblje lahnokrili zefir, zazibl.je in božka ob solnčnem zatonu. Argentina pa je plula z zanosom in veli čast jem, ko da so kodraste pene, lo jo okrožujejo, iz pristnega srebra. Potniki smo se kratkočasili na razna načine. Starejši gospodje so kartali v salonu, neki pa so- posedali v čitalnici in kadili; mlade dvojice obojega spola so se naslanjale ob ograjo pa sanjarile kdove o čem, nekaterniki so poslušali bajne akorde, ki jih je izza glasovirja proizvajala elegantna potnica, množica nas je sedela v platnenih naslanjačih, pomenkujoč se med seboj o raznostnem : o morju, obrežju, naravoslovju in zemljepisju, ter raznovrstnih zadevah, tičočih se po-
stati na duhu in telesu zdrav, delaven Slovenec. Potem bodo bolnišnica, hiralnica, sanatoriji in blaznice za polovico manj polni. V dosego tega nam ni treba drugega, nego ravnati se po naravi. '/. vsakim otrokom v zdrave, snažne razmere, materi ali dojki v hranjenje, samo malo ozira in truda in obrodilo bode tisočeri sad za nas, za narod, za državo v idealnem in materialnem oziru. Pripominjam, da bi najde-nišnira v pravih rokah in pod vodstvom
griinte:
i.
I klica, jezika, vere, narodnosti, šeg" in običajev. Samo obrekovanje, zavist in laž niso prišli v postov — kako tudi — saj nismo si bili medsebojni prijatelji... ampak le tujci.
Delma, katere počivalnik je bil označen s številko 28 pa j.e nadaljevala svoj razgovor : «Uverjena sem, da me moj soprog ceni najbolj" zaradi moje izredne dobrosrčnosti in velikodušnosti !»
Mahoma je nastal v bližini nenavaden nemir in hrup; za sekundo smo se spogledali vsi a takoj nato pohitevali sunkoma do parriikove ograje. Strašno! Pod nami v tretjem zazreclu se je zgodila nesreča; kmečko dekle je nevese kako telebnile v valovito brezdno...
Bliskoma se je raznesla nemila vest i
izkušenih, moralno visokostoječih faktorjev bila tudi vzgojilnica za matere, ki se pod sedanjimi razmerami, ko pridejo iz bolnišnice, velikokrat še hujše izkvarijo in so potem dražbi v. nadlego. Tako bi pa družbi tudi v marsikateri nesrečni nezakonski materi obranili koristen ud.
Merodajni činitelji in voditelji naroda naj bi tudi tej stvari posvetili ono pozornost, ki jo zaslužuje v visoki meri.
po parobrodu in utihnil je drdrajoči parni stroj. In utihnilo je vse: Utihnilo je bren kanje, in heheta-nje in smeh in šepet. Gologlavi in iz pozabljivosti celo goloroki, so drvieli nekateri potniki iz kabin. Ženske, gospe in gospice, pa nerazsodni .naraščaj ter vsi sploh, so trepetom motrivali doli na mornarje, ki so se z žilavimi rokami spuščali s čol-pičkom raz ladjo, da rešijo potapljal-ko, ki so se prepuščali orjaškim valovom z nevarnostjo lastnega življenja, da "tšijo bližnjika...
Samo dama — ki jo poveličuje so--prog Jdsš zaradi dobrosrčnosti -- le 'elegantna gizdalinka počivajoča v platnenem naslanjaču štev. 28, je malomarno bevknila : Mon Dieu : Koliko razvnetja zbog navadne služkinje!
		DROBTINE		
				
O VARSTVU PTIC.
Naslov Vam ne obeča nič novega, kaj ne ? Toda vendar upam, da bom mogla, osvetliti še nekaj točk, ki so ostale do sedaj neopažene.
Ne bom govorila o „ mestnih tičili", teli arist kratih tičjega _sveta, ki je zanje tudi pozimi vedno pokrita miza. Saj mestne, okolice s svojimi parki, vrtnimi nasadi in gozdiči so postale pravi eldorado tičev. Posebno velja to za manjša mesta, kjer ni preveč ropota in dima. Izvzeti so seveda industrijski okraji, s svojimi tovarniškimi dimniki-Kjer je vse zakajeno in sajasto, se ne uaseli noben ptič) najsibo v drugem oziru še tako dobro skrbljeno zanj. A o vseh teh krajih nočem govoriti.
Opozarjati hočem cenjene čitatelje marveč na kmečke občine. Morda mi bodete oporekli, da tam, v prosti naravi, kjer so le male naselbine so za tiče dani vsi pogoji, da se lahko množe in širijo. Da, tako si moramo misliti v teoriji. Vsa drugačna pa je praksa.
Kolike kvare delajo pticam otroci, je vsakomur znano, j Znano je to tudi učiteljem, ki otroke lahko v šoli opozore
in pouče. Vsaj morali bi to storiti, kajti vaška mladina je često nepopisno sirova in kruta ter zasleduje z veliko vnemo vsako ptičje gnezdo, da ga vniči.
Toda to ni glavno.
Pred kakimi dvajsetimi leti je bilo v okolici naše vasi še vse polno ptičev. Poleti je bilo v vseh logih in gozdičkih čuti glasuo ptičje žgolenje. Krasne tople noči v maju pa so nam prinesle sladko slavčevo petje. Kolikokrat sem stala ponoči tik odprtega okna ter sem poslušala mile glasove nežnega malega pevca. Pesmica se je drobila za pesmico, zdaj tožno-milo, zdaj zmagovito-ponosno. Tudi tekmovali so ljubosumno med seboj. Od vseh strani so doneli nežni glasovi, a še tam, čisto odzadaj iz daljave je prihajal —- že komaj slišno — umirajoči zvok lju-bavne pesmice.
