Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XIII Številka 3 Marec 1981
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
GORNJI GRAD
LJUBNO

mm mm -mam ara&g
Socialna politika in
Priprave na III. kongres samoupravljalcev
Koordinacijski odbor naše občine je na svoji zadnji seji ugotavljal dosedaj opravljena dela. Na predlog, da evidentirajo delegata iz svojih vrst so doslej odgovorili iz Glina in Gozdnega gospodarstva. Prvi so evidentirali kot kandidata za kongres Alojza Mavriča, drugi pa Franca Borštnaka. Doslej še ni predloga iz Smreke v Gornjem gradu. Na seji so dalje ugotovili, da ni nobena osnovna organizacija sindikata poslala kakšne predloge ali dopolnila k predlaganemu načinu izvolitve delegata za III. kongres samoupravljalcev. Torej bo ostalo pri tem, da bo volilno telo sestavljeno tako, da vanj izvolijo delavski sveti, družbenopolitične organizacije in skupščina SO Mozirje po enega delegata. Sestali bi se sredi maja in opravili izvolitev. Ko so na seji razpravljali o vsebini razprave delegata, so menili, da bi kazalo ob vsem prikazati še stanje v našem kmetijstvu, glede na hribovito območje in glede na obmejno lego. Vsa gradiva, ki bodo poslana o samoupravljanju in drugih vprašanjih iz kolektivov, bo koordinacijski odbor skrbno proučil. Skupno oceno stanja pa naj pripravijo skupščinski odbori občine, družbenopolitične organizacije in posebej še Klub samoupravljalcev.
Priprave na kongres samoupravljalcev potekajo tudi v naši občini po
predvidevanjih in dobro.
Popis prebivalstva, gospodinjstev
zdravstvo
Kot že ime pove, je problemska konferenca SZDL Mozirje, ki je bila 6. marca letos, obravnavala široko področje dejavnosti razvejanega sistema socialne politike in zdravstva v občini. Poseben povdarek je bil dan obraviiavi zastavljene družbene skbi za starejše občane in zagotavljanju sociable varnosti različnim kategorijam ljudi. Udeležba je bila številna, kar je gotovo posledica zanimive problematike. O nakazanih vprašanjih je razpravljalo kar 17 razpravijalcev, nekateri tudi po večkrat.
Konferenca je v celoti osvojila pripravljene teze ter dala mnogo pobud, ki bodo služile kot osnova in izhodišče za oblikovanje socialne politike^ Nadalje je predlagala, da se delo samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva mora bolj uveljaviti. Zlasti pa je treba s koordinacijo dela med posameznimi interesnimi področji, kot zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje in stanovanjsko gospodarstvo doseči enotnejšo socialno varnost in obseg posameznih socialnih pravic ugroženih občanov. Pooblastila je tudi svet za zdravstvo in socialno politiko pri OK SZDL Moziije, da na podlagi podanih predlogov in pripravljenega gradiva opredeli naloge po posameznih nosilcih.
Zanimive so vsekakor teze iz gradiva o družbeni skrbi za starejše občane, kijih na kratko povzemamo:
1.	Ugotovljeno je, da je kar 1/8 prebivalcev občine starejša od 65 let in zato širša skrb ah izostanke le-te zadene kar vsakega osmega v občini.
2.	V zadnjih nekaj letih so nastale pomembne spremembe na področju izgradnje domov za starejše občane. Teh domov v občini sicer nimamo, smo pa sofinancirali izgradnjo v sosednjih občinah in imamo trenutno vse kapacitete zasedene. Sicer so ti domovi le ena izmed oblik družbene pomoči in skrbi za starejše občane.
3.	Stroški oskrbe v domovih so visoki, zato bomo morah v bodoče z ustrezno porazdelitvijo stroškov in s subvencioniranjem posameznih storitev v domovih omogočiti, da si bodo lahko tudi upokojenci s povprečnimi pokojninami zagotovili bivanje v takem domu.
4.	Potrebno je zagotoviti druge bivalne pogoje v stanovanjski izgradnji, ki bodo omogočali starejšim ljudem in drugim, ki so omejeni v svojem gibanju, možnost življenja znotraj stanovanjskih sosesk ali blokov (stanovanja v pritličju, možnost dnevnega obiska in oskrbe itd.)
5. Skrb za ostarele ne sme biti prepuščena le profesionalnim institucijam. V večji meri in bolj organizirano bi morali vključevati prostovoljne
dejavnosti v sistem pomoči ostarelim občanom kot doslej:
—	s pozitivnimi izkušnjami pionirskih organizacij pri sosedski pomoči starejšim in osamljenim bi morali nadaljevati,
—	v okviru organizacij Rdečega križa in drugih društvenih organizacij v krajevnih skupnostih, bi bilo potrebno usmeriti
in poživit akcijo v organiziranje najrazličnejših oblik sosedske pomoči,
—	društva upokojencev naj bi v povezoavi s krajevnimi skupnostmi organizirala oblike za družbeno udejstvovanje starejših ljudi.
6.	Doslej se nismo dovolj ukvarjati s splošnimi vprašanji socialnih in emocionalnih kvalitet življenja starejših ljudi. Razvoj družine gre svojo pot in ne uresničuje vseh potreb, ki jih imajo starejši glede tega. Zlasti odnosi med starši in njihovimi otroci so dostikrat taki, ko starši ne dobijo ustrezne opore pri svojih otrocih, predvsem glede čustvene pozornosti in povezanosti. Prav tesnejši povezanosti med generacijami bi morali posvečati več pozornosti.
7.	Znanost o staranju in preprečevanju težav se je močno razvila, Z ureditvijo zdravstvenega varstva, kot enega glavnih pogojev družbene skrbi za starejše, bi glede na nekatere značilnosti in zahteve te skupine ljudi morati:
—	pri zdravstvenih domovih urediti posvetovalnice, usmerjene predvsem v preventivno socialno^-zdravstveno smer,
—	nadaljevati in še bolj razviti službo nege bolnika na domu, s čimer bi na eni strani razbremenjevati bolnišnice, na drugi pa krepiti varnost ljudi,
—	zagotoviti najbolj pogosta zdravila ob ambulantah in še kaj.
8.	V okviru krajevnih skupnosti bi bilo nujno proučiti predele, kjer so resno ogrožene življenjske razmete starejših ljudi, zaradi razseljevanja mlajših.
V takih predetih ati na osamljenih kmetijah ostajajo ostareli ljudje običajno sami in brez organizirane^ družb ene pomoči. Domsko oskrbo taki ljudje, . predvsem zaradi navezanosti na zemljo in okolje odklanjajo.
9.	Problemov je še sigurno več. Ob iskanju novih in sodobnih oblik aktivne pomoči in skrbi ter zagotavljanju pogojev za ustrezno kvaliteto življenja v starosti bomo morati upoštevati, da bo vedno več starejših ljudi, kar bo terjalo dolgoročne pristope pri razreševanju vseh vprašanj, ki zadevajo starost in staranje. Ta vprašanja pa morajo biti vpeta v celovitost samoupravnih družbenih odnosov.
V socialistični zvezi so se torej odločiti, da je nakazanim problemom in usmeritvam posvetiti več pozornosti!
J. K.
in stanovanj
Že v prejšnji številki Savinjskih novic ste bili na kratko seznanjeni o^ namenu popisa prebivalstva; tokrat pa vas želimo opozoriti na podatke, ki jih morate pripraviti ob popisu 1.
4.	1981, da boste čimbolj
olajšali delo popisovalcem na terenu.
Vsak popisovalec mora popisati naslednje popisne enote:
1.	prebivalstvo
2.	gospodinjsktvo in
3.	stanovanje
Najpomembnejši podatki, s katerimi morate razpolagati ob začetku popisa so:
1.	Podatki o stanovanju
—	hišna številka, ki mora biti na vidnem mestu na stavbi,
—	površina stanovanja v m2 in število sob v stanovanju,
—	leto zgraditve stavbe.
2.	Podatki o gospodinjstvu
—	obdelovalna in neobdelo-valna površina zemljišč v m2, katerih lastnik ali uporabnik je gospodinjstvo,
—	število živine glede na vrsto živine,
—	podatke o kmetijski mehanizaciji ipd.
3.	Podatki o prebivalstvu
—	vsak občan mora pripraviti enotno matično številko občana, lci so jo posredovali krajevni matični uradi,
—	vsak zaposleni občan naj pripravi popisnico, ki jo je dobil ali kadrovske službe OZD, kjer je zaposlen,
— občani, ki so bili kdaj zaposleni v tujini, naj pripravijo tele podatke: ime države, leto odhoda v tujino, poklic pred odhodom v tujino, leto vrnitve iz tujine.
V kolikor gospodinjstva ne razpolagajo z zgoraj navedenimi podatki, naj si jih priskrbijo do 1. 4. 1981 pri pristojnih organih SO Moziije ali v OZD, kjer so zaposleni.
Kako je z recepcijo v Mozirju
Tako nekako je bilo postavljeno delegatsko vprašanje na skupščini občine Mozirje. O skupni recepciji se govori že leta dolgo. Da je potrebna,je na dlani, saj nimamo doslej organizirane skupne ponudbe v turizmu. Kako je pa ta nujna pa je najbrže kar vsem jasno. Zato se v zadnjem času zavzemajo tudi zasebni gostinci. Posebno važno je, da se končno sile združijo in ponudijo javnosti ne samo naravne lepote, temveč tudi dobre gostinske usluge!
Obvestilo bralcem
Nekateri občani se pritožujejo nad neredno dostavo našega glasila. K temu bi pripomnili, da smo od 1. januaija dalje sklenili s pristojnim PTT podjetjem pogodbo po kateri je vsaka pošta dolžna Savinjske novice dostaviti občanom v roku 4 dni po prevzemu pošiljke časppisa. Tako kot piše bralka iz Gornjega grada, da je dobila novice šele 10. 3. tm. naj ne bi bilo! Zato prosimo vse bralce, da se glede neredne dostave obrnete na pristojno pošto. Dostavnina je plačana in zato nikakor ne gre, da bi časopis dostavljali, ko bi bil pri volji za tako delo dostavljač, ampak gaje treba dostaviti v pogodbenem roku. Mi bomo poskrbeli, da bo tiskan vedno okoli 22. v mesecu, tako ne bo težav pri pravočasni dostavi. Vedeti moramo, da so zadnje dni v mesecu poštaiji obremenjeni z dostavo pokojnin. Mislimo, da bo z iooro voljo vendarle stekla redna dostava našega glasila.
n
»ai
Ufi i	ni tri r jPi \š ?
lili	IUUI UV 1
ucidVbrUI
uta
Če je v delovnih organizacijah samoupravna delavska kontrola dobila svoje mesto in se postopoma uveljavlja, ni temu tako v samoupravnih interesnih skupnostih. Statuti in zakon jasno določajo dolžnosti teh organov skupščin, vendar še nismo uveljavili načina, da bi samoupravni nadzor v SIS resnično zaživel To pa je glede na to, da prav interesne skupnosti združujejo velika sredstva, ki jih delovni ljudje namenjajo v zelo določene namene, velika pomanjkljivost. Še vedno smo priča raznim izkrivljanjem, ko gre za to, da bi se v posameznih primerih vendarle želeli uveljaviti odbori za samoupravni nadzor. Tako je znan -primer, ko se je odbor sestal, pa ni dobil zahtevanih podatkov, kaj naj bi brez njih počel? Seveda so preveč radovedni organi nepriljubljeni pri nekaterih „pisarniških" sredinah Torej je poskus, da bi nadzor splaval končal na čereh birokracije. Opisano velja v enem primeru.
Drugi so pa še slabši Na seminarju, ki ga je pripravila delavska univerza v Mozirju in je bil namenjen tako delavski samoupravni kontroli, kot tudi odborom samoupravnega nadzora pri SIS so se zbrali člani teh nadzornih teles. Kot rečeno, v kolektivih so v glavnem stvari stekle. Kako čudno pa je bilo čuti vprašanje navzočih slušateljev drugi dan, ko so bili zbrani člani samoupravnega nadzora pri SIS, češ naj se jim razloži kdaj in v kakšen odbor so bili izvoljeni
Mnogi torej sploh niso vedeli ob koncu svoje mandatne dobe, da so zadolženi v nadzornem telesu neke skupščine SIS! Ker mandatna doba za ta telesa prav zdaj poteka, se zdi človeku, ki stvar doživlja, kot groteskna zgodba Torej gre za izrazito pomanjkljivost v pisarniškem smislu. Seveda pa je ob tem moč reči, da nekdo ne upošteva temeljnih predpisov, ki urejajo samoupravno uresničevanje v SIS. Komisija za družben nadzor pri SO Mozirje in OK SZDL sta dali pobudo, da se zadeve okoli samoupravnega nadzora v SIS oživotvorijo. Ponudili so vso pomoč pri uresničevanju nalog, ki jih ta telesa imajo, te pa niso niti rrujhne, niti lahke.
V gradivu, ki ga je za delovanje delavske samoupravne kontrole pripravila Delavska univerza v Ljubljani je med drugim napisano: „Tisti, ki kljUb dvajset in več letnem razvoju socialističnega samoupravljanja še vedno vidijo kontrolno funkcijo zgolj kot vlogo in nalogo družbenopolitičnih organizacij najpogosteje tudi samoupravljanje razumejo kot zgolj politični I odnos in ne kot temeljni družbenoekonomski odnos, zgojj kot politično aktivnost in ne kot redno vsakodnevnb upravljalsko delo, - ne sledijo razvoju . ..
Samoupravni nadzor v SIS mora postati živ in delaven. Gre končno za razpolaganje s sredstvi, ki jih de-iuvni ljudje namenjajo zavestno in ne brez zaupanja. Pri tem ne gre za neko vrsto „inšpekcije”, gre le bolj zato, da bodo preko odborov za samoupravni nadzor delovni ljudje, ki so neposredno zainteresirani nad uporabo in načinom koriščenja sredstev, tudi bolje Obveščeni, predvsem pa na način, ki jim nebo pri krival česarkoli. Zato mora obveljati zakonito določilo o poročanju samoupravnega nadzora skupščini, ki mora vsebovati ugotovitve o samoupravni in gmotni plati dogajanja.
