1» H* ‘55' 'l*'!''!* »1» H* H* »k * * -X- * -X- -X- * * *¥r* % * :£*£* ^ 'V +\f *Af vj/ vf> -X- >!<>!<^-X- ^ >;o!< JH-Hofcifc Z. VRTOV SV. FRANČIŠKA Vsebina 2. St.: Zlati tretjeredni jubilej 33. — Praznik luči 34. — Živimo s Cerkvijo! 35. — Studenec miru 38. — Legenda o zajčkih 38. — Krščanski nadčlovek 39. Nikoli ni zatemnjeno 40. — Dobrodelnost prvih kristjanov 43. — Srce naše vere — sveta maša 45. — Frančiškanska znanost 47. — Albanska mladenka 48. — Kako se giblje)0 tretjeredne skupščine 54. — Pogrebci tretjega reda 55. — Iz moje celice 56. — Drobna pesem 57. — Frančiškova mladina 58. — Iz kitajskih misijonov 60. — Pax et bonum 62. — Nove knjige 63. — In naj molijo za mrtve... 64. Celoletna naročnina 12 lir. Posamezna številka 1'50 lir. Za Nez. Hrvatsko 40 kun. Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja frančiškanska provincija sv. Križa. Zastopnik dr. p. Stanko Marija Aljančič OFM, prov. prokurator. — Urednik p. Odilo Hajnšek OFM. " Uredništvo in upravništvo „Cvetja“, Ljubljana. Frančiškanski samostan. — Številka ček računa 11.495. Natisnila Ljudska tiskarna, Ljubljana (Jože Kramarič). Rimsko serafinski koledar za 1.1942-XX F ebruar 1 2 3 4 5 6 7 N P T S C p s PO VO. PO. Cm. PO. PO. 1. predpostna (sedemdeset.), Evstohija in t., Ignacij Očiščevanje M. D., Svečnica Matej šk., S. Blaž šk. in m.* S. Jožef Leon., S. Andrej K. šk. S. Peter K. in t. m., S. Agata S. Tit šk., S. Doroteja dev. in m. Ricerij in tov., S. Romuald op. 15 16 17 18 19 20 21 N P T S C p s PO. Čm. Čim-. PO. čm. 3. predpost. (petdeset.), Andrej sp., S. Favstin in t., S. Anton P-Filipa Marerijska dev. Luka Belludi sp., (Pust)! Pepelnica, S. Simeon šk. in muč S. Konrad sp. Peter iz Treje sp. Od dneva 8 N 2. predpost. (šestdeset.), S. Janez 22 N PO. 1. postna (štirideset.), S. Mar- 9 P S. Ciril Al. šk. uč., S. Apolonija jeta, Stol sv. Petra ap. 10 r S. Sholastika dev. 23 P S. Peter Damijan šk. in uč. 11 s Lurška Mati B. 24 T S. Matija apostol 12 č 7 sv. ustanovnikov 25 S KV. Sebastjan Apar. sp. 13 P Janez Triorski muč. 26 Č PO. Cm. Izabela devica 14 S Ivana V. vd., S. Valentin m. 27 P KV. S. Gabriel od Zal. M. B. 28 s KV. Antonija Florentinska vd- • V vsakem samostanu našega reda Opravilo za pokojne sobrate, sorodnike in dobrotnike ter peta črna sv. maša. Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. = popolni odpustek. Cm. = črna mašfli ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani zadruga z neomejenim jamstvom mmmmmmmmmmmmmmm v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu Posojilnica je bila ustanovljena 1. 1895 Letnik LIX Ljubljana, februar 1942-XX Številka 2 Zlati tretjeredni jubilej (Govor prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana.) Jubilej je dan zahvale za tolikšne milosti, ki ste jih v III. redu prejeli, Po tudi dan izpraševanja vesti in kesanja, te nismo dovolj vestno sodelovali z milostmi, in pa dan prošnje za še popolnejšo zvestobo do konca in Z(t večni jubilej nekoč! Za vaš zlati jubilej vam bi rad povedal nekaj o tem, kar je nam vsak dan na jeziku in v mislih: o Miru. Tretjeredniki morate svetu mir narediti. Mi? Boste rekli — saj ni v naših rOoteh, nismo vladarji, ne vojskovodje, nas nihče ne bo spraševal, ko bodo mir delali. — Seveda je to res — pa le za tistega, ki misli, da