Od leta do leta je bilo manj pevcev. Še sedaj stojim često v lepih majnikovih nočeh ob oknu. A le malokdaj čujem žlahtnega pevca. Mogoče, da se oglasi eden, dva, a to v taki daljavi, tam iz daljne lože, da ga jedva čujem. Kam so izginili moji lepi pevci? Kai jih je pretiralo iz domačega zavetja ?
Ali tudi drugi tiči pojemajo od leta do leta.
Pozimi, ko je burja puhala okoli oglov hiše, ko so sneženi kosmički letali v divjem plesu po zraku in so ptički prezebali in so gladovali, tresila sem jim na okno svoje sobe konopnenega semena, bučnic, krušnih drobtinic in druzega. Navajala sem tudi svoje otročiče, naj hranijo uboge lačne ptičke. In nežne otroške ročice so trosile radodarno. Da ni bilo treba okna odprtega" imeti, dala sem pritrditi pred oknom deščico, ki je imela na okoli rob, kakor korito, da se semena niso trosila na tla. Tu je bila mojim ptičicam vedno pogrnjena miza.
In priletele so lahkokrile senice. Plaho so sedle čisto na kraj deščice, obračale so okroglo glavico ter s svojimi pametnimi očesci pogledavale, li ne preti kaka nevarnost. In ko so spoznale, da jim tu nihče nič žalega ne stori, so zagrabile urno zrnce v kljun ter so ga odnesle. da ga kje v bližini použijejo. A postajale so sčasoma bolj zaupljive. Niso z zrnom več odletele, ampak kar na mestu .so ga olupile in z dobrim tekom pojedle-Udrihale so s kljunom in tolkle, da se je stresal ves nežni životek, dokler si niso izluščile zrnja.
Za zastorom so pa gledale šiioko odprte otroške oči. Usteca so šepetala, a niso se upala glasno govoriti, z zanimanjem in veseljem so delale male otroške glavice svoje prve študije.'
Priletele so pa tudi drobne, vesele črnoglavke, te živahne, nepopisno nežne stvarice. Prileteli so težki, okorni brglezi: včasih se je zmotil sem še kak črnokrili kosali kaka plaha taščioa.
Ali senice se kmalo niso zadovoljile z zrnjem, ki smo jim ga trosili. Priletele so kar drzno v podstrešje, kjer je stal zaboj z orehi. Udrihale so vztrajno po orehovi lupini, dolble in kljuvale, dokler niso pretolkle trde lupine. A zdaj jo bil tudi njih trud dobro poplačan. Sladko jedro jim je dajalo ukusno pojedino Škoda le, da so jih mačke pri vztrajnem delu preveč zasledovale. Niso se mogle tu prav udomačiti.
A kakšne so razmere daues ? Vso zimo jim je bila miza pripravljena gori na balkonu. Prikazale so se spočetka nekatere senice. A potem so priletele cele jate požrešnih vrabcev, ki so še te prepodili, zagnali so se ti drzni postopači ko lačni volkovi na pripravljeno jed. Par minut ni bilo čuti druzega, ko nabijanje desetih, dvajsetih kljunov, a potem so odleteli, cela jata skupaj, kakor so bili prišli, pustivši za sabo same prazne lupinke. Toda niso šli daleč, ti grabeži, nenasitni. Kar na prvo streho so se spustili ter zvedavo pogledovali, kdaj bo zopet usmiljena roka trosila novega zrnja. Čakajte, lakomneži, vi na dobite
ničesar! In pomela sem vse smeti z balkona. Tako, ako mojih nežnih prijateljic več ni, pa rajši sploh več ne trosimo.
Le en edini kos nam je ostal zvest. Sedel je vsaki dan pod balkonom, na viniki ter zobal drobne vinikine jagode ob steni.
Kje so zopet ostali vsi moji lepi ptički, veseli pevci krasnih dnij ?
Za vasjo - je vaška paša. Velik predor, poraščen z gostim grmovjem, takozvana jelšina. Tam je bilo včasih na stotine ptičev. A hudomušni pastirji jim ne dajo miru: od leta do leta jih je manj.
A tudi kraj njiv je bilo povsodi živili mej. Goste vrste grmov so obrobljale njive proti poti, ki vodi med nje. Tu je spomladi cvetelo in sladko dišalo, da se je src-e razveselilo nad toliko raznovrstno krasoto in radodarno naravo. A poleti je bila tu hladna senčiea. Lepo se je hodilo med zelenimi stenami po kameniti, priprosti potici. V grmovju pa so visela ptičja gnezdeča. tTošča jih je zakrila zvedavim očem ; trnje jih je branilo pred mačkami: po cvetiu brneče žuželke so dale obilo hrane lačnim odprtim kljunom.
A prišli so ljudje. Rekli so, da so meje grde. Ne ujemajo se s skrbnim kmetovanjem, Sekali, pulili, skru-tali so. Meja je padla za mejo. Zdaj je okolica lepa, čista, ko obrita. Pred seboj vidiš samo krasne geometrične tignre umnega poljedelstva. A ptičice uboge so se morale umakniti.
Le grdi, impertinentni vrabci se množe. Kaj njim za meje! Naseljo se kar direktno pod strehe, ki jih posta-v j i o ljudje sebi in svoji živini. Vsilijo se kar v kozolce. Tam jim vsaj ni daleč do hrane. Tu se maste in debele ter polnijo zrak s svojim vsiljivim, sirovim kričanjem. Poleti bodo pa padali v zrela žitna polja. Pospravili bodo zrnje, predno bo utegnil kmet požeti.-A kdo bode uničil mrčes ?