O poslovanju
TOK Gozdarstvo Nazarje
V preteklem letu so dobro gospodarili, tako kažejo finančni uspehi. Celotni prihodek je bil dosežen v višini 113.214.446 dinaqev. Ta podatek bi še dopolnili z odstotkom
99,6	doseženega načrtovanega dohodka. Čisti dohodek so dosegli s 111,7%. Do neke mere je na ta uspeh vplivalo gibanje cen, vendar pa ne gre spregledati naporov kolektiva, kije bil zelo gospodaren.
V ostalem velja poudariti, da je bil gojitveni načrt izpolnjen s 95 %. Po lanskih predvidevanjih so računali 70 din/m3 oddanega lesa za novogradnje in investicijsko vzdrževanje, posebej pa še 50 din/m3 za redno vzdrževanje cest v zasebnem sektorju. Na novo so zgradili 7,8 km cest, kar pomeni 70% načrtovanega. Načrtovali so tudi izgradnjo Raduškega mostu, do česar pa ni prišlo zaradi težav z dokumentacijo. Vendar so si postavili gradnjo v načrt za to leto. Seveda pa so na sploh gradnjo zavirale tudi slabe vremenske prilike. K temu je prišteti pomanjkanje delavcev in slabo gradbeno opremo. Ker je med člani sveta pri TOK prevladovalo mnenje, da so pri gradnjah zapostavljeni, je bilo sklenjeno, da se v primem potrebe poišče dragega izvajalca, torej izven GG. Sredstva za vzdrževanje cest so bila po razpoložljivih podatkih porabljena 91%, ker pa z njimi razpolagajo enote, ki še do dneva obračuna niso poslale poročila, je računati, da so bila v celoti uporabljena. Lansko dolgotrajno in močno deževje je prizadelo gozdne ceste in napravilo ogromno gmotno ško-
do. TOK je za popravilo namenil 1.500.000,00 din. Ta sredstva niso bila v celoti izkoriščena.
Po letnem načrtu naj bi znašal posek 65.000 m3 iglavcev in 2.500 m3 listavcev. Oddali so 62.102 m3 lesa obeh vrst. Tako so uresničili letni načrt le 91 %. Doživeli so prvič primer, ko zasebni sektor ni izpolnil planskih obveznosti. Temu je botrovalo več vzrokov. Veliko povpraševanje na trgu, velike obremenitve lesa, neustrezna organizacija lokalnega trga in poudarjeno neodločno stališče pristojnih do kooperacijskih uslug. Izdelovanje opaža ne predstavlja kooperacijski odnos, rabi pa najboljši les. Seveda je še več dragih vzrokov, ki pa so tako splošno znani.
Delavcev v gozdarstvu primanjkuje. Tako že samo to dejstvo poleg ostalih vzrokov sili v sodobnejše načine dela.
Da bi število nesreč s stroji v gozdu zmanjšali so se odločili za dvodnevne seminarje o varstvu pri delu v gozdu. Med kooperanti je zanje vladalo veliko zanimanje. V 5 krajih jih je obiskalo kar preko 200 ljudi. Ko smo že pri strojih, naj navedemo še željo po lupilnem stroju, ki prihrani 40% delovnega časa. Trenutne težave v gospodarstvu preprečujejo na bavo teea stroja.
Vsi se moramo končno zavedati, da mnogo ljudi v dolini živi od lesa. Prav zato bo potrebno več dogovarjanja z lastniki gozdov, ki bodo razumeli potrebe gospodarstva bolj, kot pa razne ukrepe!
Knjigo vsakomur
V Nazarjah smo odpili novo izposojevalnico naše matične knjižnice v Mozirju. Knjižnica se nahaja v novih prostorih Delavskega doma. Knjižni fond je sestavljen iz knjig, ki so last Prosvetnega društva Nazarje (teh je okoli 800) in pa knjig, ki jih je dala na voljo matična knjižnica.
Bralci lahko v naši knjižnici izbirajo med leposlovjem in strokovno literature za odrasle, je pa tudi precej mladinske literature. Ta obsega najpomembnejša dela naših in tujih avtorjev, ki jih osnovnošolski otroci potrebujejo za obvezno čtivo, ali pa za branje, ko tekmujejo za bralno značko.
Do konca lanskega leta se je včlanilo 23 novih bralcev.
Danes bi radi približali knjigo delovnemu človeku in v ta namen odpiramo knjižnice že skoraj po vseh večjih krajih Slovenije. Ne smemo pozabiti velike vrednosti slovenskega jezika, ne smemo zanemarjati to, kar so nam dali Prešeren, Cankar, Župančič in drugi naši veliki literati. S tem pa, ko odpiramo knjižnice, dajemo vsakemu delovnemu človeku in občanu priložnost, da spozna velik pomen knjige, hkrati pa damo tudi možnost, da čim več ljudi lahko seže po knjigi.
L. V.
Solčavska večnamenska stavba raste:
Opozarjati ceneje, kot gasiti!
odpravo pomanjkljivosti 24 ur. Slo je za ner
Oddelek za notranje zadeve pri SO Mozirje vsako leto skrbno pregleda stanja okoli požarne varnosti v organizacijah združenega dela. takšni pregledi na katerih sodeluje tudi strokovnjak celjskega požarnega zavoda Franc Zorko, pomočnik komandirja Milice iz Mozirja Ivan Bizjak in Janez Štiglič, so doslej pokazali veliko manjših pomanjkljivosti, ki pa se hitro odpravijo po nasvetu strokovnega ogleda.
Naša največja organizacija združenega dela Glin Nazarje ima glede požarne varnosti posebno težke naloge. Nevarnosti požara so takorekoč na vsak korak. Posebno skrbno je treba nadzirati stanje v ivemi proizvodnji, kjer so v uporabi snovi z veliko vnetljivostjo, Zato imajo svojo gasilsko stražo, ki je v tem obratu vedno prisotna. S tem pa seveda ni njihovega dela konec, saj delujejo povsod na obsežnem območju delovnih prostorov. V Glinu imajo dobro organizirano službo za varnost pri delu in požarno varnost, ta skrbi za navodila, ukrepe in samoupravni nadzor v teh zadevah. Prav tej skrbi in pozornosti gasilske straže je pripisati dejstvo, da doslej še ni bilo večjih požarov v tovarni, ki dela izključno z lesom. Bili so manjši izbruhi ognja, ki so jih pravočasno pogasili.
.Tokratni ogled nekaterih obratov je pokazal zadovoljivo stanje tudi v samem kolektivu. Delavci znajo ravnati z gasilnimi aparati, so z malimi izjemami vešči ukrepati v primeru potrebe. Imajo stalno izobraževanje glede tega in samozaščite nasploh. Tako ni bilo večjih pripomb na stanje, opozorili pa so na manjše pomanjkljivosti, ki jih bodo v Glinu tudi hitro odpravili.
Povsem nemogoči so delavci in varnostni pogoji v mehaničnih delavnicah Gozdnega gospodarstva v Nazarjah. Delavci so sicer vešči opravljanja z gasilskimi pripomočki, so pa sicer zaradi utesnjenosti in neprimernih prostorov velike možnosti neljubih dogodkov. Pa tudi delovni pogoji delavcev so nemogoči, saj morajo večino del opravljati kar na planem. Seveda tudi v neugodnem vremenu. Prav zato je skrajni čas, da so pričeli z gradnjo nove delavnice na Prihovi. To so člani komisije tudi upoštevali, vendar so kljub temu opozorili na nekatere najnevarnejše točke v zgradbah.
Na Golteh so našli kurilnico v neustreznem stanju in naročili
v roku je za neustrezni dovod goriva v kurilne naprave, kar je nevarnost požara izredno povečalo. Ko se je komisija naslednjega dne zglasila, da bi nadzor opravila do kraja, je bilo vse v redu popravljeno in tudi sicer so se delavci rekreacijskega centra potrudili, da so uredili ugotovljene pomanjkljivosti.
V delovnih organizacijah dobro sprejemajo nasvete, ki jih komisija ob ogledu stanja napiše. Na sploh prevladuje mnenje, da je takih opozorilnih ogledov raznih stanj v podjetjih še premalo. Resje, da se vsakdo zaveda kaj pomeni dobronamerno opozorilo, ki lahko prepreči veliko škodo človeku in premoženju.
Prvo mesto na svetovni razstavi
ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic „KALIN” Mozirje je na nedavnem občnem zboru pregledalo rezultate svojega dela v preteklem obdobju, opravljene so bile volitve v organe društva, obravnavali pa so naloge, ki čakajo društvo v prihodnje. Podelili so tudi nagrade in priznanja.
Nedvomno pa je enkraten uspeh na tem področju dosegel Anton KOŠIR, doma iz Pesjega pri Velenju, ki je na svetovno razstavo ptic v Nici v Franciji poslal letos dva svoja čopasta
Načrti v Logarski dolini
kanarčka. Medtem, ko mu je prva nemška čopa, ki jo je po večletnih križanjih vzgojil njen lastnik, prinesla prvo mesto v svoji vrsti, postala pa je tudi šampion razstave, ker je dosegla najvišje število točk na vsej razstavi, je dragi kanarček „zasedel” še vedno odlično šesto mesto. O edinstvenem uspehu Koširja ter o njegovem poglabljanju v področje genetike bomo več napisali v eni od prihodnjih številk SN. Člani društva so na svojem zbora lahko tudi z upravičenostjo poročali o izredno uspeli razsta-
Kako s
hotelom v Mozirju
V mozirskem Turistu so opravili referendum s katerim so se odločili za vključitev delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela Merx v Celju. Zakaj so se za ta korak odločili? Zavedajo se, da so zadolženi k razvoju turizma doprinesti kar največ. Razvoj pa je v naših prilikah bolj, kot kje drugje odvisen od naložb. Sami so za takšne naloge premajhni, zato menijo, da bo tako velika organizacija lažje pre magovala gmotne zahteve, kot pa to sami lahko zmorejo. Tu gre v prvi vrsti za izgradnjo hotela v Mozirju, kjer je tujski promet prav zaradi malih zmogljivosti domala zamrl. Pričeli so : pripravami za zbiranje ustre zne dokumentacije za gradnjo hotela. Menijo, da bodo prva dela lahko pričeli že prihodnje leto. Lokacija j e predvidena po urbanisti čnem načrtu v predelu pred samim naseljem Mozirja celjske strani. Glede ostalega turizma, pa so mnenja, da se morajo hitro povezati vsi dejavniki v dolini in izven nje. Razvojni center v Celju je izdelal študijo o bodoči ‘usmeritvi te za nas tako važne gospodarske veje. V samem Turistu se ubadajo še z ukrepi za ureditev stanja znotraj organizacije. Pri tem pa imajo velike kadrovske težave. Zavzemajo se za pridobitev kakovostnih kadrov, da bi s tem izboljšali gostinsko ponudbo.
vi ptic in cvetja v preteklem letu v Mozirju, prav tako o ukrepih za varstvo zunanjih ptic. Z veseljem so tudi ugotovili, da prizadevanje društva po sodelovanju s šolami že kažejo prve sadove. Predvsem je bila pohvaljena šola v Solčavi, ki je dobila za svoje sodelovanje z društvom ter, delo na področju
varstva ptic in vzgoje mladine posebno priznanje. Želimo, da
bi njenemu vzgledu sledile tudi druge šole.	LUDVIK ES
Komisija pri dehi v Glinu
Naši bralci so že obveščeni o načrtih, ki jih imajo za hitrejši razvoj Logarske doline. V okvira občine je bil za nosilca vseh nalog v zvezi s tem določen Turist Mozirje. Direktor Sivec je nakazal v kratkem, kaj nameravajo. 'Gre za urejen prostor za izletniški turizem. Dela so se že pričela. V preteklem letu bi že lahko uporabljali smučarsko vlečnico, če dela ne bi preprečila zgodnja zima. Takoj, ko bo vreme dopuščalo se bodo dela nadaljevala. Tako je pričakovati, da bo v zimskem času 1981 vlečnica v Logarski dolinj služila svojemu namenu. Seveda bo treba zgraditi še potrebne zgradbe za okrepčevalnico in druge namene. Za naložbe bodo sredstva združe: vali GG Nazarje, območna vodna skupnost Celje, krajevna skupnost Solčava, Izletnik, Zgornjesavinjska zadruga, Cinkarna Celje, Elektrokovina Maribor, Nivo Celje in TTKS Mozirje. Želeti bi bilo, da bi ureditev te izletniške točke dobro napredovala, saj bodo tako zagotovili v Lograski dolini tudi določen red, ki bo obvezen za vse obiskovalce.
Težki delovni pogoji
Gozdno gospodarstvo Nazarje ima svojo TOZD tudi v Lučah. Ta upravlja z družbenimi gozdovi na območju Luč in Solčave. Gre za pretežno iglavce, ki pa so največkrat izredno težko dostopni. Zato je naš sogovornik Janez Slatinšek, revirni gozdar v Raduhi, poudaril težke delovne pogoje v katerih dela kolektiv. Količina poseka je določena za letos na 22.230m3 lesne mase. Od tega naj bo 16.560 m3 iglavcev in 5670 m3 listavcev. Najtežji so predeli v Solčavi, zato je spravilo lesa izredno zamudno in drago. Hlodovino dostavljajo Glinu, Ostrešju na Ljubno, raznim kooperantom mizarjem in Bohorju v Šentjur.
uspeh. Količine lesa pa so bile sicer zaradi vremenskih prilik in zaradi pomanjkanja delovne sile manjše, kot so načrtovali.
Razgovor z Janezom Sla-tinškom je bil zanimiv, saj je bilo nazorno prikazano težavno delo, ki se z vloženim lastnim znanjem postopno zmanjšuje, k temu pa pripomore veliko tudi sodobna strojna oprema.