dogodke v svetu vodijo samo ljudje, ne pa Bog, ki vse dogodke obrača tako, da svoje namene doseže. Verujemo v vsemogočnega in neskončno modrega Boga*, in verujemo, da je Pravi mir sad ljubezni, ljubezni do Boga in do vseh ljudi, ki so božje stvari. Zato: Kjer ljubezni božje ni, ne more biti miru. Neki pisalelj-tretjerednik le zapisal takole: Naravni zakon železne doslednosti je: kjer se zoper Boga in njegove zapovedi vojskuje cela armada človeškega napuha, zlobe, laži in sebičnosti, tam se kmalu 8Proste vse človeške strasti in vname se vojska — vojska v družim, v delavnicah, nVerniki so imeli vse skupno; lastnine in imetja so prodajali in razdajali, kakor je kdo potreboval.« Iz tega vidimo, da so nekateri svoje premoženje razdali med reveže kar sami. Toda poleg te zasebne darežljivosti je bila tudi javna, organizirana. O nji beremo: »Ni ga bilo ubožca med njimi (med prvimi kristjani). Kolikor jih je namreč bilo, ki so imeli njive ali hiše, so prodajali in donašali ceno tega, kar so prodali ter pokladali apostolom k nogam, in delilo ?e je vsakemu, kakor je kdo potreboval!« Tu imamo že skupno blagajno, ki so '° apostoli upravljali pod vodstvom sv. Petra. Sami seveda niso mogli vsega v°diti. Podrobno delo, zapisovanja, shranjevanje in razdeljevanje so opravljali Jjrugi; izprva samo jeruzalemski domačini, kasneje pa tudi taki, ki so se od drugod naselili v Jeruzalemu. Vsak kristjan je bil popoln lastnik svojega premoženja, ki je z njim razpolagal po svoje. Ljubezen je bila med njimi tolika, da so drug za drugega skrbeli kakor za sebe. Nihče ni govoril, da je od tega, *ar je imel, kaj njegovega, marveč vse jim je bilo skupno. V iskreni ljubezni, 0z>vljeni v trdni veri, so torej kristjani prvih časov o svoji lasti trdili, da tako rekoč ni njihova, da jim je le od Boga izročena v upravo in da marajo po božjih jjarnenih in po božji volji, ki skrbi za vse, gospodariti z njo. Ravnali so se po Pedali Jezusovega govora na gori: »Blagor ubogim v duhu.« O materi sv. Marka eremo, da je imela hišo na Sionu, v kateri je obhajal Kristus zadnjo večerjo. mer so verniki prodajali posestva in donašali kupnino apostolom, je razvidno, a so kristjani imeli posestva v svoji lasti. Pač pa so imeli kristjani v prvih časih in še dolgo kasneje v vsaki svoji Jurski občini pod vodstvom svojih duhovnih predstojnikov podporne skladnice, i so vanje zlagali prostovoljne darove. Gorečnost je bila že v začetku res tolika, a jih je nekaj vse svoje premoženje dalo v te podporne blagajne. Neki pogan kristjanom, da so s svojim naukom bogate ženske pripravili do tega, da so Se Premoženje oddale in same prostovoljno postale beračice. Seveda so duhovni I)r®dstojniki priporočali podporno skladnico. Apostoli so živo priporočali skrb 'a reveže. Sv. Pavel je za Jeruzalemsko blagajno nabiral po Antijohiji in pp Mali Aziji; brez dvoma je velike zneske zbral za reveže zlasti ob času, ko je v Jeruzalemu zavladal glad. Jeruzalemski škof apostol Jakob pravi naravnost: »Cista in neoskrunjena bogaboječnost pred Bogom in Očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski.« Mnogokrat se je priporočalo, naj si kristjani s postom pritrgajo, da morejo dati kaj za reveže. >Ce je pri Vas kdo, ki je reven ali ubog in nima nič odveč, naj se posti dva ali tri dni, da poskrbi revežem za potrebno hrano,« beremo pri apologetu Aristidu. Bilo jih je mnogo, ki so tako delali. Sv. Pavel priporoča v tisti namen pridno delo: »Kdor krade, ne kradi več, ampak pridno delaj z rokami, da boš imel kaj podeliti revežu.« Podporna skladnica je bila zvezana z božjo službo. Vsako nedeljo, kakor povzamemo iz sv. Pavla, ali pa vsaj enkrat na mesec, so verniki prinesli k božji službi darove v denarjih ali v blagu in so jih položili na oltar. S tem so bili posvečeni in revež jih je dobil tako rekoč iz božje roke. Apostoli, kasneje pa škofje ali mašniki, so jih upravljali in razdeljevali s pomočjo diakonov. Ob posebnih potrebah so kristjani še posebej zlagali za podporo revnim sobratom. Sv. Ciprijan pravi, da so v kartaginski cerkvi nekoč brž nabrali 100.000 sester-cijev (do 15.000 lir). Rimska cerkev je imela leta 250 po Kr. okrog 100 klerikov in 1500 revežev, katerih vzdrževanje je letno veljalo 570.000 lir. Stara sveta povest izza časa Decjjevega preganjanja (sredi 3. stoletja) pripoveduje, da je zahteval sodnik od sv. diakona Lovrenca, naj izroči cerkvene zaklade. Ta je odgovoril, da so edini cerkveni zaklad reveži. Povedal je resnico. Cerkveno premoženje je bilo v prvih časih res premoženje revežev. Vdovam, za katere so prav posebno skrbeli, so rekli »božji oltar«. Vdove in sirote so bile med reveži na prvem mestu. V cerkvenih molitvah so se omenjale, takoj za škofi, mašniki in diakoni. To je umljivo. Vsaka vdova je potrebovala varstva; če ji pa mož ni zapustil nobenega premožen ja, je ni bilo večje revice od nje. Pridobitnih poslov se ni mogla lotiti, ker jih ni bilo; javnih zavodov, kjer bi preskrbela svoje otroke, ni bilo nič; zato je res lepo, da je organizirana krščanska ljubezen ravno tu najprej segla vmes. Organizacija v tem obsegu sega res že v apostolsko dobo. Sv. Pavel naroča Timoteju, kako naj ravna z vdovami in govori tudi o tem, kako naj srenja, brez dvoma iz podporne skladnice, pomaga vdovam. Organizi-rana ljubezen je poskrbela, da so se velike gospodarske posledice, ki jih je za posamezne družine imela doba preganjanja, kar se je dalo, popravile. Kakor so nasproti poganskemu bojkotu postavili svoje posredovalnice za delo — kakor bomo pozneje čuli — tako so tudi rodbinam mučencev zagotovili obstoj. Poleg vdov in sirot so seveda tudi skrbeli za vse druge reveže. Najlepše izpričevalo krščanske skrbi za reveže daje odpadli cesar Julijan v besedah: »Brezbožni Galilejci rede poleg svojih revežev tudi naše; naši pa n® dobe pri nas pomoči.« Torej se je ljubezen že v prvi dobi raztezala na vse, Ob času, ko so pogani na življenje in smrt preganjali kristjane, se je krščanska ljubezen poganskega reveža usmilila kakor svojega. En sam zgled naj tu na' vedemo izza časa cesarja Maksima Daja. Sporočilo nam govori tole: »Kristjani s® se takrat — ob času kuge — pokazali poganom v najsvetlejši luči; oni so bil’ edini ki so sami sredi tolikih in tako velikih stisk z dejanjem dokazovali svoj® sočutje in svojo ljubezen. Eni so noč in dan skrbeli za trupla in jih pokopavali bilo jih je brez števila, ki se zanje ni nihče zmenil; drugi so zbirali iz celeg® mesta tiste, ki jih je lakota trla, na en kraj in so vsem delili kruh. Ko se je t° zvedelo, so slavili krščanskega Boga in priznavali so, da so kristjani edini p®' božni in bogaboječi, ker so to dejansko sami dokazovali.