Vprošam tedaj, ali ne bi kazalo v korist poliedel-stva in sadjereje pustiti tu pa tam kako goščo, kjer bi našli giiezdujoči ptiči varno zavetje ? Dosti je takih mest kjer nič poštenega ne zraste. Glogovec se pa vendar vko-renini ter bujno požene. Saj je tako skromen in tako hvaležen, ako dobi le par pednjev kamenite, plitve žemljice. Ako pa nočete iz estetičnih ozirov iiaiednih, divjih mej, zasadite in negujte vrtno grmičje. Ustvarite si umetno lepoto, ako prave narave ne marate! Samo ne iztrebljiate prekoristi ptičev žužkojedov! Nastavite jim hišice, da v njih gnezdijo; saj se dobe dandanes že za vsako vrsto ptičev posebna umetna gnezda, dupline i. t. d. kakor jih ptiči ljubijo. Hvaležni vam bodo za vsako malo pozornost ki jim jo privoščite. Uspeh se bo pokazal na vaših vrtovih in njivah.
IVANKA SMREKARJEVA:
Stanovaaje ogrevamo s kurjava. Največ goriva dobivamo od rastlin. Najvažnejša goriva so: les, 6rnii in rjavi premog in šota. Les je sestavljen iz kisika, ogljika, vodika in drugih rudninskih sinovij. Rudninske snovi
KURJAVA.
pri gorenju preostajajo v obliki pepela.
Vsak les pa mirna enake množino vodika in ogljika. Tudi je nekateri les bolj luknjičav, se rad vname iin gori hitro. Druge vrste les je gostejši; zato razločujemo trdi in mehki
les.. Mehki les ima mnogo vodaka, je rahel in luknjičav, se rad vname in hitro gori. Trdi les ima več ogljika v sebi je mnogo gostejši, se težje vname, gori bolj počasi, a daje ludi več toplole. Mehki les dajejo: smreka,
jelka, bor, topol, lipa, jelša, vrba i. dr. Trdi les dajejo: bukev, gaber, javor, oreh, brest, jesen, črešnja, hrast i. t. d. Dobra drva morajo biti gosta, zdiuva, (rda iri suha. Če so drva mokra, proizvajajo manj toplote kakor "suha, ker porabi pri gorenju mokrota, drv mnogo toplote za .izhlapevanje. Tudi plavlje-na drva izgube na svoji dobroti.
Vsled vedno vjjčje uporabe goriva v tovarnah in drugod bi bilo zmanjkalo že davno drv, da ni ohranila narava pod zemljo neiz7 merilih, zalog izvrstnega goriva, ki dandanes vedno bolj nadomešča les, to je premog.
Premog je v velikih skladih bolj ali manj globoko pod zemljo. Kopljejo ga tako kakor rudnino, četudi premog ni rudnina, nego je samo ostanek preobširnih gozdov, ki so so tekom dolgih stoletij popolnoma poogljeniili in se tako izpremenili. Ob velikih zemeljskih prevratih, morda tudi že pred vesoljnim potopom, je prišlo mnogo lakih gozdov pod zemljo, kjer je rastlinstvo polagoma zo-gljenelo. Ker pod zemljo ni mogel zrak do rastlin, niso mogle razpasli vsled gnilobe; neizpremetnjene pa tudi niso ostale. Izločevale so počasi kisik in ogljikovo kislino v obliki plinov. Ogljik pa jo ostal, s« zgostil, in ker ga je zemlja tlačila, se je izpremepil v nekak kamen, l. j. premog. ČSiftn starejši so skladi premoga, lam boljši so. Dostikrat izgubi premog popolnoma svojo rastlinsko obliko. Včasih pa se ohranijo tudi v- najstarejših skladih dobro ohranjena rastlinska debla.
Orni premog je najstarejši; sveti se lepo črno in je jedernal. Vname se težko, gori počasi in le na mocnrm prepihu. -•—• Z izžari-vanjem premoga v zaprtih posodah se na-pravljata svetita plin in koks. Koks proizvaja brez vsakršnega vonja mnogo toplote. — Največ črnega premoga imata Kitajska in Severna Amerika. V Evropi ga itma največ Angleška. V Avstriji ga je dokaj pa na Češkem, Moravskem in Šleskem ter Ogerskem.
Rjavi premog je navadno rjav, včasih tudi črn. V zemlji ne leži tako globoko črni premog in je mnogo mlajši.
Pa ne samo les, tudi drugo rastlinje se zogljeiii, posebno pa močvirni ali šotni mah. Te rastline odmirajo pri korenini, pri vrhu pa poganjajo nove vršičke. Ti usahli deli so pridružijo spodnji plasti, laku da postaja ta vsako teto debelejša. Ker zrak me more do nje, se počasi zogljeiii in tolikobolj zgosti, kolikor debelejše plasti leže druga vrh druge. V nekaj letih ise naredi precej debel sklad. Na (a način se tvori počasi šota. Spodnje plasti postajajo vedno bolj črne, ker imajo mnogo ogljika v sebi. Najstarejša šola je dostikrat jako težka, (mlajša pa je riava, rahla in pogosto se prav razločno vidi, da je nastala iz mahovja in drugih različnih močvirnih rastlin. Dostikrat je pa šota pomešana z zemljo, zato se njena gorivna moč ne sme ceniti po teži, ampak po množini pepela, ki ga pušča pri gorenju. Čim manj je pepela, tem boljše je gorivo.
GOSPODINJSTVO.
VARNOST PRED OGNJEM. Mnogo požarov nastane vsled neprevidnosti; zato ne moremo nikdar dovolj previdno ravnati z ognjem in lučjo, da se obvarujemo nezgode.
Skrbni gospodinji naj veljajo v njeni hiši tale navodila:
1.)	Užigalice, špirit, petrolej, bencin in druge slične tekočine hrani na varnem prostoru, kamor ne morejo otroci.
2.)	Svetilke naj bodo vedno dobro oskrbljene; gospodinja naj ne dopušča hoditi z lučjo v hlev, skedenj ali pod streho, kjer bi lahko nastal požar.