Imajo skupno prodajno službo v okviru GG Nazaije. Spravilo lesa
opravljajo v glavnem strojno, do mere, ko to dopušča primernost zemljišč. Zato razpolagajo z ustreznimi stroji. Sicer pa se poslužujejo uslug TOZD Transport in gradnje GG Nazaije. Trenutno dela v sklopu TOZD 109 ljudi, Od teh je 85 gozdnih delavcev. Te pa je težko najti v domačem okolju. Zanimanje za to delo iz leta v leto upada. Zato morajo iskati delavce v glavnem v Bosni. Telesni napori pri tem delu so tako veliki v nekaterih predelih, da spravilo lesa ni ekonomično. Na sploh so njihovi stroški spravila višji, vendar so v letu 1980 dosegli ugoden
»F	In*'
Janez Slatinšek
Kmetijstvo je dajalo premalo
t*
Gradbena dela za strojno postajo GG so se pričela
Gradijo gozdarsko mehanično delavnico
Obrtniki v letu 1981
Ali je to žensko delo?
vpisa v register iz leta 1779 je razvidno, da je na Potoku bilo od skupno 24 družin kar 12 lohčarskih. Ali v Kokaijah, kjer je od skupaj 35 družin lončarilo 13. Močni so bili tudi v Spodnjem Pobrežju. Od 20 družin je bilo kar 9 lončarjev. Skratka podatki, ki so v navedenem registru potrjujejo trditev, da je v tem delu naše sedanje občine bilo izredno veliko lončarjev.
Kot vemo, je omenjeno območje spadalo v gospoščino ljubljanskega škofa, ki je priporočal raznašanje lončarskih izdelkov kar vsakemu lončarju. To pa ni šlo in tako je prišlo do pojava, ko so večji izdelovalci pokupili izdelke manjših in jih samostojno vnovčevali.
Žal je ta obrt v XIX. stoletju močno opešala in končno že pred prvo vojno domala zamrla. Tako so po drugi vojni le posamezniki ponovno pričeli z lončarstvom, pa še ti so s časom prenehali.
Danes bi najbrže izdelovanje glinaste posode bilo dokaj donosno, saj nas tega uče primeri v tujini, kjer postaja tovrstna posoda izredno iskana in draga.
Le škoda, da niso pravočasno poskrbeli za zaščito izdelkov domačih lončarjev. Nedvomno bi takšna zbirka pomenila za dolino veliko kulturno pridobitev.
A. V.
novih obrtnih dovoljenj, razvili bodo svoj prapor v času občinskega praznovanja, pomagali bodo obrtnikom pri vključevanju v kooperacijske odnose pri ZKZ Mozirje, TDO Savinja Mozirje in ERA Velenje, potegovali se bodo za udeležbo v samoupravljanju v delovnih organizacijah s katerimi kooperi-rajo, bolj bodo skrbeli za reprodukcijski material, nudili članom pravne, strokovne in finančno—strokovne nasvete, pospeševali bodo športno in kulturno dejavnost med obrtniki, sodelovali bodo pri Obrtnem sejmu v Celju in podprli gostinsko sekcijo pri njihovih načrtih za izboljšanje turistično-go-stinskih uslug.
V	naših krajih so si ljudje že od nekdaj služili kruh s kmetijstvom, gozdrim delom, splavarstvom, tkalstvom in mlinarstvom. Žagarstvo se je razvilo kot posledica mogočnih gozdov, mlinarstvo pa zaradi ugodnih vodnih tokov, ki so tudi številčno pomembni. Prav nekdanji fevdalni gospodje so skrbeli za dodatne vire zaslužka, saj so si tako zagotavljali plačevanje davščin, ki bi jih sicer ne bilo, ker je najemna zemlja dajala le boren kqs kruha.
V	preteklosti se omenja kot dober vir sredstev lončarstvo, tako je zaradi posebnih oblik in izredne kakovosti zaslovelo kokarsko. Na sploh, kot je razvidno iz urbarja (1426 leta) se je močno razvilo ob Spodnji Dreti. Znan je lončarski red, ki ga je predpisal cesar Karl VI. leta 1732. Vendar je prav zaradi potreb izdal ljubljanski škof leta 1740 poseben lončarski red, za kar glede na že obstoječi cesarski predpis ni bil povsem upravičen, Iz tega se da sklepati, kako važno je bilo lončarstvo v dolini Drete.
Število lončarske obrti je hitro porastlo, tako, da so izdelke nosili prodajati in zamenjevati daleč preko deželnih meja. Kar so prodali je služilo v delu tudi za davščine. So pa seveda zamenjevali lončarijo za vino, žito, ter razne obrtne izdelke. Iz
Obrtno združenje Mozirje je imelo sejo skupščine. Sprejeli so zaključni račun za leto 1980 ,ter soglašali s predlogom proračuna za tekoče leto. Obravnavali so tudi vprašanje ustanovitve knjigovodskega servisa ter se pogovarjali o obrtniški zabavni prireditvi.
Iz obsežnega delovnega načrta za leto 1981 povzemamo nekaj bistvenih nalog. Prizadevali si bodo vključiti med redne obrtnike vse tiste, ki opravljajo obrt kot dopolnilno dejavnost, ugotoviti nameravajo kadrovske potrebe in popisati prosta učna mesta, proučili bodo programe posameznih obrti, posebno pri izdajanju
Tako smo se vprašali, ko smo opazovali pri svojem delu na bencinski črpalki v Mozirju Darinko Drofelnik. Bil je prav na 8. marec, zato je naš dopisnik postal pozoren na žensko v delovni obleki, ki pridno toči gorivo. Seveda je büo prvo vprašanje kako, da prav na praznik žensk dela. Pa je kar lepo pojasnila, da to ni namerno, pač pa gre za naključje. Najbrže bi kdo od moških tovarišev prijel za delo, če bi se pravočasno dogovorili. Že tri leta dela Darinka pri Petrolu in trdi, da je delo zanimivo in ne pretežko za žensko, tembolj, ker tovariši posto-re težja dela. Nekoliko težje je za ženo in mater delo ob praznikih in nedeljah. Pa tudi to gre, če si z drugo polovico v zakonu ustrezno porazdelita obveznosti. Drofelnikova je še dejala, dajo delo s strankami veseli, da ne misli na nevarnosti, ko prenaša dosti denarja v torbi med samim delom, da se najdejo ljudje, ki še tako pozorno
uslugo črpalkarja ne cenijo, da pa so v glavnem vozniki v odnosu do nje in najbrže tudi do drugih na črpalki v redu. Tu dela zato, ker je bliže domu. Prej je delala v Velenju, pa ji zaradi družine sedanje delovno mesto bolj odgovaija. Posebej pa jo veseli, da so si v kolektivu, ki je maloštevilen dobri med seboj in si radi pomagajo, če je treba.
Predolgo se je razpravljalo o takšni ali drugačni mehanični delavnici v dolini. Med tem je marsikatera ugodnost že za nami, predvsem pa so cene višje. Zadruga gradi torej svojo delavnico, o čemer smo že pisali,
Smučarski praznik KS Ljubno
V	prelepem okolju Logarske doline je Partizan Ljubno 8. marca organiziral prvo tekmovanje v paralelnem slalomu v naši dolini. Organizatorji so si prizadevali vključiti čim večje število prebivalcev KS Ljubno in jim tako pripraviti lep dan in jih še bolj zbližati. To jim je popolnoma uspelo, saj se je na smučišču zbralo skoraj 200 smučarjev, kar 54 pa jih je preizkusilo svoje znanje na dveh slalomskih progah. Povedati moramo, da tekmovanje samo ni bilo glavni namen prireditve. Pomembnejše je bilo zvabiti čim večje število Ljubencev na bele poljane.
Rezultati prvenstva KS Ljubno v paralelnem slalomu so naslednji:
Moški do 15 let: 1. Tomaž Poličnik, 2. Nado Naraločnik,
3.	Franjo Naraločnik.
16-25 let: 1. Franjo Ambrož, 2. Matjaž Jurjevec, 3. Janez Tostovršnik.
26-35 let: 1. Maks Juvan, 2. Jože Rakun, 3. Anton Arnič.
Nad 36 let: 1. Bojan Naraločnik, 2. Anton Podmeninšek, 3. Stanko Podmeninšek.
, Ženske do 15 let: 1. Urška Podmeninšek, 2. Blanka
16—25 let: 1. Erika Podmeninšek, 2. Tatjana Ambrož, 3. Minka Sušnik.
V	nedeljo, 15. marca, pa je Partizan Ljubno organiziral prvenstvo KS Ljubno v šahu. Udeležilo se ga je 10 šahistov. Zmagal je Danilo Dobovičnik, drugi je bil Žarko Solar, tretji pa Ivan Štorgelj.
PINTAR RAJKO
sedaj pa je začelo z zemeljskimi deli za gradnjo delavnice tudi Gozdno gospodarstvo Nazarje.
Ob cesti proti Logarski dolini je videti na levi strani obsežno gradbišče. Tam bo stala gozdarska mehanična delavnica. Gre za velike naložbe, saj bodo stroški po sedanjih cenah znašali kakih 5 miliard starih di-naijev. Pritegnili so bančna sredstva, ker bi sicer brez njih sami ne zmogli. Ljubljanska banka, enota Velenje bo kreditirala strojno postajo. Računajo, da bodo z grobimi gradbenimi deli gotovi do septembra letos. Izvajalci del so Vegrad Velenje, Gradis Ljubljana in TOZD transport in gradnje GG Nazarje. Na površini 2,2 ha urejajo sedaj prostor za gradnjo potrebnih stavb in ostale potrebne površine. Stavbe bodo merile skupaj 2250 m2, od tega sama delavnica 906 m2. Sedanji prostori v katerih delajo mehaniki v Nazarjah so več kot neustrezni. Število strojev pa seveda glede na naravo dela iz leta v leto raste. Že sedaj je potrebnih 13 mehanikov, da opravljajo najnujnejša popravila za GG Nazarje. Ko bo nova delavnica nared, bo v njej delalo 27 mehanikov, ob tem, da bi delavnica sprejemala tovornjake in stroje za nizke gradnje še od drugih organizacij združenega dela in zasebnikov. Gre pa tudi za popravila številnih motornih žag, ki. jih je v uporabi kar preko 2300 v naši dolini. Mnogo je strojev na lhidravličnc naprave, prav za to pa manjka stro-
Nekaj dni pred praznovanjem 8. marca so se v Lučah pojavili svojevrstni mali plakati - ličen obris ženske glave v katerem je bilo napisano vabilo na praznovanje Dneva žena, ki so ga pripravili mladinci.
Tako smo se v soboto 7. marca ob 19. uri zbrali v dvorani gasilskega doma. Nekaj let ni bila dvorana tako nabito polna. Že pri vhodu so nas mladi vljudno sprejeli, vsaki izročili ročno izdelano vizitko in zaželeli srečen praznik. Sledil je program, ki so ga odlično pripravili. Mali cicibančki so vedno priljubljeni, tudi vse ostale točke so se lepo prepletale. Največji aplavz pa je vsekakor požela mlada folklorna skupina, ki je dovršeno odplesala bosanski narodni ples. Mislim, da komentar ni potreben, aplavz je bil tako dolg, da so mladi plesalci ponovno prišli na oder in odplesali del tega plesa.
kovnjakov in ustrezne delavnice. GG razpolaga trenutno z 31 tovornjaki za prevoz težjih tovorov, imajo 12 gradbenih strojev za nizke gradnje, 20 gozdnih strojev in številne kombije ter osebne avtomobile.
Dogovorili so se za delitev dela med zadružno mehanično delavnico in njihovo, tako bodo skupaj pokrivali potrebe po vzdrževanju in popravilu vseh vrst strojev v dolini.
Čiščenje snega v Mozirju
Kakor je sneg težko pričakovan v poznih jesenskih mesecih, tako smo se ga sedaj že vsi naveličali. Posebno je nadležen na neočiščenih pločnikih in cestah, saj ovira promet. Po cestah je čiščen sneg s stroji, kjer pa to ni mogoče, običajno ostane. Tako smo se taborniki čete VITO KRAIGHER-JAN odločili, da očistimo vsaj nekatere pločnike in s tem omogočim) normalen prehod po trgu.
V torek, 13. 2. 81, smo se zbrali, oboroženi z lopatami in pričeli z akcijo. Sneg smo očistili pred nekaterimi pomembnimi javnimi stavbami in lokali. Z veseljem smo odmetavali lopato za lopato in dobivali žulje na naših nevajenih rokah, toda prizadel nas je posmeh nekaterih mladincev, ki so se brez dela sprehajali po trgu. Če bi se nam vsi ti in še mnogi drugi, ki so dajali pripombe na naš račun, pridružili pri delu, bi ga hitro opravili, z malo truda. No, saj v zadnjem času se skušamo bolj povezati z OO ZSMS v Mozirju in upamo, da bomo na prihodnji akciji že sodelovali.
DARJA
Ta mala folklorna skupina, ki se šele poraja, šteje sedaj 5 plesnih parov. Z omenjenim plesom pa so dokazali, da so naši mladi sposobni. Svojo sposobnost niso dokazali le s plesom, dokazali so jo z celotnim programom, z vso organizacijo. Želimo jim samo to, da začeto de lo nadaljujejo.
Včasih se sliši kakšna na račun mladih. Mogoče je kdaj tudi upravičena. Vendar pa so nas to pot prijetno presenetili. Še posebej pohvalno je mogoče tudi to, da so se naši mladi tudi med seboj povezali, saj smo opazili tudi več članov aktiva mladih zadružnikov. Saj to je tudi pravilno, oboji so mladi, ni dobro, da bi vlekli v Sak svoj konec.
Naj zaželim mladim mnogo uspehov na poti, ki so si jo začrtali. Posebej pa še hvala za lep in prisrčen večer.
OLGA ŠILJAR
Darinka Drofelnik
Mladi so presenetili
0 zgodovini
delavskega
gibanja
Pri komiteju ZKS Mozirje dela posebna komisija na zbiranju gradiva in podatkov o delavskem gibanju v dolini ter o delu komunistov med obema vojnama. Poseben poudarek naj ima tudi povojno delovanje ZK v naši občini. Komisijo vodi Vlado Miklavc. Pripravlja se monografija o osvobodilnem boju v Gornji Savinjski dolini, vanjo pa bo vključen tudi del o organiziranem delavskem delovanju.
Čebelarji so zborovali
Letni občni zbor Občinske čebelarske zveze Mozirje je bil v Nazarjah. Navzoči so poslušali poročilo izvršilnega odbora, obravnavali so gmotno stanje v zvezi in sprejeli zahteven načrt dela za leto 1981. Opravili so tudi volitve novega vodstva zveze. Več o delu čebelarjev bomo objavili v naslednji številki.