« (se nadaljuje.) V onih krajih kraljevine, kjer ne veljajo položnice Ljubljanske p°' krajine, plačujte list po nakaznicah. — V Nezavisni Hrvatski stan® Cvetje 40 kun. P. ODILO: Srce naše vere — sv. maša Sv. mašo še vedno premalo poznamo in zato tudi premalo cenimo. Tu je vzrok, da katoličani odpovedujejo, llazumite me dobro: Katoličani odpovedujejo, ne katoličanstvo! Premalo se zavedamo in dopovedati si ne damo, da je sv. maša najvišje, kar nam more nuditi naša vera. Sv. maša je steber, jedro, fundament naše svete vere, ali še bolj natančno in prozorno, kot sem napisal za naslov: Sv- maša je srce naše vere krščansko-katoliške. Pa tudi to je sama lepa beseda, hočete fraza, ako tega globoko ne premislimo. Srce opravlja v našem telesnem življenju najvažnejšo funkcijo. Srce je kot motor pri avtomobilu. Motor pokvarjen, vozilo obstane. Ce začne srce pešati, je katastrofa blizu! Če hodiš pregloboko po ®4Po, ti bo sape kmalu pošlo. Če ti srce zastane, zastane življenje. — Srce naše Vefe pa je sv. maša. Če to srce zastane, si mrlič, tvoja vera je mrtva. Od tega je vse odvisno, kakšno stališče bomo zavzeli do sv. maše. In da ne zavzamemo pravega stališča do nje, je krivda v tem, da sv. mašo premalo poznamo. Zato vam bo •etos Cvetje prinašalo preprosto in poljudno razlago sv. maše. Berite vsakikrat res z mislijo in z razumevanjem! Ze to nam da veliko misliti, ker je duhovnik med sv. mašo popolnoma drugače oblečen kot navadno ali kakor pri drugih svojih duhovniških opravilih. Vsak *°® obleke ima poseben porfien. Vse to popisovati, bi se predolgo zavleklo. Duhovnik pride pred oltar — poklekne Duhovnik pride pred oltar v posebni mašni obleki. V roki drži kelih, pri-Pravljen za sv. mašo. Govorimo o sv. maši pred glavnim oltarjem. V tabernaklju j® shranjeno presv. Rešnje Telo. Ko duhovnik pride do prve stopnjice oltarja, po-"*ekne z enim kolenom do tal. Vsak ve, zakaj poklekne. Da počasti Kristusa Gospoda, pričujočega v tabernaklju. Ko verniki duhovnika vidijo, kako lepo in sPoštljivo poklekne pred Najsvetejšim, bi si moral vsak k srcu vzeti in po Pjegovem zgledu mora vsak vernik, ki ima zdrave noge, poklekniti do tal pred gospodom. Jezus ne prebiva v tabernaklju samo za duhovnika ali morda za du-'°vnika kak drug Jezus kot za vernike, temveč isti Bog za vse. In vsi moramo Pred Njim dostojno poklekovati. Le kdaj bomo Slovenci znali pred Bogom ukloni kolena do tal? Naše zanikrno poklekovanje pred Najsvetejšim kaže našo mrzlo, ledeno vero v pričujočnost božjo. Kdor veruješ, poklekni do tal! Poleti enkrat je bilo. Žetev je bila v polnem teku. Ponoči je deževalo, Ju*raj pa se je naredil krasen dan. Žito, požeto na njivi, se je lepo posušilo, .^alu popoldne pa se začno zbirati črni oblaki. >Hitro na njivo, da žito spra-v,nio pred nevihto,« se glasi povelje gospodarjevo. Naložili so velik voz in ga Pijejo domov. Sin je pri konjih, gospodar, gospodinja, hčerka so pri vozu, da ?e kaj ne posuje. Pridejo do nekega jarka, ki je v njem stala široka mlaka. n ravno tu nekaj v vozu zaškriplje in snopje se nagne. Živina postoji. Ali bo e°a Žito prelagati? Če le mogoče ne! Oče — gospodar se vleče po trebuhu pod °zi da pregleda, kaj se je zgodilo. »Lestev je počila,« zakliče izpod voza. »Sin, P°ldi še ti doli, da boš pomagal in jo bova zvezala!