3.)	Reči, ki se lahko vnamejo, naj ne bodo blizu peči ali ognjišča, tudi ne blizu dimnika pod streho.
4.)	Pepela ne nosi. nikamor, dokler ni docela pogašen. Neodpustljiva lahkomi-šljenost je nositi goreč pepel celo na podstrešje, kajti tnal žareč ogorek lahko oživi ves kup pepela.
5.)	Nočna luč naj stoji na porcelanastem ali steklenem krožniku in ne kar na mizi, ki je morda celo pregrnjena s prtom.
0.) Ne dopuščaj nikdar, da bi prilival kdo petrolej gorečim svetilkam! Ne čakaj nikdar, da bi pogorelo vse olje, nego zahtevaj, da se svetilke osna ži j o podnevi.
7.) Ako se suši obleka, perilo i. dr. na peči ali štedilniku, je treba posbne pazljivosti, da se ne zapali.
Če se je pa vzlic vsej previdnosti pripetila nesreča in nastane ogenj, tedaj naj gospodinja ne izgubi glave. Skušati je treba ogenj kolikor možno hitro pogasiti; za to pa mora priti hitra pomoč. Goreče masti, olja in špirita ne gasi /, vodo, nego skušaj plamen zadušiti s tem, da vržeš nanj plahto ali kaj druzega. Ako se vname komu obleka, je najbolje, da se vrže dotičnik na tla; nikakor pa ne sme tekati semintja..
Hišna goba (glijva), če še ni preveč razširjena, se odpravi, če se posiplje večkrat peskom z vročim. Ce je goba že starejša, drgne mo tista mesta, kjer se pojavlja, z raztopino iz 1 dela vitrijola in 6 delov vode. Tudi se priporoča razionina soli, žganje s soljo ali pa drgnenje z vročini katranom.
Povoščeno platno, ki je izgubilo lesk, drgnemo z rumenim čebeljim voskom, ra-ziopljenim v terpentinovem olju. Nato ga drgnemo z volneno krpo, ali pa usnjeni za čiščenje oken.
Pliš in baišun zlikaš takole: Obrni vroč likalnik, tako da bo široka slran, s katero navadno likaš, gledala navzgor. Potem položi na likalnik vlažno platneno krpo, in potegni pliš narobe preko krpe m likalnika, tako da se bo kadilo iz pliša. Nato moraš pliš takoj skrtačiti z mehko krtačo. Prav tako postopaj s stlačenim baršunom (žametom).
O ročnih delih.
Z ozirom na dejstvo, ila obuvajo dandanes svilene nogavice tudi take. ki gredo brez večerje spat ali ki za trdi. zaslužek dragega cvenka morajo že na vse zgodaj na žuljavo delo. prinašajo italijanski modni listi vest. da Zahteva letošnja moda v prvi vrsti ne-prozorne, torej volnene in bom balaste nogavice. Te vrste nogavic pa si jih lahko vsaka ženska ™ pri prost a in gosposka — sama splete, ako ima le količkaj dobre volje. Seveda obstajajo žalibog dandanes celo učiteljice, ki ne znajo plesti nogavic vendar na temu niso krive one same, marveč učilnice. Jsi zavračajo pouk v onih ročnih de-lih. ki so bila in ostanejo v družini navek potrebna. No. in če se učiteljice nečesa ne učijo, je samoobsebi umevno, tla niti one same ne morejo učili drugih, to je svojih učenk. Sploh pa je za učenke težavno naučiti se tega in onega ročnega dela s popolnostjo že zategadelj, ker so naše šole organizirane tako, da. ne smejo učenke odnašati ročnega dela domov, ampak ga shranjevati v šolski omari. Zato |*a imamo mnogo prilike videti zlasti po naših vasicah male šolar i ce. ki skačejo podivjane semintja po ce-tah in klancih, okoli hišnih voglov in dvoriščnih plotov. Brez dela so ! Ročno dedce počiva v šolski shrambi; matere pa ali ne utegnejo ali pa ne znajo začenjati svojim hčerkam nogavic, zapestnikov. kapic, -brezpetnikov ali raznovrstnega šivanja, obšivanja. krpanja, kar prireja lahko deklica v družbi svojih lovaiišic bodisi pod lastno streho ali na sosedovem dvo! rišču.
Tainona — ki ne misli ravno globoko in ki je v nji le globoko zapičen občut, nasprotovanja — mi utegne op.a~ žiti, da. naj so učenke izven šole svobodne v svrho razvedrila. No. takim ugovarjam, da niti jaz ne svetujem spregati deklice takoj po šolskem prihodu v jarem drugega dela. Do kosil-ca ali južine in še nekoliko po obedu naj se le prosto pregiblje, da si stelo-vadi svoj život in pozabava z morebitnimi igračami. Toda kmalu na to naj poseže po ročnem delu, ki ga lahko opravlja v druščini (prijateljic v hiši ali izven hiše. Zategadelj bi bilo umestno, da bi učuenkam bilo dovoljeno odnašati delo na dom. Saj tako bi se nehote tudi matere naučile raznih ročnih del od lastnih hčerk, kakor se marsikatere marsikod naučs -citati iz abecednika svojih prvorazrednikov, ako niso v isvoji mladosti same imele zadostno priložnosti obiskovati šolo.
Kaj zato, če prinese šolarica nekoliko onesnaženo del Se v šolo, saj voda vse opere. Sicer se s pametno vzgojo •deklico privadi k čednosti in snagi, da bo že sama pazila na čistost svojega šivanja, kvačkanja, pletenja in vezenja.
Ker sem prepričanja, da ustreženi marsikateri, bo prihodnja. Jadranka, donesla teorijo raznih lahkih del, ki so jako potrebna in stanejo precej denarja, ako si jih hoče kdo nabaviti. Res je sicer, da stane denar tudi doma napravljene delo, vendar je pri tem ta korist, cla je to poslednje trajnejše in se lahko in lažje popravi, ako se raztrže, kakor ono kupljeno in s strojem sešito ali spleteno.