Sindikati o kulturi
Občinsko vodstvo sindikata je skupaj z nekaterimi organi občinskega sveta pripravilo razpravo o kulturnih vprašanjih v dolini. Gre za oceno sedanjega stanja v kulturnih društvih in vloge zveze kultumihorganizacij v občini. Na posvetu bo posebej poudarjeno stanje okoli kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. Podani bodo predlogi za nadaljni razvoj kulturnih prizadevanj v naši dolini. Več o tem bomo še poročali.
Skupščina
strelcev
Občinska strelska zveza Mozirje je imela letni občni zbor. Opravili so yolitve novega vodstva. Razpravljali so o koledarju prireditev za tekoče leto in prilagodili svoja pravila kolektivnemu delu in vodenju. O poročilih izvršnega odbora in drugih organov so temeljito razpravljali in na sploh izrazili priznanje dosedanjemu vodstvu.
7	>
Ugodnost
za
živinorejce
Letošnja dolga zima povzroča težave s krmo. Občuten je padec količine oddanega mleka na naših zbiralnicah. Ta je sicer v tem letnem času običajen, vendar ne v taki meri, kot se pojavlja letos. Podobno je tudi drugod po Sloveniji Zato je odločitev samoupravne skupnosti za preskrbo trga Ljubljane in Ljubljanskih mlekarn, da pomagajo prebroditi težave živinorejcev na mestu. Odločili so se, da poskrbijo skupno z zadrugo v Mozirju za brezplačno dodelitev močnih krmil proizvajalcem mleka. Sklenili so oskrbeti na 10 litrov v decembru 1980 oddanega mleka po 1 kg krmil To pomeni, da dobi živinorejec, ki je v tem času oddal 1000 litrov mleka, brezplačno 100 kg krmil Skupno pomeni to za območje ZKZ Mozirje 55 ton! Odločili so se, da pripravijo prevzemi krmil po zbiralnicah, živinorejci pa poskrbijo za prevzem določene količine Obeta se, da bodo takšno dodeljevanje krmil ponovili tudi v mesecu aprilu.
\_________________/
nagrade,
Najmlajši nastopajoči je bil iz Nove Štifte
Pripravljeni i usposobi
V dolini je k sreči dobro razvito gasilstvo. Seveda pa nekatera društva odstopajo od drugih po sestavu, usposobljenosti in opremljenosti.
Čeprav je treba takoj pribiti, da so vsa naša društva prizadevna in delovna. Vendar gre posebej pohvaliti gasilce društva Gorica ob Dreti
Ko so imeli letos svoj zbor, so kritično ocenili dosedanje delo in nakazali naloge za naprej. V razgovoru s predsednikom Milanom Ilovškom smo dobili nekatere podatke ki prikažejo organiziranost gasilcev v Gorici
Aktivnih članov imajo 75, vseh pa 227. Opremljeni so dobro, vsekakor pa razmeram primerno. V zadnjem času so nabavili terensko vozilo, saj je njihovo območje hribovito in težko dostopno. Tako imajo sedaj dvoje vozil V razgovoru je bilo poudarjeno, da ima za uspe-
I
he, ki Jih strokovno dosegajo največ zaslug poveljnik Tone Blatnik.
V svojem sestavu imajo Usposobljenih 6 desetin, ki so imele v preteklem letu 11 vaj. Seveda vadijo tudi v ženski desetini Pritegnili so mlade, zato imajo mladinsko moško in žensko desetino. Ker pa je vsak začetek potreben že pri najmlajših so posvetili posebno skrb nirski skupini , Že kar navajeni smo, prav gasilci društva Gorica pobirajo razna odličja na tekmovanjih v okviru občine in republike. Na lanskem (bčinskem tekmovanju so sodelovale tri desetine, ena moška je zasedla 1. mesto, tako pa tudi ženska skupina Slednja je bila na republiškem tekmovanju druga, kar je spričo izrednega števila tekmujočih velik dosežek. Tudi mladinke so bile prvakinje na občinskem tekmovanju, povsod na tekmovanjih pa so se uvrstile še druge skupine na odlična mesta.
Da dosegajo tako zavidljive uspehe gre zahvala poveljniškemu kadru. Imajo 3 častnike I. stopnje in 11 podčastnikov II. stopnje. Nekoliko nezadovoljni so z načinom obveščanja v primeru potrebe. Tu so še vedno na starem. Na občnem zboru pa so se zavzeli za ukrepe, ki bi v bodoče omogočali hitrejši razvoj tega prizadevnega gasilskega društva.
Tekma o znanju iz kmetijstva
Kmetijska zadruga si že leta nazaj prizadeva pritegniti čim-več mladih k delu v aktive mladih zadružnikov. V okvir letošnjega načrta nalog so med drugim vgradili nenehno izobraževanje kmečke mladine.
Da bi se lahko v znanju ijied seboj pomerili, pa so v Lučah pripravili javno prireditev. Na njej so v znanju o kmetijstvu v širšem smislu nastopile skupine mladih zadružnikov iz Šmihela, Nove Štifte, Luč in Ljubnega. Zmagali so člani AMZ Ljubnc pred Lučami in ostalimi. Tako bodo našo občino na regijskem tekmovanju v Šmarju pri Jelšah
Trim hoja na Menino
Niso vrhunski, so pa množični
Prireditev je bila dobro pripravljena, morda pa zaradi hladne dvorane nekoliko predolga. Vendar gre priznanje nastopajočim, kakor tudi organizatorjem za pester spored. Poleg znanja posameznih skupin so prikazali svoje veščine še godbeniki mladih zadružnikov iz Šmihela, Ljubnega, Nove Štifte in Gornjega grada. Nastopil je tudi moški kvartet iz Luč. Posebno pa velja pohvaliti igralsko skupini ŠPD osnovne šole iz Gornjega grada, kije predstavila dramski prizor. Spored je povezoval ravnatelj osnovne šole iz Luč Marjan Efebeljak.
Vsi nastopajoči v znanju iz kmetijstva so prejeli priznanja
Preveč govorimo na sploh o vrhunskem športu in premalo o prizadevanjih za množično športno dejavnost. Takšne misli najdemo večkrat med vrsticami sestavkov o telesnokultumi dejavnosti pri nas. Tudi nekatere kritične poglede glede delitve sredstev v športu smo prav v zadnjem času slišali. Vsekakor je trditev, da se množičnosti v športu premalo posvečamo, pravilna.
Res je, da v dolini vemo, kako prizadevni so glede športnih dejavnosti v Šmartnem ob Dreti. Najbrže pa premalo o njih govorimo, zaslužili bi spričo ogromnega dela, ki so ga opravili za množičnost športa v tem kraju več pozornosti.
Skromnosti tajnika Antona Glojeka je nabrže pripisati, da se o vsem premalo govori. Ne v kraju samem, pač pa v širšem prostoru. Že samo dejstvo, da ima športna dejavnost v Šmartnem stare korenine, saj so že
Zanimivo
srečanje
kmetov
V okolici Ljubnega so še nekateri predeli, kjer kmetje gospodarijo v izredno težkih legah. Vedno je bil prisoten občutek, da se tem ljudem ne pomaga v zadostni meri, da bi prišli naprej in da bi se vključili v tržno proizvodnjo. Zato je bila pobuda, dana na zboru zadružnikov na Ljubnem več kot na mestu. Slo je zato, da so kmetje sami predlagali razgovor med seboj, ki naj bi' razčistil trditve, češ, da se v bolj hribovitih predelih ne da donosno ospodariti. Sami so obveščali kme-e območja Podplanine, dela Primo-a in Tera o sestanku, sami so ga udi vodili. Pobudnik za to srečanje 5 bil Franjo Jeraj, srečanje pa je odil predsednik zadružne enote jubno Oskar Slatinšek. Že sedaj ismeijeni kmetje so pripovedovali o vojih izkušnjah, o tesnejši navezavi la zadrugo, o uspehih kmetov, ki ;ospodarijo v podobnih težkih po-;ojih v Lučah in o medsebojni lomoči, ki je potrebna. Seveda ni ilo vse tako gladko. Nekateri so vztrajali, da v njihovih razmerah ni lapredka, trdili so, da so zavestno lapostavljeni. V dvignjenem tonu pa n zamrla volja do razumnega jogovora o sodobni obdelavi kmetij-ikih površin. Medsebojno prepričevanje je po nekaj urah vendarle od ilo sadove. Mnoga stvarna vpra-ianja so že kazala na voljo do »delovanja. Ko so kmetje med leboj razčistili nekatera vprašanja je prišel do besede tudi direktor 'adruge inž. Lojze Plaznik, ki je pojasnjeval nekatere prednosti orga-lizirane proizvodnje (premije, krediti in regresi). Končno so se dogovorili za ogled vseh kmetij na težjih predelih, sodelovali naj bi tudi »ozdarji in gradbeniki, ki bi na samem kraju predlagali razne možne in razumne gradbene posege. Razšli so se zadovoljni, da je srečanje rodilo uspeh. Sicer se pa kaže vse irečje zanimanje omenjenih kmetov za sodelovanje z zadružnimi službami pospeševanja.
leta 1934 ustanovili nogometno društvo „Zaija”, pove veliko. Če se zamislimo v tiste čase, potem moramo občudovati zanesenjake v tem kraju ob Dreti. Takratni učitelj Leopold Hrovat je bil najzasluženješi med ustanovitelji nogometnega klu- . ba. Zato je imel sitnosti, ker so klub poimenovali „Zaija”. Oblastniki so želeli vedeti najbrže kakšno zarjo pričakujejo zavedni krajani Šmartna. Še do nedavnega je od prvih športnikov žfvelo še kakih 20 in so večkrat pripravili veselje krajanom, ko so igrali stari in mladi.
Rekli smo, da so korenine športne dejavnosti globoko v ljudeh in res je tako. Danes imajo v športnem društvu „-Lipa” 126 članov, od tega 36 žensk. V letu 1980 so odigrali 20 nogometnih tekem, tudi
kraja
Solčava je že preko sto let znana turistična točka. Prav posebno pa še zaradi bližnje Logarske doline jo obiskujejo številni izletniki. Že pred drugo vojno so v kraju imeli urejena turistična gostišča in če beremo zapise dr. Frisc-haufa spoznamo odkrivanje te čudovite krajine v preteklem stoletju.
Šele 1954 leta so Solčavi ustanovili Turistično društvo. Od takrat pa v njem neumorno dela Valentin Vider. V svoji hiši ima skromno pisarno, kjer poskrbi za razne oblike obveščanja turistov. Nerad govori o svojem delu, vendar ga po prizadevnosti poznajo daleč izven meja domačega kraja. To pričajo tudi številna priznanja in druge vrste odličja, ki jih je za delo pri razvoju turizma prejel. Kot navdušen planinec je ohranil vrsto krajinskih lepot na filmu, saj sta Vider in, fotografski aparat neločljiva, posebno, ko gre za planinski svet. Ko seže nazaj v spomin, pove, kako je nekoč neumorno delovalo za razvoj planinskega turizma planinsko društvo, ki ga je ustanovil v Mozirju Fran Kocbek. Savinjska podružnica planinskega društva ima nepozabne zasluge za utrjevanje narodnostnih pravic v temu delu planinskega sveta Slovenije.
Naš sogovornik je poznan tudi
%
%
*
I
5
i
•%
planinah in zgodovini go tega je napisal v vestnik, strnil pa gradivo v zapisu Nekatere odlomke smo
Valentin Vider
občili pred časom v našem 0 glasilu. Od malih nog /ejj zbiral podatke, si jih skrbno 0 zapisoval, tako, da danes^j razpolaga z kopico gradiva, 0 tudi slikovnega Tako je v* resnici krajevni kronist. • *
V preteklem letu je bilo dosti obiska, pravi Vider.\ Imeli so kar 17.414 nočitevA seveda s planinskimi posto* jankami vred. Ob tem izraž<\ upanje, da bo z ureditvijo turističnega kampa v Logar-i ski dolini vse več obiskoval-7
* &
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllll!
Drago Meze naših rihovskih
starejši so dvakrat igrali in obakrat zmagali. Udeleževali so se občinskih tekmovanj v veleslalomu, v odbojki, atletiki, rokometu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in jesenskem krosu. Posebej so se izkazali v raznih množičnih trim-priredi-tvah. So smučali, tekli, hodili, kolesarili, plavali in še marsikaj. Udeležba je bila na vseh prireditvah množična. To pa je velika zasluga organizatoijev. Zavedajo se v polni meri, da je prav splošna telesna kultura delovnim ljudjem še kako potrebna.
Prizadevam upravni odbor, ki ga vodi Lado Irmančnik si je zadal naloge še iz področja NNNP, posebej pa skrbijo za vzdrževanje športnih naprav. Uspehi društva pa pričajo o izredno dobrem sodelovanju med vsemi dejavniki v kraju.
Pred časom smo v Savinjskih novicah že brali kratico novičko o razpravi Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967, ki jo je napisal znanstveni svetnik pri Sazuju v Ljubljani, Drago Meze. Delo je izšlo lani v 19. letniku Geografskega zbornika (za leto 1979).
Avtor se v veliki večini svojih del ukvaija z Zgornjo Savinjsko dolino oz. z mozirsko občino.
V naj novejšem „obravnava stanje hribovskih kmetij po povezavi teh s cestami”. O hribovskih kmetijah v naši dolini je že pisal. Tako navaja v spisku literature na koncu obravnavanega dela osem daljših razprav, ki sp bile objavljene v Geografskem in Turističnem vestniku ter v Geografskem in Celjskem zborniku: dve razpravi sta v tisku.
To delo bo dalo v povezavi in primerjavi s prejšnjimi raziskavami istega avtorja sliko o napredku, ki so ga hribovske kmetije doživele v zadnjem času. Spremembe se dogajajo pred našimi očmi in so gospodarsko Redano največkrat napredne, včasih pa tudi ne. Najnavadnejši primer: nove hiše, ki se vzorujejo po dolinskih ali mestnih („transformatorjih”), kvarijo sicer neokrnjeno pokrajino.
Pogled v kazalo že pokaže, s čim vsem se avtor ukvaija v študiji. Govori o pomenu cest in elektrifikacije za hribovske kmetije, o kmetijskem gospodarstvu (sem priteguje mlečno živinorejo, meso in plemensko govedorejo in kmečki turizem), o kmetijskem zemljišču, o starosti prebivalstva in o dohodku kmetij, nato pa primerja hribovske kmetije z dolinskimi ter razvrsti kmetije na osnovi ustvarjenega dohodka.