« In tudi sin se privleče P°d voz, oba poklekneta v blato in dvigata ter vežeta. Pa nista mogla. »Zena p hčerka, še vidve pridite doli, da boste pomagale!« pravi oče. Tudi oni dve ® Pokleknili v mlako, v blato, in tako so srečno zvezali. Izpod voza pridejo 81 Štirje zamazani in blatni. Pa pride nekdo mimo ter pravi: »Ljudje božji, kaj P® delate, zakaj ste pa vendar tako nespametni, da se toliko mučite!« In vsi 'irje enoglasno odgovore: »O, to ni nič, na to smo navajeni! Kmetje smo, tak v P°klic!< Čisto prav, poklic je tak! In res ni nič tako hudega poklekniti “lato, saj se obleka osnaži in opere. Pa še poleti je! Toda to le ni prav: Oni gospodar in tista gospodinja, pa oni sin in hčerka so prišli v nedeljo v cerkev k sv. maši, pa so pred sv. Rešnjim Telesom samo malo pocincali. Tam je bilo pa koleno tako strašno trdo. Vidite, to ni prav! Tretjeredniki! Ta slovenski madež nemarnega poklekovanja izbrišimo iz našega naroda. S polno, živo in' gorečo vero poklekujte pred Najsvetejšim! Duhovnik vas v začetku sv. maše na to opozori, ko lepo in spoštljivo poklekne pred oltarjem. Duhovnik začne sv. mašo s križem — ti jo začni enako! Ko duhovnik počasti sv. Rešnje Telo, nese kelih na sredo oltarja ter ga položi na razgrnjen prtič, ki se imenuje korporal ali telesnik. Tu bodi takoj poudarjeno, da stoji kelih na oltarju na onem mestu, kjer so postavljene ali vzidane v oltarno mizo relikvije ali ostanki svetnikov. Sv. maša se ne sme nikoli drugače oprar viti kot na tako imenovanem oltarnem kamnu, kjer so kosti svetnikov. — Nato gre duhovnik na listno stran in odpre veliko mašno knjigo ali misal. Desna strkn oltarja, ako si obrnjen proti oltarju, se imenuje listna stran, ker se tam bere list, leva stran pa se imenuje evangeljska, ker se tam bere ali poje med sv. mašo evangelij. Nato gre duhovnik na spodnjo stopnjico v sredi oltarja, zopet poklekne in potem začne sv. mašo. Kako jo začne? Začne jo čisto naravno z znamenjem in v znamenju sv. križa: V imena Očeta in Sina in Svetega Duha’ Amen. Ko te besede izgovarja’ naredi z roko velik latinski kri?” Kaj je bolj naravno, kot da 8® sv. maša, ki je ponovljena daritev križa, tudi začne z znamenjem sv.križa?! Kaj je bolj nastopil bom pred božji oltar ravno, kakor to, da vsa cerkev začne službo božjo kot duhovni ravno tako z znamenjem sv. križa, da se takrat vsi verniki skupno z duhovnikom pokrižajo. Na slovesni skupni začetek sv. maše bi morala vsa fara čakati zbrana v cerkvi. Na to premalo pazimo, oziroma premalo pozornosti in važnosti na i® polagamo..Ce kje, velja tukaj: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imele! Sv. mašo moraš prav začeti in kako jo naj začneš bolj prav kot z znamenje'11 sv. križa?! So nekateri katoličani, ki redno zamujajo sv. m^šo in že dolga let® niso sv. maše začeli s sv. križem. Vedno imajo kakšen izgovor. Če si se razvad' in redno sv. mašo zamujaš, dobro preberi in preštudiraj ter si zapomni tale zgled’ V stolni cerkvi mesta Roskilde na Danskem imajo zanimivo sliko: «a glavnim vhodom je naslikan satan, ki drži v roki tablico. Ravno je končal pisani* na njej. Napisal je besede: Scribo tardantes. Po naše bi se to reklo: Piše®1 imena onih, ki prihajajo prepozno k službi