■laz.
Hajnovelša razdeiba naše pokrallne.
A a. nas — italske Slovence — ni tekoče leto nikakor pričelo z blagoslovom dobro-Ujivosti, niti s poškropljenjem omamnih <B8av, ki, bi nam vraj za nekaj mesecev omrležS® duha, da bi pričakovali na svoji narodnapolitičm livadi boljšega klasja in žita. Zc ob zori Novegal-eta, to je 4. ja-nuarija, so v Rimu doigrali svoj mats, Ki >e je obrnil proti nam s podobo mrtvaške glave. Vrhovni poglavar razširjene, obogatene in pam-nožene Italije — Benito Mussolini, pred katerim se maja baje celo kraljevska krona sicer dobrodušnega. Zmagoslavčka Manuela, je poiegel po imjevi fraski, da je tem fcrezobziraejše raztrgal svileno koprcno naših zlatih iluzij in krvavih nad. Še na um mu ni palo, da bi nas hotel z nežnim pobožkanjem sočutno puščati v slepeči omotici kako nam !m> vetesilna Italija — ki slavi tja daleč doli do Čimbungtankola in tja daleč gori do-!ferezmagorkXza kot studenec svobode in prosvete — podeljevala zanaprej vsaj mr-vico svoboščin..-., in oddiha.... in premika... in izreka... Še na um mu ni palo, da bi iam ko dobrosrčen Sicilijanček zapihal v •hraz vinšnjevomodre balončke iz svoje parlamentarne milnice. — Kaj še! Srepo kas je pogledal izpod gostih obovi; z zlobno porogljivim ozirom nas je premeril "<1 nog do glave, od prvega do zadnjega, d Mangarta, do Ogleja, od Ogleja do Po-e, od Pole do Snežnika tev nam s stisnjenimi ustni siknil: Ecce homo, podjarm-1 j ene i!
In kako ne bi? Kaj se Mussolini morda boji zamere enega Momčila Ninčiča, ma li on kak obzir pred belolaso brado Pašiča. ki navzlic svojim državnim vrli-lam, posedujeta veliko državno napako, ta se — liki vsi Srbi vobče — ne morejo ftresti tiste prevelike zaupl;jvosti, ki jo -sojijo do Italije in svakoga Italijančka posebej-kakor da bi leta prišel na svet od
kod diugod kakor pa Slovan, Kaj ne bi? Kaj se bo on ustrašil nagega požrtvovalnega in z ljudsko dušo prežetega \Vilfana doklev ima le ta take nerazsodne fantiče okoli sebe, da se kotaliijo- in igrajo — prav pred nogami in se ko m-uselmani pred Mohamedom globoko poklanjaio — pred mini-sterskim predsednikom! Kaj ne bi, ko< smo tako pohlevni, potrpežljiva in skromni ? Vsi Mussolinijevi predniki so nas doslej, ko a renski matadori svoje bike, pikali in zba-dali od vseh strani, da smo se od groze, bolesti, in stradanja krvaveči ozirali topo okoli-iščoči kako špranjo, skozi katero ti nas utegnila povleči rešilna roka... Mussolini je , kot španski zmagalec razgrnil svoj škrlatni plašč prav pred naše oči. in nam zasaxE! kot oni svoj meč naravnost v čelo. In o-supnjenim nad smelostjo in strmečim nad drzovitosljo, napa je umikajočim svetoval vzklik: Morituri Le salutant! Svoj mot d'ordre glede naše pokrajine je razložil t ako-le:
1.	Videmska pokrajina z glavnim mestom Videm (Udine) se strne z goriško deželo in se prelevi v emotno furlansko po-krajinov furl. pokrajino bo pripadal tudi trbižski okraj (Tarvis).
2.	Goriški deželi bo-doe odvzeto in Trstu priključeno: Gradež (Grado), otok Moro-sini,, Tržič (Monfalcone), postojn.skin, vi-pavski okraj, isterski okraj Milje (Mug-gia) 'in štiri komenske občine okoli Na-brežine.
3.	Nad Istro se izvrši ta izprememba, da izgubi miljski obraj in da namesto Po-reča (Parenzo) bo glavno mesto Pulj (Pola).
Razen te razdelitve je podano še sledeče pojasnilo, a Trst naj potoma železnice do Postojne, do jugosl. meje (nadzoruje Slovence svojega ozemlja, do katerih mora. vršiti zgodovinsko nalogo, da jih vrsisa Jpoitalijanči). b) Vrskanje mnogoštevilnega slovanskega prebiva,istva v trbij&em okraja bi se ne moglo izvrški tan. kjer bi bil italijanski živelj enakomočan kakor tujerodni. Z ustanovitvijo velike furlanske pokrajine pa že naprej vidimo, da se bo tujerodno prebivalstvo dalo vsrkati (razna roditdl) ker bo v popolni manjšini. Ako bi Gorica ostala ko doslej, bi bila v oblasti tujerodcev in bi značila narodno in vojaško šibkost naše meje. Pa pa more rešiti ono nalogo, ki ji jo je prisodila nova zgodovina Italije, bo postala Gorica važno središče za širjenje ditalijanstva.