V zaključku so zelo berijivo zbrani rezultati razpravljanja. Za ponazorilo je med sto stranmi besedila dodano troje diagramov in 22 slik med besedilom, v dodatku pa sta še dve karti.
Drago Meze je za proučevanje hribovskih kmetij porabil gotovo ogromno časa, saj je v študijo pritegnil kar 422 kmetij. Še enkrat je zakoličil svoje raziskovanje v dolini.
Razprava je namenjena znanstvenemu delu, vendar bi gotovo vsak bralec iz naše občine našel v njej kaj zanimivega. Med drugim so na enem mestu zbrana imena vseh v obravnavanje pritegnjenih kmetij. Poknji-ženje imen je za področje, ki ga bolje poznam, zelo dobro. Gotovo je, da bodo izkušnje iz naših krajev in v delu zbrani izsledki veliko koristili dragim, manj razvitim področjem pri usmerjanju in modernizaciji, seveda z upoštevanjem posebnosti.
Za najbolj zagrete: posebni odtis iz Geografskega zbornika, v katerem je tu obravnavana razprava, je naprodaj le v knjigami Cankarjeve založbe na Titovi 15 v Ljubljani.
PETER WEISS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
Učila, ki jih izdelujejo v Bočni
Naši gozdarji v Brkinih
Ker je novembrska zmrzal naredila v Brkinih \ ogromno škode, pomagajo pri odpravljanju posledic ?. vsa gozdna gospodarstva Slovenije. V preteklem \ mesecu so tam delali tudi gozdaiji iz naših enot ; Luče in Gornji grad. Ker so bili v lepi naravi > pesniško razpoloženi, so nam poslali opis delovnih > dogodkov v verzih. Pa jih preberite!
SOLIDARNOST
V Brkine smo prišli, da solidarni bi bili. Bil to Je sklic primorski — NA POMOČ, ki se je slišal tja v temno — pozno noč!
Gostilna Križman nam nudi prvo zatočišče, brž ko prispeli smo na to Brkinsko pogorišče. Makaroni, kruh, polenta, prava kava to meneštra je primorska prava.
Poslovna skupnost
„Razvoj” v
Komunalno podjetje Moziqe in Razvojni center Celje sta se združila v poslovni skupnosti s sedežem v Moziiju. Namen tega združevanja dela je uresničenje poslovnega procesa in razvoja pri šolskem programu in programu farm. Seveda je ta skupnost odprt sistem v katerega lahko vstopajo novi samostojni programi, organizirani po načelih te poslovne skupnosti.
Zakaj pravzaprav gre? Že smo poročali o namerah Komunalnega podjetja, da v Bočni prične s proizvodnjo šolskih učil. Že takrat smo povedali, da vse to načrtujejo skupno z Razvojnim centrom Celje. Delež obeh sodelujočih je postavljen tako, da bi RC Celje poskrbel za raziskovalni del, tako na trgu, kot v tehnologiji, medtem ko bi Komunalno podjetje poskrbelo za neposredno prodajo in proizvodnjo. Za sedaj so se dogovorili za program učnih pripomočkov in izdelavo opreme za kokošje farme. Prvo že teče v Bočni, drugo pa se pripravlja na Rečici v kovinarskem obratu KP Mo-ziqe. Poudaijajo, da nikakor ne gre za podoben program, kot ga ima Kovinarstvo na Ljubnem. Torej ne more biti podvajanja enakih, oziroma podobnih izdelkov. Že dosedanje izkušnje
Mozirju
kažejo, da so krajani Bočne veseli, ko so dobili možnost zaslužka v domačem kraju. Ta bo pa še večji saj nameravajo poleg šolskih učil že v jeseni pričeti izdelovati še predmete' za potrebe vzgoje predšolskih otrok. Povedati je treba, da nadzira strokovni razvoj programa v Bočni Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ta bo v dostojni meri predstavil tržišču izdelke pod skupnim pojmom „zgradba materije“.
Pri poslovni skupnosti so prepričani, da pomeni nov izdelek dobro prihodnost v vsakem pogledu. Je zelo iskan in tudi dobičkanosen. Pa še to, v dolino prihaja izdelek, ki ni vezan na les, kot surovino.
Na Rečici pripravljajo torej izdelovanje opreme za perutninarstvo. Raziskujejo pa tudi možnosti izdelovanja raznega orodja in priprav zi predelavo v mesni industriji. Z izdelovanjem opreme za perutninarstvo so že -pričeli. Seveda je tu udeležena vrsta kooperantov, saj sami ne zmorejo vsega. Razmišljajo o ustrezni ureditvi svojega obrata za kovinarsko izdelovanje na Rečici. Tako se obeta tudi tam razširitev sedanjih zmogljivosti.
Prizadevanja turističnega društva Luče
Ostrovica, Tatre in Kozina, to naša nova zdaj je domovina.
Vasi so skoraj prazne, vaščanov ni in tu smo le priseljenci.
Je tu prisoten, ves gozdarski svet, zato, da Brkini ne bi morali, umret.
Naš inženir JERA J postal je organizacijska velesila, a usoda ga v Brkine je pahnila.
' On vodi delo in nadzor, da enota drugim bi bila za vzor.
Prav nič se on ne moti, ko veli,
da tukaj hektari in kubiki so deset in stotisoči.
Tudi iz TOZD-ov so v inšpekcijo prišli, a so jo vsled burje ko j popihali.
So dejali, da so norme dovolj visoke, a da tudi v njih se lahko najdejo razpoke.
Smrek in hlodov tukaj res savinjskih ni, zato prevzemamo le ran te in goli.
Pa vendar tukaj nam tudi ni dolgčas, saj Brkinci ne morejo živet brez nas.
Smo se spoznali z lovci in trgovci, tako da pršut, refošk, teran, na vrsto pridejo prav vsak dan.
Inženir Filipčič tehnolog Brkinov je postal, ne, da bi se burje in refoška bal.
On nas pregleda, razporedi, se prijazno nasmeji, fantje, upam da pri vas zamere ni.
Tudi gradbinci so prišli, da bi ceste in kolovoze delali.
In res so jih napraviti,
da bi mnogi Brkinci lahko domov se vrnili.
Pred nami prazne, opustošene stoje Kozjane, kjer še niso zaceljene vojne rane.
Od tu najboljši brkinski borci so izšli, za blagor, srečo vseh ljudi.
Darinko se trudi in hiti,
da vsi skupaj bi čimprej domov odšli.
Le Brane robanti in se jezi,
da enodnevne norme do volj bile bi kar vsaj za tri dni.
Oj Brkini, v mesečini, tu živeli savinjski so trpini.
In če kdaj koli prej, potem sedaj vseslovenska solidarnost, v Brkinih snova je postala stvarnost.
Oj Brkini, nas pa na Hom, Menino,
Kolarico in Krašico vlečejo skomini.
Tudi Kamilo se je vdal, saj tu čelade se ni več bal.
V poštev še pridejo Kadunčevi konjiči, ki drva nam bodo znosili kar pri priči.
Sedaj bilo je za vsakega po malo, da Gornjegrajcem in drugim bo za kratko šalo.
Nasvidenje, Brkini zdaj,
mi odhajamo v savinjski gaj.	JOŽE ZIDA RN
MVWWVWVW
V letu-1980 smo, kot vedno posvečali veliko skrbi za večjo urejenost in čistost kraja. Spomladi smo organizirali delovno akcijo, s katero smo očistili park in njegovo okolico in skrbeli vse leto za košnjo trave ter za negovanje cvetja.
S KS Luče smo se dogovorili za stalno dvakrat tedensko čiščenje našega kraja.
Sodelovali smo tudi na mariborskem sejmu z domačimi pogrinjki. Pohvaliti moramo gostinki Jožico Bezovnik in Emi-ko Selišmik, ki sta prejeli za izvirnost „Zlate vilice“. Sodelovali so tudi citraši in naše predice.
Spomladi smo organizirali izlet v Bratislavo in na Dunaj, priredili vsakoletni piknik za goste in jih popeljali naPodvej-sko kmetijo. Pripravili smo 11. turistično prireditev — „Lučki dan.” Ob tej priložnosti so presenetili lovci z uspelo razsta- -vo lovskih trofej in seveda tudi mladi, kot „korajžni“ kosci in grabljice. Tudi jahalni klub iz Mozirja je popestril povorko, seveda pa še predice, citraši in vedno zvesti fijakeiji. Posebnost pa je bil polet zmaja - Dragota Pozniča.
V letu 1981 bi radi popravili stare klopi, namestili več smerokazov, nabavili večjo orijenta-
cijsko tablo, uredili sprehajalne poti, očistili park, pripravili več vrst razglednic, bolj skrbeli za propagando, organizirali vsakoletni' piknik z gosti in tudi letos presenetili s prireditvijo „Lučki dan“.
Seveda bi za naše delo potrebovali svoje prostore. Glavni vir denarnih sredstev je naša vsakoletna prireditev, ki obenem omogoča tudi obstoj društva. Pogrešamo pa vsestranske podpore, uredili bi si radi nujno potrebno recepcijo. Vsekakor pa bi želeli s strani Občine več posluha, saj je turizem skrb nas vseh.
Imeli smo razstavo Antona Veneka iz Rečice. Razstavili smo tudi staro orodje in posode. Društvo si prizadeva, da bi kulturni del vsakoletne prireditve*^ bil tudi v bodoče velika poživitev za naš kraj.
^Turistična sezona je bila v le& 1980 slabša od prejšnje. Že nekaj let opozaijamo na upadanje števila turističnih sob. Turistična ponudba je še vedno pifveč razdrobljena in tako vsak kraj dela kakor ve in zna. 0|go vor ni pa se morajo že veftdar enkrat pomeniti in dogovoriti, saj je turizenr za vso našo dolino važna gospodarska panoga.
OLGA ŠILJAR
Albin Bele—Smrečnik
Gasilci v Bočni bodo zidali
Nove naloge, ki jih gasilci prevzemajo v okviru civilne zaščite zahtevajo marsikje večje prostore za hrambo orodja. Tudi v Bočni je gasilski dom postal pretesen. Na zadnjem občnem zboru so sklenili, da ga razširijo. Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi Albin Bele-Smrečnik, sicer poznan kot prizadeven in dolgoletni član društva. Bilje že poveljnik, predsednik, tudi sedaj v odboru. Opravil je šolo za gasilske podčastnike in od takrat je tesno povezan z gasilci v Bočni. Spominja se kako je bil dom upostošen, kako so bili slabo opremljeni, kako je bilo treba veliko delati, da so s skupnimi močmi ustvarili temelje za nadaljnji razvoj gasilstva v
kraju. Kot poveljnik civilne zaščite se zaveda odgovornih nalog, ki so tesno povezane z dejavnostjo gasilcev. Zato pomaga na vse načine, da bi sedanjo zgradbo gasilskega doma nadgradili. Tako bi pridobili dvorano, priročno kuhinjo in prostor za krajevno skupnost. Vse to je spričo težkega gmotnega stanja velik zalogaj. Vendar ga bodo zmogli ob pomoči krajanov, ki kažejo vse razumevanje. Gasilci pa so se zavezali za delo pri gradnji, tako bo vsak od njih opravil 16 delovnih ur. Tudi občinska gasilska zveza bo pomagala, pa še SIS za požarno varnost. Upravičeno upajo, da bo zgradba v grobem stanju letos pod streho. Posebej so pozdravili pripravljenost bratov Feliksa in Antona Žmavca, ki sta bila pripravljena odstopiti kos zemljišča za razširitev doma. To tembolj, ker posedujeta le malo lastnega zemljišča. Seveda sta oba gasilca, pa sta to storila že iz pripadnosti društvu!
Gasilsko društvo Bočna je zelo delavno. Šteje pa okoli 100 aktivnih in skupaj nad 200 članov. Zaradi zavesti članstva in pripravljenosti krajanov pomagati gasilcem, smo prepričani, da bo tudi ta lepi kraj v dolini Drete dobil posodobljen gasilski dom.
Tudi letos je planinsko društvo Gornji grad organizirao spominski pohod na Stol. Ker smo bili na tem izletu že šestič, smo na to kar ponosni.
Bilo nas je petdeset in odpeljali snio se s posebnim avtobusom do Žirovnice pri Jesenicah. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Srečali smo .se s planinci Slovenije in celo iz sosednjih republik in s temi skupaj obujali spomine na NOB. Ker je bilo megleno in so naletale snežinke, pohod ni bil speljan na sam vrh Stola ampak na Žabreško planino, kjer se je po težki in naporni poti prilegel počitek in seveda tudi malica. Ob treh popoldne smo bili že vsi zdravi in zadovoljni zbrani pri našem avtobusu. Vsakdo pd nas pa je v sebi nosil občutek zmage in pa spoznanje kako težka je bila borba za našo svobodo in za vse dobrine, ki iih danes lahko uživamo.
Med vožnjo proti domu smo veselo prepevali, na Črnivcu v gostilni pri Mejašu pa je bil obvezen krst vseh tistih, ki so bili z nami prvič na Stolu.
Moramo pa se pohvaliti, da se je našega pohoda na Stol udeležilo 37 mladincev, kar priča, da je naša mladina zelo navdušena za planinstvo in tudi za tradicije NOB.
Pohoda so se udeležila tudi ostala planinska društva iz naše občine in mislim, da nas bodo podobna srečanja še bolj zbližala. Tako se srečujemo vsako leto v maju na Travniku, to organizira planinsko društvo Ljubno, v juniju je pohod v Matkov „Škaf*, kamor vabi laninsko društvo Solčava in kon-no priredi planinsko društvo Mozirje orijentacijsko tekmovanje za vsa ostala društva v naši občini. Planinsko društvo Luče pa že vrsto let uspešno organizira smučarsko tekmovanje na Loki pod Raduho. Razen tega je bil letos že četrtič veleslalom pri planinskem domu na Menini.
Planinsko društvo Gornji grad bo tudi letos 4. julija pripravilo izlet planincev in borcev Savinjske in Tuhinjske doline pri domu na Menini.