božji. — Pišem one, ki zamujaj® U;bogi hudič! Kako zelo je zaposlen v naši Sloveniji! Če človek gleda, kako nekateri ljudje zamujajo službo božjo, bi mu morali vstajati lasje na glavi. Prav nobene vestnosti ni več v tem oziru. Zvonovi so brez pomena v zvoniku! Kdo jih še posluša? Ali pridem v začetku, ali v sredi ali na koncu sv. maše v cerkev, to je vseeno! Skoraj vse cerkve po mestih in po deželi bi potrebovale slike »Scribo tardantesc. Čudno pa je, da take slike ni treba na naših kolodvorih, ne na avtobusnih postajah, ne na gledališčih in plesnih dvoranah, ne na šolali tn ne na sodiščih, temveč samo na naših cerkvah. Še bolj čudno je to, da na kolodvor in na avtobusno postajo nič ne vabi z velikim zvonom in vendar prideš 113 postajo vsaj pet do deset minut pred odhodom vlaka ali avtobusa. Tu pa zvoni h enim zvonom, z vsemi zvonovi. Veš, kako daleč imaš do cerkve, in vendar toliko zamujanja! Kdo naj to razume? Vpliv slovenskega tretjega reda bi se •ttoral malo bolj poznati po naših farah. Razbremenimo hudiča, da ne bo imel toliko pisarij! Prihajajmo redno o pravem času k službi božji, da bomo vedno z duhovnikom skupno naredili križ ob začetku sv. maše! (Dalje prihodnjič.) P. HILARIN FELDER 0. M. CAP. — ATOM: Frančiškanska znanost K temu prihaja šp^zunanji povod, ker so bili kleriki dati za ~nevom š t;e vi 1 n e fŠ#. Komaj je Frančišek začel s svojim pridigarskim jJeloin, pa jig ;red dobil - že tudi bogat prirastek klerikov. Ko je listaiiovnik; kmalu nato (1212—1213) jiastppil apostolsko .potovanje v Sirijo in potem, še 'j Španijo, se mu je pri Ankoni in pri povratku pri sv. Mariji Angelski, pri-®ružila cela četa klerikov. Podoben je bil uspeh pridige, ki jo je iipel v pskoliju. Kmalu je pritisk' od te strani postal nekaj vsakdanjega.'Še pred etom 1216 se je, če smemo zaupati kronistu Mateju iz Pariza, znašla cela jtmožica klerikov in izobražencev v novi družini minoritov. Leta 1219 je bil kardinal Jakob iz Vjtrija sam priča, 'kako velikansko privlačno silo sta imela Pridiga sv. Frančiška in njegov red na izobražence križarske vojske pri Da-Jpietu. Cela vrsta klerikov iz prijateljskega kroga cerkvenega kneza je nemu-?°ma stopila v red, medtem ko so druge le s težavo mogli ohraniti armadi ,n škofiji. Še za časa svetnikovega življenja so mnogi učenci v Parizu, Oxfordu 'h drugod hiteli k frančiškanom. Jasno je, da so ti mladi ljudje, ki naj bi pri Sv°jem znanstvenem delu dalje ostali, morali dobiti bogoslovno izobrazbo. Pa tudi brez ozira na to je bila želja Cerkve, naj mendikantski re-0vi prav tako vršijo šolsko in učiteljsko službo, kakor pridigarsko v korist redovne in svetne duhovščine. Čeprav je bilo v začetku 13. stoletja na vse-bliščih zelo živahno duhovno življenje in čeprav so maloštevilne druge *asebne šole tudi postale zaslužne za izobrazbo duhovščine, vendar so mogle ®jeti le majhne kroge duhovščine. Večina mašnikov, posebno na deželi, je a tako rekoč nevedna, komaj toliko latinščine so umevali, da so mogli opravki molitvene ure. Sinode in papeži venomer obžalujejo to zlo in zahtevajo ftanovitev šol. Skoraj zastonj, niti zahteva četrtega lateranskega zbora ni lla izpolnjena, naj bo nastavljen na vsaki škofijski stolici učenik za jezike .1 Pri vsaki nadškofijski cerkvi eden za bogoslovje. Reforma