Od vsepovsvod nam je torej zadihala nasproti prosveta in svoboda matere Italije. Pod naslovom: «Listina naših svoboščin prinaša Gov. Straža sledeči članek:
Silni leta stoji že naše ljudstvo v neizprosnem boru proti krivicam, ki se mu godijo po vseh mogočih oblastnikih v lastna deželi. Ljudstvo se bori brez odimora in počitka, bra ni svoje imetje, brani svolo šolo, brani svo-
jo sodndjeurade, brani svobodo v svoij cerkvi, brani svoja društva, brani svoje gospodarske organizacije, brani svoje časopisje, hraiuii končno celo osebno varnost, svojih mož, družin, že-nai lin otrok. Kakor velika mogočna obtožba se dvigajo sredi istrskega ljudstva zidovi 150 šol, iz katerih je pregnala vlada naš jezik. Nikdar ne lx> pozabljeno, da je iz sv. Antona. Novega v Trstu, kjer moli tisočglava množica slovenskih vernikov Kristusa, pregnana slovenska pridiga. V celih okrajih Istre, kakor n, nr. V Poreščini, je že pol leta našemu ljudstvu oblastveno zabranjeno, čila ti časnik v svo-i ietm iezicu. In ma istrskih otokih visijo še danes na zidovih mest in vasi lepaki, ki prepovedujejo prebivalstvu čitanje hrvatskih listov. Poslopia ki so last našega ljudstva, ki ■ jih je ono zidalo m s svoiimi žulji plačalo, so v Istri privatne osebe ljudstvu kratkoma-lo vzele in jih drže še danes kljub vsem zakonom. protipostavno v svoji posesti. In mi v Gorici imamo pet palač «Šolskega doma«, ki so naša last in posest, in vlada nam ne dovoli v teh naših prostorih niti navadne gospodinjske šok' za naša dekleta. Kad bi nadalje naštevali in obtoževali V Kamor gledaš, kamor stopiš, novsod vidiš znamenja krivic in nasilia, ki nam ga delajo nadluti oblastniki.
Toda mera ni še polna, oblastniki mislijo da niiso storili še dovolj krivic nad našim ljudstvom. Sklenili so, da mora zginiti iz vseh sodnij za vsele.i slovenski jezik. Na. Goriškem trobi fašistovska. vlada s surovo silo naš jezik iz slovenskih občin in iz deželnih uradov. Ministrski predsednik Mussolini pa je naznanil brez vseh ovinkov nam in državam vsega sveta, da moramo Slovenci in Hrvatje v Italiji zginiti s površja zemlje. Naivišji zastopnik italijanske države je na-opvedal 'slovenskemu kmetu, delavcu, obrtniku in slovenskemu razupimištvu boj na življenje in smrt. Nam ne preostaja nikaka izbira: ali bo obveljala Mussolinijeva in bomo mi zginili iz zgodovine, ali pa zmaga v tej borbi slovensko ljudstvo in se razbijeljo Mussolinijevi nameni ob naši organizirani volji.
Boj nam je napovedan in mi ga sprejemamo s pogumom. V veliki borbi, ki bo valovala po naši zemlji, mora vsak naš človek razumeti do dna pomen naših bojev.
Tu ne gre za par bornih vasic in trgov, ne gTe -le za koristi par stobisoč kmetov, delav cev in obrtnikov, ki žive na tem koščku zemlje. Gre za pravice, ki jih je priznal in zajam čil zbor vseh civiliziranih držav sveta vsem plemenom brez razlike kot temeljno svoboščino, katere se ne srne dotakniti nobensi država, nobena vlada in noben narod, ki se šteje in je pripuščen med kulturne narod-.
Pred nami leži spis vsečiliščnega profeso-ria in člana pariške • konference drja. Žolge-rja, v katerem opisuje pravice, ki so jih za -stopniki, skoro vseh držav Evrope, Amerike.
Azije in Afrike dali ju zagotovili manjšinam v tujerodnih državah. Te pravice so zapisane v listini o <Zvezi narodov«. Ogromna večina držav sveta, so listino podpisale in se ined-s« bojno obvezale, da nad temi pravicami malih narodov skupno čuvajo in jih .skupno branijo proti vsem kršiteljem brez razlike.
Te nedotaklijve svoboščine opisuje dr. Zol-jjer takole:
1.	Vsem prebivalcem, brez razlike roistva, narodnosti, jezika, plemena ali vere je zajamčena pravica do polne in «ete zaščite nj-hovega življenja in njihove osebne svobode. To pravico irna torej hijerorlec, čel udi ni državltian.'
2.	»Tujerodmn, ki so državljani, so pa zajamčene še posebne pravice slede uporabljanja jezika, poduka jezika v javnih šolah, glede ustanavljanja lastnih šol in drugih vzgojnih in kulturnih zavodov. Tujerodec, ki je državljan, ima pravico, da uporablja v privatnih :n trgovskih odnošajih, v verskih stvareh (služl>a l>ožja, pridige, veronauk op. ur.) v tbku ui Jia javnih shodih katerikoli. I'red sodišči pa svoj jezik. Tujerodci-državljani imajo ))od istimi pogoji kakor ■drugi državljani pravico ustanavljati na lastne stroške šole le<r druge vzgojne, človekoljubne, verske in socialne zavode in v njih svobodno uporabljati svoj jezik. V mestih in krajih, kier prebivajo tujerodci v precejšnji količini, pa mora država skrbeti, da dobiva tujerodna deca ljudskošolski pouk v svo jem jeziku®.
3.	Vse označene pravice lujerodcev so izstavljene pod varstvo Zveze narodov. To varstvo obstoji v tiru. da svet Zveze narodov odredi, da .se UKINE vsako postopanje, ki lii kršilo zajamčene pravice. Zveza narodov zaukaže torej državi, ki tepta pravice tujerodnega ljudstava, naj svoje krivične ukrepe prekliče in umakne. Vsak član Zveze narodov lahko stavi tak predlog. Tudi prizadele stranke same, lo se pravi teptani mala narod sam se lahko priloži na. Zvezo narodov.
Vse le svoboščine in pravice malih narodov so morale potrdili in .kpodpisati skoro vse države v srednji in vzhodni Evropi. Podvrgle «o se nadzorstvu Zveze narodov. ■ Kar se pa Italije- tičepravi dr. Žolgar — so se velike sile postavile na stališče, da bo ona kot kulturna država že sama in brez mednarodne kontrole zagotovila manjšinam zaščito, ki jifii GRE v smihi gornjih določil«.
