List 6.
Liburnski marun.
V celi Istrii rase marun (kostanj) samo po sledeih od juga k severa tikoma leeih obinah (srejnah.)
1. Bereka: ga ima malo, in to samo Da desni strani od grada Bereca do Moenike meje. Na levi strani proti Plomina ni ve zemlja za-nj.
2. Moenika: rase po celi obini, pa je le redko nasajen.
3. Lovranska: Lovranaina je prava domovina Liburnskemu martinu; takajna zemlja je posebno za-nj, lepi maranski g-ojzdii so semtertje po celi obini, in on da Lovrancem, ako obrodi, lep dobiek.
4. Veprinaka: tudi po vsi Ve p ri na in i rad rase; ali vendar ga Veprinani ne pridelujejo toliko, ko aosedje njih Lovranci.
5. Volosko: ta obina ima malozemlji, zato tudi nima mnogo maruna; ve ga ima semo spadajoa podrunica Opatija.
6. Kastavska: v celi veliki Kastovini rase ma-riin samo v podrunici Rukavcu, in po nje okolici na Veprinaki meji; drugod okoli se ga ne najde razun kaknega posamnega stebla; ali pravi marunski kraji so Lovranina, Ve p r i n as ina, Opatija, in nekoliko Moenike Drage.
Te obine lee vse na juterni strani gore Uke (morite maggiore) in tako imenovane Veprinake in Kastavske gore; so precej bregovite, in imajo malo ravne zemlje. Marun rad rase do blizo srede Ukine viine, in precej vie kakor ters. V vsaki obini je saj jeden ali ve mo, ki umejo dobro marun cepiti (ker vsak tega ne zna) in ki imajo zato potrebno sprav. Take najmejo drugi gospodarji, da ga jim grejo cepit za plailo. Liburnski marun ni povse tako debel, ko laki; pa je vendar prav lep in sladak; to se ve, da bo pri samem primorji lepi in slaji, kakor visoko v podgorjL
Pri klatitbi v zernu nabrani marun imenujejo brana c, ki ni zelo timan, ker je rad erviv. Nabrane jezice se vsipajo na kupe, kjer se nekoliko tednov puste, da se nekoliko vgode, in kar ga iz njih nadolbejo, se imenuje dubenac, kterega na tri dele prebirajo, nar debelejega in srednjega za prodajo, drobnega pa za dom. Prav debelim zernom reejo kobolei, samim luskam brez jederca pa luaci. Kodar je e marun pobran, ga hodijo otroci se sledit, in to imenujejo p o-letkovati. Letos ga je dolgo asa strana sua za-deravala, ter se je mislilo, da ga ni ne bo; ali ko je nadeilo, se je na enkrat, kakor tukaj reko, zai-rII; in kolikor vie v podgorji, ve ga je bilo. Priel je ljudem ko nebeka mana , ker jim je vse drugo sua, vino pa plesnjavina vzela; prodavali so ga cent po 6 do 8 in e ve goldinarjev; nar ve se ga zvozi v Reko in Terst, nekoliko tudi v druge ilirske in dalmatinske primorske mesta. Le koda, da tukaj marunoreja ne napreduje, kakor bi lahko napredovala; ali temu jo uzrok: pomanjkanje pravega ljudskega poduka, ker nae ole so veidel le mornarjem in tergovcem namenjene.
__________ J. V.
22
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si