Naše planinsko društvo ima letos na Menini v domu preko zime dežurstvo in to vse sobote in nedelje, kadar je lepo vreme, tja do junija, ko bo spet redno oskrbovan. Ker vemo, da je pozimi odprto le malo planinskih koč, planincev pa je velika množica, ki željno obiskujejo tudi našo čudovito Menino, vas pričakujemo, in na svidenje!
FRANC PAHOVNIK
Uspela proslava v Mozirju
Povsod v dolini so za osmi marec imeli proslave. Lahko trdimo, da so prav mladi pretežno pripravili veselje našim ženskam. To je razveseljivo!
V Mozirju je krajevna organizacija SZDL pripravila proslavo v dvorani kulturnega doma. Za program so poskrbeli člani prosvetnega društva iz Mozirja.
Bilo jc presenetljivo koliko je biloi v tej urici vedrine in pozornosti do slavljenk. Vsebina je s svojo izvirnostjo preglasila dosedanje navade.
Zadovoljni so bili nastopajoči, ker jih je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem. Navzoče ženske pa niso skrivale veselja. Nastopili so s pesmijo cicibančki iz mozirskega vrtca, prvošolci iz osnovne šole v Moziiju in ne le na dan praznovanja je govoril član dramske skupine Franci Fužir. , Posebej pa velja omeniti prizadevno recitatorsko skupino pod vodstvom Fanike Urbančeve in spretno povezovanje sporeda Milene Blagojevič.
Uomaca nrsns
Logarska dolina je po vsem svetu znana turistična točka. Žal pa so iz leta v leto obiskovalci razočarani nad slabo gostinsko ponudbo. Morda bo vsaj delno boljše v bodoče, ko bo stalno odprto kmečko gostišče Žohar. Že nekoč je v tej hiši bila gostilna, pozneje so v njej bivali graničarji. Spada h kmetiji, zato so Branetovi začeli z obnovo v okviru kmečkega turizma. Dvignili so stavbo za nadstropje, tako bodo imeli na voljo 3Q ležišč. Že sedaj pa imajo za avtobus ljudi gostinskih zmogljivosti. Če je vreme ugodno pa je tudi na terasi prostora za 70 ljudi. Tako bomo dobili v Logarski dolini sodobno gostinsko hišo, ki je predvsem izredno lepo urejena in
zagotavlja občutek domačnosti. Angela Brunet, ki vodi gostišče pravi, da bodo še sobe opremili s pohištvom iz naravnega lesa. Hkrati pa zagotavlja, da bo vedno na voljo kaj domačega za pod zob. Kot nekatere z jedilnega lista je naštela sirove štruklje, sirov zavitek, žlin-krofi, domače klobase, savinjski želodec, svinjske krače, poleti pa še ribe! Zelo mikavna ponudba. V zimskem času imajo odprto gostišče le ob koncu tedna, pozneje pa bodo redno poslovali.
„Pričakovati je, da bo gostišče kmalu „odkrito“, saj si gostje iz vseh vetrov želijo domačnosti in domačih jedi. Oboje pa obetajo pri Žoharju v Logarski dolini.
Pri Žohaiju v Logarski dolini
Franc Miklavc
inž. Jože Urank
V naši občini je v veljavi odlok, ki ureja odvoz smeti. Seveda ni na svetu predpisa, ki bi v enaki meri zadovoljil vse. Tudi v naši občini so bila različna mnenja in različni odmevi na vsebino predpisa. Bilo je nekaj hude krvi, ta pa se pojavlja v zadnjem času v delu Lok pri Mozirju. Ker je stvar po svojem obsegu vendarle takšna, da jo kaže osvetliti z /seh strani je naše uredništvo prosilo za razgovor vse, ki lahko kaj več povedo o predpisu, zbiranju in odvozu smeti in o pripombah. Franc Miklavc, podpredsednik izvršnega sveta pri skupščini cfcčine Mozirje:
Osnutek odloka je bil najprej od septembra 1979 do februarja 1980 v strokovni obravnavi znotraj teles skupščine občine in drugih, ki lahko pripomorejo k praktični vednosti predpisa.
4.	aprila 1980 je upravni organ s posebnim dopisom naslovil gradivo predsednikom svetov krajevnih skupnosti in predsednikom skupščin teh skupnosti, dobile so ga vse delovne organizacije, pa tudi vse delegacije v krajevnih skupnostih. Na ta predlog odloka so dali pripombe KS Rečica, da bi naj odlok upošteval izrazito kmečko okolje, kjer da smeti za zbiranje v kante ni, dalje so bile pripombe dane s strani Nazarja, MGA in Elkroja. Slednji so predlagali odbiranje smeti za surovine industriji, kar je ob možni organizaciji tudi bodočnost. Ostali niso dali pripomb. Torej tudi ne KS Moziije. Izvršni svet pri SO Mozirje je nato razpravljal o danih pripombah in menil, da ni možno določiti izrazito kmečka naselja, saj so v naši dolini povsod močno pomešani tako delavci, kot kmelje. Vsi pa so v enaki meri dolžni očuvati zdravo okolje. Razen tega se sestav prebivalstva hitro spreminja in je vsled'tega nemogoče zasledovati ta potek in temu primerno določati kdo naj ima kanto in kdo ne. Zato so predlagali vsem zborom skupščine besedilo odloka, ki zahteva od občanov, da imajo vsa gospodinjstva posode za smeti, ki so enotno predpisane. Razen tega naj se krajevne skupnosti odločajo za nabavo kontejnerjev, ki bi služili za zbiranje in odvoz večjih odpadkov. Skupščina občine je nato 1. julija 1980 soglasno sprejela odlok, ki je sedaj v veljavi. Postopek je bil torej tako časovno, kot vsebinsko pravilen in ne more biti govora o nesamoupravnem ravnanju odgovornih služb pri SO Mozirje. Razen tega pa so v občinskem glasilu sprotno obveščali o poteku sprejemanja in vsebini odloka.
Jože Urank, predsednik KS Nazarje in predsednik komisije za varstvo okolja pri IS SO občine Mozirje:
Lahko potrdim, da smo v krajevnih skupnostih pravočasno dobili gradivo za javno razpravo. To smo tudi opravili in sicer po večjih zaselkih. Bilo je treba veliko pojasnjevanja, saj so tudi pri nas dokazovali nekateri nesmotrnost .zbiranja
in odvoza smeti. Tudi kmetom smo dokazovali, da nimajo zgolj organskih odpadkov, saj je današnje življenje že takšno, da zahteva preskrbo kot jo ima ostalo prebivalstvo. Tu pa se takoj pojavljajo količine plastične embalaže in drugih vrst predmetov, ki sami od sebe ne razpadejo. Mehanizacija zahteva tudi oskrbovanje in prav tu je mnogo takih odpadkov, ki zagotovo ne sodijo na gnojišče. Vendar smo se dogovorili za skupen jezik. Ljudje so razurfe-li potrebo časa, ki narekuje ukrepe za ohraritev okolja. Sicer pa nismo izumili nič novega, saj je odvoz in zbiranje odpadkov povsod v svetu že stara stvar. Menim pa, da je treba dalekosežne posledice neupoštevanja ukrepov za varstvo okolja ljudem bolj pojasniti, pa najbrže ne bo toliko vroče krvi.
Jože Podrižnik, vodja inšpekcijskih služb pri SO Mozirje:
Vrsta zakonskih predpisov ureja varstvo okolja. Kakšen pomen namenja družba- temu vprašanju se vidi že iz tega, da je kar 7 različnih inšpekcijskih služb zadolženih, za nadzor nad izvajanjem teh predpisov. Republiški zakon tudi točno navaja kaj se smatra za odpadek iz tega odločila pa je razvidno, da se s temi srečuje domala vsakdo. Končno gre tudi za ohranjanje čiste podtalnice. Ta je ogrožena z množico odvržene embaleže za olja, zaščitnih sredstev in podobnega. Zato je naš občinski odlok, & obvezuje občane k zbiranju smeti v predpisanih kantah povsem v skladu z zakoni. Nismo pa uredili zbiranja v težje dostopnih krajih, kjer bi morali nabaviti posebne zaboje za odvoz smeti. Odlok je treba spoštovati, pa tudi za ceno kazenskih posledic. Teh je bilo v preteklih dveh letih že nekaj. Ne gre za to, da bi s silo dosegali red v tej zadevi, vendar pa ne moremo upoštevati želje posameznikov in dovoljevati samovolje. To je stvar zavesti do najosnovnejših načel očuvanja našega okolja.
Anton Irmančnik sodnik za prekrške:
Obravnavali smo nekatere kršitelje odloka in predpisov o varstvu okolja. Nekateri primeri prijav so bili neosnovani, zato je bil postopek tudi ustavljen. Vendar pa je treba reči, da ljudje premalo poznajo določila odloka, ki govorijo o olajšavah pri plačilu stroškov za odvoz smeti. Ne želimo pa s kaznovalno politiko doseči izvajanje odloka, ki ureja zadeve v dobro vseh. To bi morali ljudje bolj razumeti! Vendar bomo v primerih, ko se predpisi izigravajo odločno nastopili.
Karl Kopušar, predsednik krajevne skupnosti Moziije.
Menim, da je vsaka razprava o pravilnosti in potrebi tega odloka odveč. Res je, da smo morda premalo pojasnjevali stvari. Vendar pa je zbiranje in odvoz smeti že tako udomačena stvar povsod, da najbrže tudi
inž. Karel Kopušar
Anton Irmančnik
Jože Podrižnik
pri nas ne more biti utemeljenih nasprotovanj. Vsvetu so ugotovili, da smo v naši državi še pravočasno ukrepali za varstvo okolja. Sem spadajo v veliki meri odpadki. Mi še nismo tako daleč, da bi se povsem lahko ozirali na mnenja poedincev, ki nasprotujejo splošno znanim ukrepom drugod. Zato je treba pač sprejeti družbena pravila, ki urejajo nekatere stvari. Gre pa tu za širše vprašanje. Primeroma naj navedem prostorsko načrtovanje. To je za sedaj zgolj urbanistična rešitev, ni pa upoštevana vrsta dejavnikov, ki zagotavljajo tudi zdravo okolje. Sem spadajo natančrie določbe komunalnih ukrepov, med katere pa sodi tudi zbiranje odpadkov. Stvari torej rešujemo kot posledico, ne pa kot vzrok. Razmislimo samo kot primer o podatku, da se v Sloveniji smatrajo le 4 reke kot znosno čiste. Pa koliko voda imamo! Prav tu so v veliki meri povzročitelji odpadki. Imamo pač še vedno ekstenzivno komunalno ureditev, ki povzroča nered in denimo množico divjih odlagališč odpadkov. Tudi v naši občini je tako. Zatorej sem prepričan, da gre za širše vprašanje, ki zadeva nas vse. Tedaj je nevzdržno, da bi upoštevali posamezna mnenja. Takšni ljudje, ki nasprotujejo urejanju okolja v tako skromni obliki, kot to mi uveljavljamo, nimajo po mojem pravice spraševati, če je bil nek odlok demokratično sprejet, oziroma nimajo moralne plati za trditev o nesamoupravnem postopku ter o kratenju njihovih samoupravnih pravic. Vemo kako lahko v naši družbi dosegamo svoje pravice, vendar ne na način, kot to nekateri poskušajo. Imamo zbore občanov, kjer je edino mesto za dogovarjanje v širšem smislu, v ožjem pa je to krajevna skupnost. Na sploh pa občani zahtevajo družbeno disciplino, vendar pa kaže o težavah pri komunalnem redu več govoriti, da bi občani bolj dojeli napore, ki jih v to' smer vlaga naša družba.
Alojz Bastl, direktor Komunalnega podjetja Mozirje:
Odvoz smeti je že od vsega začetka povzročal določene težave tudi našemu podjetju, ki je izvajalec te komunalne dejavnosti. Oprema je bila potrebna, draga je(delo ni lahko, ponekod še nasprotovanje posameznikov. Stvari se pa v zadnjem času zaradi vsestranskih podražitev tudi ekonomsko zaostrujejo. Cena že zdavnaj ne odgovarja strošku. Poleg tega pa kar slabo tretjino zahtevkov plačil sodno izterjamo, to je ogromno delo in občutek osamljenosti v našem prizadevanju je vse bolj izrazit. Izkazovanje družbenega interesa bi moralo biti dejansko prisotno, saj ne gre za dejavnost, ki je donosna, je pa seveda nujna! V vsem tem so prisotne še kadrovske težave, saj je delo s smetmi težko in ga je treba ustrezno plačati. Gmotno stanje nas sili v še večje težave, ki so seveda znotraj naše delovne organizacije na dnevnem redu. Če bi bili družbeni napori za reševanje vseh vprašanj okoli odvoza smeti večji, bi bil tudi odmev med občani boljši.
Jože Kumer, predsednik OK SZDL, kije razgovor tudi vodil,
meni, da je treba občane seznaniti podrobno s stvarmi, ki jih glede tega zanimajo. Neob-hodno je potrebno izboljšati zbiranje in odvoz smeti, ne pa nasedati nekaterim, ki ne želijc napredka. Ta je viden tudi v čistem okolju. Ni res, da na kmetijah ni odpadkov. Res pa je, da nekateri lahko najdejo svoje mesto na gnojišču, nikakor pa ni prepričljivo, da bi kar vse šlo med gnoj in z njim vred na njive. V okolici naselij po vsej dolini so mnoga divja odlagališča odpadkov, ta pa ne sodijo v naše kraje, ki so turistični in imajo prav v t£m bodočnost. Sem za to, da se razne okoliščine, ki silijo k spremembam dogovorijo na način, ki je pri nas običajen, vendar pa ne z nagovaranjem ljudi k neupoštevanju predpisov. Če mora odlok doživeti spremembe, izboljšave ali dopolnitve, potem naj to predlaga delegatska skupina, saj gre za neka družbena pravila, ne pa za prisilo. Ohraniti red pa pomeni včasih tudi zanemariti mnenja poedincev, posebej še, če so zaviralna glede na splošen razvoj ali kulturno raven.