cerkvenih študij . °stala nerešeno vprašanje, ki ga niso hoteli ali mogli rešiti ne svetna du-°v§čina, ne stari redovi. Tako se je Cerkev obrnila na dva študirajoča redova. S to letečo milico \t ‘ Dominika in Frančiška je papeštvo lahko v času, ko je z vso močjo delalo ‘ reformo študija, popolnoma in prosto razpolagalo. Pravkar so si prizadevali ■ e.ndikantski redovi za svojo dokončno organizacijo, katera se je izvršila v Resnejšem stiku z rimsko kurijo. Tako jim je očitno morala biti pripo- ročena tudi prava srčna zadeva kurije, ureditev študija. Dominikanj so jadrali takoj po odobritvi vodila (1216) s polnimi jadri na njim postavljeni cilj znanstvenega dela. Da se bodo tudi minoriti kmalu spravili na enako nalogo, je bilo tolikanj prej pričakovati, ker so tri osebnosti, ki so znanstveno reformo z občudovanja vredno gorečnostjo vpeljale in izvedle, dale redu smernice: Inocencij III. (umrl 1216), Honorij III. (umrl 1227) in Gregor IX. (umrl 1241). Posebno odkar se je Honorij III. dal pri minoritskem redu zastopati po dveh najodličnejših pospeševalcih znanosti, po kardinalu Hugolinu, poznejšem Gregorju IX., in bratu Eliju Kortonskem, je morala ustanova biti usmerjena na organizacijo študija. Na drugi strani dejstvo, da je Frančišek sam Hugolina izbral za kardinala zavetnika (od leta 1216) in brata Elijo za generalnega vikarja (od leta 1221) in bil z njima do konca svojega življenja zvezan z vezjo najožjega prijateljstva, znova kaže, kako zelo je sveti ustanovnik računal z znanstveno smerjo svojega reda, katero je bil le-ta nastopil. FABIAN BARCATA — A. A.: 2. Dodova hiša Bilo je lepo jutro. V sveži rosi so se kopali pašniki, njive, gozdovi. V ozračju je rahlo pihljalo in cingljalo, kakor da se narava prebuja in zadovoljno preteguje-V svežem zraku mladega dne so lastavice kopale svoje bele prsi. Dvigali so se škrjančki in veselo žvrgoleli. V sopran teh glasov je globoko in mogočno žuborel potok. Godba, kakršne človeška roka še ni napisala, človeško grlo še nikoli pelo Ob potoku se je vila ozka steza in zvesto spremljala vse njegove ovinke. Po nji pa je svež in dobre volje stopal mladi frančiškan. Slovesno in vzneseno mu jp bilo v duši. Rahle in nežne strune njegove duše so brnele v mogočno pesen’ stvarstva. Oko se mu je opajalo z lepoto in veličastjem, ki ga je obdajalo in j1' bilo vedno novo, naj ga je gledal še tolikokrat: mogočni gozdovi, temnozeleni pašniki, krasota rodovitnega polja, žareči kartavžarji v mejah, živomodri ne-besni obok. Popotnik je željno vsrkaval sveži zrak. Val za valom so ga med hojo zalivale dišave materine duše in mete. Med vsemi temi užitki pa je njegova duš*1 ! mislila na svoj cilj, na hišo Dodovo in njene prebivalce. Kakor večino ljudi je tudi Mavricija privlačevalo vse, kakor je nenavadno-Ce sodi po besedah starega župnika, morajo biti ti ljudje res nekaj izrednega celo v tej deželi, ki ji ne manjka posebnosti. Pater Mavricij je bil Tirolec. Noter sem dol v Albanijo ga je prignala gore#1 apostolska vnema. Delati je hotel, delati in ustvarjati. Naletel pa je na veli^ Presenečenje, na bridko razočaranje. Til je videl ljudi, ki ga niso razumevali* ne on njih. Pa to ne samo zaradi jezika, ampak zaradi njihovih šeg, navad in življenjskih nazorov, katerim kar ni in ni mogel do dna, saj je sam