Italija je torej priznana za kulturno državo, ki sama od sebe, brez pritiska, brez mednarodnega nadzorstva, spoštuje, čuva in ščiti pravice našega ljudstva, ki nam jih je pnima-l in zagotovil ves civilizirani svet.
Toda kar je doživel in doživlja naš narod
že štiri leta na tej zemlji, je očilo kršenje in
teptanje vseh dobrin, vseh jamstev, vseh
pravic in svoboščin, ki nam so bile svečano
t
zajamčene in zagotovljene pred očmi vsega kulturnega človeštva leta 1919.
Ministrski predsednik Mussolini hoče po-
staviti tei krivični politiki krono na glavo. .Neporušljiva zavest pravice nam daje pogum, da njegovo vojno napoved sprejmemo, in iinu kličemo že danes: Vas in Vaše stran ke že davno več ne Ki. ko lw> na tej zemlji še vedno živel in gospodar,il slovanski rod !
Odgovori na vprašanja.
Mu.iii.lca: Vratolomja je hrvatskosrbsko ime in nadomestuje iine Rartolomej, ki ni drugega ko Jernej.
Žalost. Ona bela guba. oziroma beli trak ki ga okoli glave nosijo v žalno opremo odete dame, pripada samo udovani in še tem še le po mesecu dni moževega pogreba. Ako ste videli torej z onim belim ob-šivom kako hčer, sestro ali mater, si je dotični beli obrobek nataknila ali iz ne-čimurnosti, ker je vedela, da pristoja vsakemu obrazu, ali i/, lastne nevednosti, ali vsled napačnega nasveta nevedne modi-stinje, ki v modnem listu posnemlje lik. nedabi prečitala pismeni dodatek, ker ga sicer (francoski, angleški ali nemški navadno ne razume.
A na.,: Ako obstoja razlika med pojmom opravljanje in obrekovanje? Seveda in š>j celo velika! Opravljivka je lelikomišljena jezičnica, pri kateri deluje nevošljivost. Ona pripovednje brez do bi jo kdo vprašal o bliziijiku reči. ki so resnične, vendar neljube in neprijazne; izpodtika se na bližnjikovi hoji, nošnji, pogledu, nazorih, govoru itd. Obrekovalka iw je zlobna brez-vestnica, pri kateri deluje laž. Ona Izreče ali namignje v škodo bližnjika reči ki se dotikajo ugleda, časti in spoštvoanja in ki niso resmične, ki so docela izmišljene ali liotoma pokvarjene. Opravljivec je torej zavistnik. obrekovalec je brezzna čajen podlež.
liernarti. Jemljem na znanje. Vašo odpo-red in na oprašanje, ako morate plačati lanski letnik. Vam odgovorim; Seveda 1 Kako si morete drugače misliti, da Vam bom pošiljala vse leto brezplačno Jadranko? Torej prosim čimpreje, da ne vvrstim tudi Vas med one timoglavce. ki lih oddam odvetniku, kakor hitro utegnem.
Gospod 1(. Dali ste se prečertati kol star naročnik in se vnovič vpišete s pripombo: «Izprevidim, da ne morem živeti brez Jadranke Hvala na priznanju, gospod! S podolnlm zapisanim ali izrečenim vzklikom je marsikdo zopet pri stopil. Da resnieo povem, sem pričakovala vsled protibobnanja mnogoveč odpadnikov in nikakega novega naročnika. Zgodilo pa se je. vse dnigače! Le nekaj učiteljic. in učiteljevih žen je list zavrnilo: iznenajeno mnogo pa se jih je vpisalo nanovo!
Gospodična Dana: Zahvaljujem. Vse mi je znano; vem ,vem. da nekateri ne morejo radi Jadranke mirno spati, dasi so
pošiljali brnmne in ozkosrčne poverjenice agitirat po hišah za nek drugi list s sledečim podžiganjem: »Kaj bi čitali Jadranko, saj ta ni za nič; škoda je 80 cent. Kaj pravite? Čin rodoljubja, dela, požrtvovalnosti? Kaj še! Jadranka je čisto navadno privatno podjetje, ki mu ni dovolj bogastvo do pasu, ampak se hoče v njem kopati do grla!»
Rodoljub: Poitalijančeno ime za Tomaj je Tomadio, za Repentabor je Morite Rupi-no, za Opčina je 1'oggio Reale. Ročinj-cem tam* pri Kanalu pa se moramo čuditi, da ne protestirajo za podarjeno spakedranko; njih kraj so Lahi izpremenili v kliuse . aziroma «ronzino».
M elita: Izraz in pojem iazt resenost ima kar tri pomene: 1) Profesor je v hipni «raztresenosti» nataknil na glavo košarico namesto klobuk '>) Po vsem holmu so «raztrešene* prijazne hišice. 3) Odšel je v hosto, da bi se v samoti razvedril in traztresei (ali razmislil) vseh skrbi in tuge, ki ga je zadela.
Milka: Izobrazba ne obstoji v tem. da se kdo priuči mnogim jezikom! Moja sose da ima papagala, ki govori italijanski ir, francoski in kmalu bo znal tudi sloven.sk . kajti jaz ga učim že par dni ta le siavtk. • Nevošljivost. združena z zlobnost.io je: slovenskega izvora!... Navzlic temu inani-ka papagalu še mnogo do izobrazbe.
Albert: Prejšnji urednik Dctninsvcla .le bil. D.r Fran Štele; njegovo bivali:'.e je na. ljubljanski Sv. Petra cesti. 80.