Ivan Glušič iz Lok, se sestanka ni udeležil, je pa dostavil izjavo, ki jo objavljamo v bistvenem delu, saj je preobsežna. Bistva s tem nismo okrnili. Uvodoma piše, da ni pooblaščena niti pravna oseba, niti ni delegat, ki bi zastopal krajane. Ne spada v družbo učenih mož, zato se sestanka ni udeležil. Ve tudi, da ga ne vabimo, ker bi hoteli dobro. Kmet najmanj onesnažuje okolje, Glede odloka odločno vstra-jajo, da se razveljavi, ker so odgovorni obšli samoupravljanje. Ivan Glušič piše dalje: „Če vas karkoli teži pa veste kje se nahaja stari del Lok ... Vlak je že zdavnaj odpeljal, ko bi morala biti javna razprava po kmečkih naseljih. Krajani Stare Loke sploh ne razumemo, kako morejo pristojni in odgovorni organi izvajati toliko pritiskam prisile proti zaničevanemu delovnemu kmečkemu človeku in to pod krinko nezakonitega sprejetega odloka.“ V nadaljevanju opozaija, da bi morali stvar jemati življenjsko, pa ne bi prišlo do sporov in bi ohranili zaupanje ljudi. Izražena je zahteva, da se odlok v toliko spremeni, da bi od obveznosti bili izvzeti vsaj kmetje—živinorejci. Pa še dobesedno konec pisma „Če pa smetnjak na silo prihaja v naselje opravljati „fer* tik“ delo in to proti jasno izraženi volji krajanov, to pomeni izvajanje nasilja in terorja nad krajani“.
Uredništvo je želelo v razširjenem razgovoru osvetliti različna gledišča, zato je predlagalo sproščeno izražanje mnenj. Želimo obveščati našo javnost nepristransko in kar se da celovito. Ker pa je zadeva okoli odvoza smeti zaradi obveščanja širše javnosti po posameznikih iz prizadetega kroga, zajela sredstva obveščanja izven občine, je potrebno o stvari spregovoriti in ob tem upoštevati zgolj dejstva. Eno pa je pribito! Mesto dogovora o teh stvareh ni izven naše občine, saj še tu niso bili storjeni ukrepi, ki smo jih v naši družbi vajeni.
Odmev z Rečice
Dopisnik M. J. nam je poslal obsežen sestavek o težavah okoli odvoza smeti v kmečkem predelu Rečice. Zavzema se za to, da se izrazito kmečke hiše ne obveže imeti kante za zbiranje smeti. Omenja dalje, da so to predlagali na zboru občanov na Rečici, vendar niso uspeli. Trdi, da so vsi pošteni kmetje za lepo okolje, zato želijo takšen odlok, ki bo zagotovil čisto krajino in ne „finančno plat“ komunalnega podjetja. Omenja dalje, da so kmečki prebivalci v manjšini, pa zato težko kaj dosežejo in da bi morali pri tem sodelovati tudi ostali in podpreti kmeta, ko je prav sedaj pridelovanje hrane na prvem mestu. Poudarja, da se dogajajo primeri, ko se samo del nekega naselja zaveže izpolnjevati odlok, od ostalih pa se ne zahteva nabava kant in podobno.
Pripis uredništva
Ker smo o vsem tem obsežno poročali in ker je na pereča vprašanja v zvezi s tem odgovorilo mnogo predstavnikov javnega življenja najbrž ni potrebno posebej odgovarjati na dopis M. J.
■
j ISKRA
: — Industrija elementov za elektroniko, j TOZD FERITI.n. sub. o., j Ljubljana, Stegne 19
j objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA V POSLOVNIH ENOTAH LJUBNO IN SOLČAVA
za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v PE Ljubno in Solčava ter koordiniranje dela s sedežem temeljne organizacije v Ljubljani.
Pogoji: dokončana visoka ali višja šola strojne ali elektro stroke, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih ali dokončna srednja šola elektro ali strojne stroke, 5 let delovnih izkušenj na podobnih strokovnih delih.
Kandidat, s katerim bomo sklenili delovno razmerje, se bo moral uvajati v delo na sedežu TOZD v Ljubljani.
Prednost imajo kandidati, ki bodo imeli stalno bivališče na področju Zg. Savinjske doline.
Za opravljanje navedenega dela in nalog sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati rfaj pošljejo pismene vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE — TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo osebno ali po telefonu: (061) 557-378.	•
OBVESTILO
o zaščitnem cepljenju psov proti steklini
Vse lastnike psov na območju občine Mozirje obveščamo, da bo na osnovi republiške in občinske odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah živali v letu 1981 (Uradni list SRS št. 7/81), obvezno cepljenje psov proti steklini v dneh od 28. marca do 8. aprila 1981 po naslednjem razporedu:
1.	Sobota, 28. 3. 1981
ob 9. uri Struge pri gostilni
ob 10. uri Luče za trgovino Mercator
ob 13. uri Solčava pri zadružnem domu
2.	Ponedeljek, 30. 3. 1981
ob 14. uri Kokarje pri zadrugi
ob 16. uri Sp. Pobrežje pri Fleretu ob 17. uri Prihova pri Kovaču
3.	Torek, 31. 3. 1981
ob 8. uri Ljubno pri zadrugi ob 10. uri Rečica pri zadrugi ob 12. uri Šentjanž pri Majerholdu ob 14. uri Radmirje pri gostilni
4.	Sobota, 4. 4.1981
ob 7. uri Ljubija pri zadrugi ob 9. uri Trnavče pri Pečniku ob 11. uri Šmihel pri gostilni
5.	Sreda, 7. 4. 1981
ob 8. uri Nova Štifta pri zadrugi
ob 10. uri Gornji grad pri zadružnem domu
6.	Četrtek, 8. 4. 1981
ob 8. uri Bočna pri zadrugi ob 10. uri Šmartno pri Rojtnu
Proti steklini morajo biti cepljeni vsi psi stari nad 4 mesece. Ob cepljenju se plača pristojbina za registracijo in vakcinacijo psa v znesku 150,00 dinarjev.
Pse pripeljite na vrvici, popadljive pa z nagobčnikom na najbližje mesto cepljenja.
SAVINJSKO ŠALEŠKA VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE
Tretji množični tek v Logarski dolini odlično uspel
Tudi ta sneženi mož pozdravlja tekače III. množičnega smučarskega teka v Logarski dolini, „V spomin požiga Solčave in partizanske sanitete v Solčavi”, ki sta ga organizirala „Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev” Celje in ŠD Solčava.
3 metre visok sneženi mož v Solčavi je pozdravljal tekmovalce.
♦
Progi sta bili dve. Krajša 10 km in daljša 20 km. Bili sta odlično pripravljeni, dokaz zato je, da so se zelo pohvalno izrazili o njej tekači, kot so:
Janez Pavčič, Cveto Pavčič, Jelena Durišič in drugi. Tudi vreme je bilo kar lepo, saj je proti koncu tekme posijalo tudi sonce med oblaki. Nastopilo je preko 700 tekačev iz vse Slovenije, žal je bila zelo slabo zastopana Zgornja Savinjska dolina. Iz ŠD Solčava so nastopili 4 tekmovalci iz ŠD Raduha Luče ob Savinji pa 1.
Več pozornosti bi morali posvetiti v naši občini tej smučarski panogi. „Logarska dolina ima vse pogoje, da postane center smučarskih tekov”, je dejal znani smučarski delavec in tekmovalec Janez Pavčič. Ml ade tekače bi morali vzgajati že v osemletkah in potem v športnih društvih. Lep primer je ŠD Solčava, ki je nabavilo 6 parov tekaških smuči in čevljev, ter jih razdelilo med mladince, ki so zainteresirani za ta šport.
Upajmo, da bo na IV. množičnem teku prihodnje leto zastopanih več Zgomjesavinjčanov. Pa ne le na samem množičnem teku, tudi skozi vso sezono vas vabimo v Logarsko dolino. Proge bodo vzdrževane. Snežne razmere so pa' idealne, saj leži sneg v dolini tudi po pet
mßvcpv
FRANC PODBREŽNIK
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in Dogovora Skupnosti otroškega varstva Mozirje, je skupščina SOV Mozirje na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejela
SKLEP
o višini denarnih pomoči in o dohodkovnih pogojih v letu 1981
I.
Pravico do denarne pomoči v znesku
1.	— 1.000,— din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če skupni dohodek družine ne presega 2.200,— din mesečno na družinskega člana,
2.	— 600,— din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če je skupni dohodek družine od 2.200,— do 2.800,— din mesečno na družinskega člana,
3.	— 400,— din mesečno ima otrok delavca in upokojenca, če je skupni dohodek družine od 2.800,— do 3.900,— din mesečno na družinskega člana,
4.	— 300,— din mesečno ima otrok kmeta oz. druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna, če skupni letni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva ne presega 9.000,— din oziroma 2.800,— din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki, ki so navedeni v „Dogovoru o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom", ki jih je družina, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, prejela v letu 1980.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se v primerih, ko se prišteva k osebnim dohodkom, upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
II.
Pravico do povečane denarne pomoči v znesku
—	320 din mesečno ima telesno ali duševno prizadet otrok delavca, upokojenca ali kmeta, če je družina zaradi tega v bistveno težjem-socialnem položaju,
—	150 din mesečno ima otrok delavca, upokojenca ali kmeta, ki ima lastnost edinega hranilca, če otrok nima lastnega vira dohodka ali je lastni vir dohodka, Id se všteva v skupni družinski dohodek tako nizek, da je zaradi tega družina v bistveno težjem socialnem položaju.
III.
Za člana občanove družine se štejejo občan, njegov zakonec oz. partner v življenjski skupnosti, občanovi otroci in občanovi starši, ki živijo z občanom v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnega vira dohodkov ter jih občan preživlja.
IV.
V primerih, ko živijo občani iz kmečkih in drugih družin v izredno težkih razmerih zaradi večjega števila otrok ali bolezni oz. invalidnosti staršev ali zaradi drugih socialnih razmer, se lahko denarna pomoč izjemno poveča na podlagi sklepa komisije ob upoštevanju dejanskega socialnega stanja družine ali odobri denarna pomoč oziroma povečana denarna pomoč, ki po določbah iz točke I. in II. tega sklepa ni bila odobrena.
V.
Občani, ki uveljavljajo pravico do denarne pomoči od 1/5—1981 dalje, morajo vložiti zahtevek najpozneje do 30/3—1981.
Denarne pomoči po dosedanjih predpisih se izplačujejo do 30/4-1981.
VI.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Savinjskih novicah, uporablja pa se od 1/5—1981 dalje.
Skupnost otroškega varstva Mozirje PREDSEDNIK SKUPŠČINE JOŽICA PEČOVNIK, I. r.
Iz turne smuke na Šavnice
Planinsko smučarski tečaj na Menini
Tečaj je bil v času zimskih počitnic v januarju 1981. Udeležilo se ga je 27 tečajnikov. Mlade smučaije so vodili Ivko Poličnik, Ivan Fedran in Franc Pahovnik.
Namen tega tečaja je bil predvsem ta, da naša mladina spozna lepote, ki jih nudi zimska narava in se nauči varnega gibanja tudi pozimi. Temu je bila zlasti namenjena zimska planinska šola. Drugi del pa je bil namenjen smučanju, tako je bila tudi prava šola smučanja.
Predavanja so bila namenjena lepoti gorske narave in nevarnostim, planinski in alpinistični opremi, prvi * pomoči, bivaku in njegovi izvedbi, zgpdovini smučanja in opreme, izvedbi in uporabi transportnih sredstev in predavanje o vzponu na Himalajo.	“
V praktičnem delu je bila turna smuka, gradnja bivakov, izdelava transportnih sredstev, vaje z akijem, učenje vozlov, smučarska šola s tekmovanji, uporaba derez in cepina in izdelava vrvne ograje in uporaba prusikovega vozla
Tečajniki so imeli tudi preizkus iz prve pomoči, vsak večer so si ogledali veliko barvnih diapozitivov, ki so jim prikazovali lepoto planinskega cvetja, živali, čudovitih razgledov in seveda tudi planinskih izletov.
Kake večje poškodbe na tečaju ni bilo, vsi so vestno in primemo sodelovali in opravljali vse zaupane naloge.
Zadnji večer pa je bil vesel, saj se je razlegala planinska pesem ob spremljavi ustne harmonike. Seveda ne smemo pozabiti tudi naše kuharice, peka in oskrbnika, vsi so z
Srečanje na snegu
V februarju je osnovna organizacija sindikata Izletnikove poslovne enote Mozirje organizirala srečanje na snegu s šoferji avtobusov in delavci postaje milice v Mozirju. Tekmovanje je bilo v Novi Štifti in sicer so se pomerili v slalomu in streljanju z zračno puško; vsaka ekipa je štela po deset tekmovalcev, navijačev in radovednežev z obeh strani tabora pa tudi ni manjkalo. Ekipno so v slalomu in streljanju zmagali delavci postaje milice, posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate: - slalom: 1. mesto Pečovnik
(Izletnik), 2. mesto Kolenc (Izletnik), 3. mesto Petek (PM) — streljanje: 1 mesto Majcen (PM), 2., 3. in 4. mesto si delijo Marolt (PM), Mohorič (Izletni-k), Javševec (PM).
Najstarejši udeleženec srečanja je bil Izletnikov šofer Ivan Stebe (55 let), ki je od 20 telonovalcev dosegel 9. mesto.
Šoferji avtobusov in miličniki, ki se največkrat srečujejo na cestah, so se dogovorili, da bodo še organizirali medsebojna tekmovanja v raznih športnih panogah.
I.	P.
Tekmovanje v kegljanju
Pod pokroviteljstvom občinske telesnokultume skupnosti Moziije so se na kegljišču v Moziiju pomerili v tekmovanju dvojic. Kegljale so moške in ženske dvojice. Skupaj je bilo na stezah 11 moških 4 ženske skupine. V ženskih dvojicah sta zmagali tekmovalki Obrtnega združenja iz Moziija. Sledile so skupine Partizana Moziije pred
Partizanom Gornji grad in Športnim dmštvom Nazaije. V moškem delu tekem so se zvrstili Gornji grad II; Gornji grad I, Rečica I in Partizan Mozirje.
Skrb za potek tekmovanja je prevzelo TVD Partizan iz Gornjega grada, nadzor pa je vodil Viktor Kovač. Pokal in medalje je izročil Martin Aubreht, kot predstavnik ZTKO Moziije.
dobro hrano skrbeli za tečajnike.
Tečaj je zares lepo uspel in želimo, da bi jih bilo še več.