Mirna. Me prosite naj pogledam v Leksikon. kaj pomeni beseda C.omputation- •? Jaz nimam nikakega «l,eksikoria ! Odgovore v Jadranki .mi narekujejo glava, srce in.... vest! — Zgornja beseda pa pomeni preračunanje, korenit preudarek)).
Marija..- Savi na. žensko krstno ime ni isto, kakor Savo, ki je krstno ime za moškega, in izhaja od svetinka Sveti Sava (San Sabba). Je torej med njima isti razloček kakor med Prh-om (Odoriceo, n-rich) in Uršo.
Okoli ranica. Prašate nasveta, ker ste plačali naročninio za list, s katerim niste zadovoljni in ki vas je razočaral ? Naročnine ne morete zahtevati nazaj, torej nič drugega, ko potrpeti, da se.... izboljša, toda izboljša seveda tako, da se čitate-ljstvu res prikupi in ne le. (la mu iz komplimenta ali laskanja taalioni zapoje for-rnelno priznanje. Razočaral pa je marsikoga po tolikem hrupu in kriku \
lllllllllllllllllllll
Širite Jadranko!
Pošljite naročnino!
I1IIIII1IIIIII1111I1II11I1IM
stas. tip. s. spazzal • t^ieste.
: .ZIIIZIIIVIISII ATELJE: ADOLF KOLL
GORICA
Korso Viktor Em. III. št. 11
= I. nadstp. =
%
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
SEVER & COMP. - TRST
— ulica Machiavelli štev. 13 — talef. 22-59
Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na željo pošilja cenik za 1. 1922 brezplačno. Direktni ur»z.
Jadranske Banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkom, Opatija. Sarajevo, Split, ŠibeniUadar, h gre b,Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
JAKOB PERHAUC
TRST - Via Spiro Tippoio Xydias • TRST
ZALOGA
tu iu inozemskih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na dom. — Razpolaga z najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, ExceIsior i. t. J.
IVAN KERZE
ima v lastni zalogi naj razno vrstnej še
kuhinjske in druge hišne pstrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11)
Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v Jugosl. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge, na knjižice v Lirah obrestuje po 3s/+°/0 netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 472s/o
--Glavni sedež banke LJUBLJANA ----
PODRUŽNICE: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj. Brežice. Navisad, Sara;., Split, Metkovič - Delniška glavnica in rezerve: SHS Din. 37.500-000
========= Uraduje od 9—12»/2 in od 14 ,—IS. =====
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
Zaloga pohištva
ANTON BREŠČAK
GORICA • Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica)

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="CvApTE+d9Sjb0wZJUjlmbxDY5ErDRlgQaKf/qMNQtjpklPDBNmUL8r7x6E4FEGgfUn5xtMlNcKQ7i//TxtE4hx1TFtKnFClfUT/r/nDmBA+9Py4vNIZ4ehIFLkHQhCreWiXOgjfi839YHmtlZhu3Yg==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="r/d6aWOwPuzYBCv2LxH5lNtXtwRgE/D1lQNHldbwMBn+FmQyQqqepc+aKpT3Gn0tsuIC+div3NdosdObIGJBfDOb/Ul7EFNi4ZuG/945QpQTalfHOBP+O6GhlM+GF8HmQc2hY4yTEZjO8Ft0SEjAwilv5Ji+86Z3obxJSmUKks3g4Ql4nbvTiPyf6s7iq1HTv+pkn1STaHTRaZo0qIAEo027E5SCHHPVgzdRfYiOacTxrbZwo5ERSvOlQwPnqmtXjXOT3OlqKQgzjHWFID4a7CrM+IzD7jRzbaV6BKJsZdDWmk8MJNeAN/TmwqKZ7pDF/fjk95IzABIiVaLpRNw7XYATvoWyIigNwlk/JNaNuGKqGvh4PMZTLGxft/E/8ois0a9PaZKPKlePz4AIG2pGC360erA47nJ9999jw+xAweeDWQCqj7aqSB/BjO5bDaH/icyhOW/Sj4UZ4rVzRJ6OCtf5p4wo3Fb7yPMdUyl2n0zbNbBKiR5ewH4TlLKzid1xZUWd7rmtdGqitnIjw0BdOE7fgtXmpuDyq36V1NayZ5DzTguLnmX5ybWgQcIaCNB2MD44Ed12o9E9VyMb+QQCgUjhlDYyfYx0u2cK8xVp5EtioqLZ+fZWL+AaQWRWCRtqz32VkNAlsN0dKUwqEREZniRJJoFcDs8au3Mxf0ST6JxyjhfChSD1WslQYHK7Y7kV/m0VJN3kgG7XdT1ov879LV4fCdisLhNqp4Ku6/c6Nsfs5e8ZKHoOyEcmYRHQbxoxvdUXQZUdKBxdvAmtPrMsPDTznRCzxskAj8tm6FhN//7wADeE7/Wx4ZZkwVP87nstaFrKKSe1+hdNzIegfGMjOL3SXyGZRUr5TsrjWzFKH/JJB0udklRvBC9q/T/4b+FLjG98CAzXHyWZDEEeC4NKX+QRT1RQX1oX7uQGLH9fOPtCQreuMBwagniePlVZggBafNLXzQLRv+XXx3y4pOiDaocpvW/X7qr2XkkdWL6JnXMhcHwRfzd0/BYt0mNJ+8ysFLxM8QDIMfIl45s7ijuodEJgqFC7DNjM5Bs0Szz9zUQ+WLA/kAAT4zHj2TFzY3xfMvZhkWSlOmC5tLz1NcZjqzJvKJsrSwKBa9xSFqfJWQwz2II2es2pEqhIEfKDJSxibseWVB3u0Ryid9rqu0J58spcBUptG55QLgjFoXXrBR9fFKJM2Y/bWg+Iu1JWJtPk2pqplgBBIxcz9yZu5jDS4G2iAsFbAwNaIPywo0nCNTU=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>