FRANC PAHOVNIK
Uspelo
smučarsko
tekmovanje
Gornjesavinjski smučarski klub Moziije je priredil na Golteh občinsko tekmovanje v veleslalomu. Organizacija je bila dobra, zato je tudi veliko število tekmovalcev dokaj hitro opravilo tekmovanje. Je že tako, da se o tistih, ki sicer veliko delajo morda premalo govori. Tako je tudi z našimi smučaiji. Veliko delajo, vendar o tem skromno molčijo.
Med članicami nad 35 let posamično je bila prva Marija Ježovnik, druga pa Pavlina Jošt. Med člani nad 35 let posamično so se uvrstili: Janez Marovt, Peter Deleja in Anton Šinkar, slednja sta si delila drugo in tretje mesto. Da ne bo pomanjkljivosti • naj povemo,dasta prvo navedeni tekmovalki iz Moziija, med tekmovalci pa sta dva iz Moziija, tretji pa iz Nazarij. Članic do 35 let je nastopilo skupaj kar 18. Razvrstile pa so se: Jadranka Prodnik, Mozirje prva, Nataša Pisanec, Moziije, druga in tretja Erika Podmeninšek iz Ljubnega. Prav množično pa so tekmovali člani do 35 let, bilo jih je 46 na progi. Zmagali so Darko Kovšak, ŠD Gornji grad, pred Matjažem Kunejem iz Moziija in Janijem Kakeijem tudi iz Moziija. Članice pa so se ekipno uvrstile: TVD Partizan Moziije pred TVD Ljubno in ŠD Nova Štifta. Člani so ekipno imeli takšno uvrstitev: ŠD Gornji grad, prvi, TVD Partizan Moziije, drugi in ŠD Nova Štifta, tretji. Glavni sodnik na tekmovanju je bil Milan K oje iz Moziija.
Drobno iz Nove Štifte
Urejanje pokopališča so imeli v načrtu za letos. Pa slabo kaže, saj so težave kadrovske in organizacijske narave posredi. Le malo je tistih, ki bi prijeli za to delo, dasiravno so gmotna vprašanja v glavnem rešena. Nekoliko pa so temu krive tudi slabe izkušnje dosedanjega pokopališkega odbora. V kraju se zavedajo, da je ureditev pokopališča res potrebna in nujna.
Modernizacija ceste proti Novi Štifti se bo najbrže zavlekla. Samoupravni interesni skupnosti ni uspelo pridobiti potrebnih kreditnih sredstev za pokritje stroškov. Krajevna skupnost pa tako velikega zalogaja iz lastnih sredstev ne zmore.
Svet krajevne skupnosti je le redko sklepčen. Nekateri člani se dosedaj še niso udeležili niti ene seje. Premalo je torej pripravljenosti, da bi širši krog prebivalcev pomagal pri razčiščevanju zadev, ki spadajo v pristojnost krajevne skupnosti. Vedeti je treba, daje danes prav KS mesto dogovarjanja za mnogo zadev, ki so v kraju pojavljajo kot težava, ali pa kot naloga za izboljšanje življenja krajanov. Tudi v krajevno konferenci SZDL je podobno. Takšno stanje pa lahko privede do neuspešnega razreševanja vprašanj širšega pomena.
Zelo prizadevni pa so mladi. Nastopali so v Slovenj Gradcu v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino”. Bili so uspešni in dokazali so svoje znanje! Zaradi tega so pozneje gostili doma to radijsko oddajo. Sicer jim tokrat ni uspelo ponoviti uspeha iz prejšnje oddaje, vendar p ' pohvaljeni glede skrb*^. . iprav za prireditev.
Gasilci so zborovali. Imeli so svoj letni občni zbor. Sklenili so nabaviti terensko vozilo in novo motorno brizgalno. Njihovo območje je težko dostopno in hribovito, zato je potreba po ustreznem vozilu res velika. Ne dvomimo, da jim bodo načrti uspeli, saj so doslej pokazali veliko vnemo in zagnanost, ko je bilo treba delati na obnovi doma. Sedaj imajo tako pogoje za pospešeno vzgojo mladega gasilskega kadra. To je naloga, ki obeta obstoj in napredek!
Športniki uspešni. Že nekaj-krati -smo poročali o prizadevnosti športnikov iz Nove Štifte. Tudi letošnjo zimo so bili neumorno na delu. Udeležili so se občinskih tekmovanj v smučanju, prirejali skakalne prireditve doma in mnogo tega je kar kaže uspešno delovanje Športnega društva. Mladi tudi tu ne zaostajajo! Ko so pripravili občinsko tekmovanje v smuku, so bili skupinsko prvi, to je velik uspeh, če upoštevamo raven zimskega športa v dolini. Prvo mesto s tega tekmovanja pa so prismučali kot posamezniki Moziijani.
Kegljači po podelitvi odličij
GOSTINSTVO VE LENJE, p. o VELENJE, Rudarska 1 .
objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
hotelski vrätar / 2 delavca / za delo v hotelu Golte nad Mozirjem.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana osnovno šolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalcgah s poznavanjem hotelskega poslovanja,
—	poskusno delo en mesec od dneva :ačetka dela.
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Gostinstvo Velenje, Velenje, Rudarska 1 — splošno kadrovska služba v roku 15 dni od dneva objave.
I-V LViUlja /jUIIU JV U11U givuv X»«
količine snega izredna. Pa tudi poskrbela je za dolgotrajno snežno odejo. Vse to pa je bilo po godu tako smučaijem, kot upravljalcem zimsko—športnih podjetij.
Po vrsti zapletov so naprave na Golteh vendarle stekle, odprle so se gostinske zmogljivosti ih tudi vreme je bilo ugodno. Tako nekako je stekel naš razgovor z Marjanom Prelogom, v. d. vodje TOZD gostinstvo, turizem in ekonomska propaganda na novo oblikovanega podjetja TPG (turizem, propaganda in gostinstvo) Velenje. Referendum, ki so ga opravili pred nedavnim je prinesel zdru-
Marjan Prelog
novo organizacijo zdru-dela. Golte so torej v sestavu TOZD, ki jo vodi naš sogovornik. Z nihalko so v tej sezoni prepeljali kakih 40.000 obiskovalcev. Menijo, da to še ni dovolj, zato bodo poskrbeli za boljšo propagando v prihodnji sezoni. Najbolj značilna je ugotovitev, da so Golte bile polne ob petkih, sobotah in nedeljah, sicer pa je bil obisk slabši. To kaže na premalo „stanujočih“ gostov. Zmogljivosti so trenutno okoli 100 ležišč, vendar je to premalo, če bi želeli večji razmah tovrstnega turizma, na sicer privlačnih Golteh. Zato se bodo trudili, da bi vendarle prišlo do prepričanja v obeh dolinah o tem, da gre za enoten turistični prostor, ki se mora vsestransko povezovati. Golte so le delček tega! Še hotel ni bil vedno zaseden, koča pa je bila. Seveda pa z obema zmogljivostima začeti široko propagando pomeni slab uspeh, treba bo predstaviti širši javnosti ves turistični prostor. Potrebna je hitra povezava z vsemi dejavniki, ki tako ali drugače lahko vplivajo na razvoj tujskega prometa v tem predelu Slovenije.
Nove kadrovske izboljšave, ureditev naprav, smeli načrti za prihodnje obdobje, vse to obeta Goltem boljše čase.
Urednikova beseda
Vedno znova moramo opozarjati naše dopisnike na rok oddaje gradiva, ki je 15. v mesecu. Po tem roku ne moremo več vključevati prispevkov, ker smo vezani na datum oddaje gradiva, ki pa ga mora popreje pregledati uredniški odbor. Tiskarna pa zahteva točno oddajo rokopisov. Prosimo vse naše dopisnike, da pošljejo prispevke pravočasno, tako, da bodo v vsakem primeru 15. v mesecu pri uredniku! Hvala za sodelovanje!
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Moziije — Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Moziije 175, telefon: (063) 830—040 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje š t e v i 1 k a 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in prelom ĆZP Dolenjski list Novo mesto -Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 197.3) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
Novosti
v matični
I.	LEPOSLOVJE: Godina: Ko so cvetele marelice, Petek: Kruh in ljubezen, Moškrič: Pri nas je vse v redu — zbirka humoresk, Morrison: Salamonova pesem, Herron: Ptič v lanskem gnezdu, Javoršek: Črna krizantema.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Pučnik: Velika knjiga o vremenu, Mandelstam: Spomini, Kržišnik: Slavko Tihec, Davies: Azteki, — zbirka Vaša domača delavnica, Vse o lepoti, Kocbek: Pred viharjem, Utovič: Mauthausen, Šetinc: Po Titovi poti, Titiva poslednja bitka.
III.	‘MLADINSKA LITERATURA: Ringaraja, Zagorski: Povest o dveh starih predvsem pa o psu,’ Hišica iz kock, Strniša: Potovanje z bršljanom, Zidar: Moja družina, Jakševec: Ljubi, ne ljubi, ljubi, Klevis: Srečanje z Mihaelo, Polenec: Po sledeh napredka: človek, Stafa-novič: Heroji manjši od puške.
Otroci osnovne šole rajajo
IIWn
Mozirski pust
Letošnje pustovanje v Mo zirju je preseglo vsa pričakovanja. V okviru domačega turističnega društva so določili odbor za pripravo prireditve. Dogovorili so se . za pustni časopis in za vrsto' dobrih in učinkovitih točk pustnega slavja.
Nedvomno gre največ zaslug za uspeh samim „neposrednim“ sodelavcem ali drugače „Pustjakom“. Ti so neumorno delali in opravili veliko ter zahtevno delo. Saj tokrat nihče ne more trditi, da katera od točk ni bila dobro pripravljena, tako po izgledu, kot po vsebini. Morda bi kazalo v bodoče za zahtevnejši prizor pritegniti primernejše izvajalce, ker pač velja takšne „odigrati“.
To le ob robu! Kaj vse je bilo videti se ne da opisdti. Tudi časopisnega prostora je
premalo, da bi s slikami ponazorili bogato prireditev. Resnici na ljubo lahko trdimo, da je bila udeležba gledalcev na glavni prireditvi daleč največja doslej. Trg je bil dobesedno natrpan, ljudje pa od blizu in daleč. To je potrditev za domnevo, da bi se v Mozirju dalo marsikaj velikega pripraviti, saj je vselej dovolj ljudi, ki si radi kaj dobrega ogledajo. Tako torej ne bo odveč načrt za letno prireditev v Savinskem gaju. Seveda bo treba doseči vsestransko sodelovanje, kot je bilo ob pustnih prireditvah.
Vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje pustne prireditve moramo izreči vse priznanje. Posebej pa zaslužijo pohvalo vsi nastopajoči in tudi tisti, ki so pomagali pri pripravah!
Strelsko tekmovanje ob Dnevu žena
V počastitev Dneva žena je bilo v Moziiju osmega marca strelsko tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo osem ženskih ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa osnovne strelske organizacije „Kajuh“ iz Moziija, drugo strelska sekcija „Iskra“ iz" Solčave in tretje ekipa OSO Solčava.
Med posameznicami je bila najuspešnejša Barbara Roban, tretje mesto je dosegla njena sestra Marija, obe iz Solčave, drugo mesto pa je osvojila Ivica Hudolin iz OSO Mozirje.
Najboljše tri ekipe so prejele diplome, najboljše posameznice praktična darila modne konfekcije Elkroj iz Moziija, ostale udeleženke pa je obdarila občinska strelska zveza Moziije.
V februaqu je bilo tudi občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško za „Zlato puščico“. Pravico za ta nastop si je priborilo le štirinajst strelcev.
Med najuspešnejšimi je bil Franc Ajnik iz OSO Luče, kije od 600 možnih zadel 521 krogov in je tako osvojil „Zlato puščico“ za leto 1981.
Zelo dobre rezultate so še dosegli: Franc Podbrežnik in Maijan Prodnik iz OSO Solčava, Franc Grobelnik iz OSO Moziije in Silvo Zdolšek iz OSO Rečica ob Savinji. Tako so si z doseženimi rezultati priborili pravico za nastop na republiškem strelskem tekmovanju za „Zlato puščico“, ki bo v Lipici na Primorskem.
TONE MODRIJ ANČIČ
V žalnem sprevodu tudi takole
Žalni oder zastražen
Ali veste...
da je župna cerkev sv. Jurija v Mozirju omenjena že leta 1241,
da je bila prvotna stavba v romanskem slogu, da so jo 1754 prezidali in pozneje stolp še dvakrat povišali,
da je presbiterij in križev pot poslikal Matija Bradaška iz Kranja 1888, svod v ladji pa 1891 Tomaž Fant oni, da je v velikem oltarju slika sv. Jurija, ki je delo slovitega slovenskega slikarja Fortunata Berganta iz Mekinj pri Kamniku,
da je bil v času turških napadov okoli cerkve obrambni zid (tabor),
da je bilo še do leta 1835 okoli cerkve pokopališče, da so na cerkveni zgradbi vzidani nekateri nagrobni
kamni, najzanimivejši pa je tisti levo ob glavnem vhodu v cerkev,
da je bil v južnem delu pokopališča okrogel stolp -kostnica, ki je bil starejši kot obrambni zid,
da je še danes ohranjen del obrambnega zidu na severni, zapadni in južni strani
Nasvet za turistični razvoj
			*		&
		JjTMk	Hfl	O	i
>:	H S	B 11 H		§1 %	
		“ “ “	53	c».- ■	J
Kje je bila slika posneta? Kdo so bord na njej?
Uredništvo se že v naprej zahvaljuje za razumevanje vsem, ki nam bodo pomagali. V arhivu kulturne skupnosti v Moziiju je mnogo slik iz NOB, ki niso poznane. Ker pa je za zgodovino pomembno, da zabeležimo vse kar vemo, prosimo za sodelovanje!
Pomagajte
ugotoviti
Slika iz prejšnje številke našega lista je bila posneta v sejni sobi nekdanje' hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu. Na njej so udeleženci pokrajinske konference SKOJ-a za Štajersko. Datum ni doslej poznan, vendar pa je bil narejen septembra 1944. Sliko so pomagali pojasniti: Fanika Repenšek—Stare iz Gornjega grada, Franc Laznik iz Nove Štifte in neka tovarišica iz Spodnje Rečice. Vsem hvala!