vzrastel v vse drugačnih. Kadar se je hotel Škipetaru približati, se mu je ta plaho umaknil. Mladi pater je bil družabna, odkrila duša, zato te zaprtosti ni mogel razumeti. In vsi Albanci so bili enaki, možje, žene in otroci! Ločil ga je od tega naroda prepad, ki se mu je zdel nepremostljiv. Tedaj P& je prišel k patru Anastaziju. Ker ga je bila napadla huda malarija, so redovni Predstojniki sklenili, da ga prestavijo v kraj, ki bo imel bolj zdravo podnebje. Tako se je torej zaradi zdravja iz Skadra preselil v Rubigo v rodu Kriezezov. Duhteče ozračje gorš mu je spet vrnilo telesno zdravje, šola starega dobrega župnika pa dušno ravnovesje. Pater Anastazij ga je naučil spoznavati kraj in ujegove ljudi. Strašnega prepada med Mavricijem in ljudmi sicer tudi on ni znal premostiti, pač pa ga je vodil na dno prepada, to se pravi, naučil ga je spoznavati skrivnostne gube ljudske duše, jih prekopavati in iz njih dvigati ne samo nerabno kamenje, ampak tudi zlato in dragulje. In zdaj so se patru Mavriciju ljudje že začeli vse bolj bližati, ker je prihajal *z Župnikove šole, pa je tudi sam bil srčno dober in povsod pripravljen vsakomur Pomagati. Možem je bil všeč njegov možati pogum, njegova neustrašenost, pa ker je kil izboren strelec in je znal lepo jahati. Žene pa so hvalile njegovo veselo vedenje, njegovo mladost in veliko ljubezen do njihovih otrok. Da, da, otroci! Ti so ga že kar oboževali. Nekoč so pred njim bežali in se skrivali, zdaj pa so od vseh koncev in krajev drli k njemu, ga obkrožali in mu Pripovedovali na stotine drobnih malenkosti, ki jih je pač uganil, a ne razumel. Y njegovih žepih je pa tudi bilo vedno polno reči, ki prinašajo v otrokovo življenje radost in srečo: prstančki, drobiž, podobice, sladkorčki. — Pater Mavricij je prišel na cilj. Steza je ostro zavila proti severu in vodila strmo na grič, kjer stoji cerkev sv. Gierga. Na gričevem podnožju, kakih deset Petrov nad potokom, počiva kak ducat hiš. Med njimi je tudi hiša Dodova. "red njo majhno dvorišče, ograjeno s hrastovimi koli in na njem jata klepetavih k°koši. Hiša sama je iz kamna, pritlična, srednje velika. Zarežal je pes, ker so ga zdramili patrovi koraki, na pragu pa se je pokazalo mlado dekle. Frančiškan se ji je že mislil prikloniti, tako zelo ga je iznenadila njena Prikazen. Dolga, snežno bela, srajci podobna obleka, na vratu tesno speta, je obdajala oeklico v mehkih, valujočih gubah noter do členkov. Na sredi ji je obleko spenjal ozek rdeč pas z visečimi rdečimi čopi, male noge pa so ji tičale v umetno izdelkih, čednih in tesno se prilegajočih opankah. Na vitkem vratu je stala nežna 'o lepa glava, kakor jih je Murillo slikal Materi božji. Kot noč črne oči so pokrivale dolge trepalnice. Temne lase je imela spletene v dve blesteči kiti, ki sta P kakor krona obdajali glavo. V lase je bila zamotana pisana ruta ter ji pokrivala hlnik in pleča. Kot edini okras ji je na prsi padala drobna srebrna verižica ln na nji več velikih srebrnih novcev. Mladenka je bila Lela! Mladi menih se je otresel svojega začudenja in z nekam negotovim glasom 'Zgovoril sveti pozdrav: »Kioft levdue Jesu Christ!« »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Mladenka si je roko položila na prsi in odgovorila: >Gissmon e jetsk »Na vekomaj amen!« Glas je donel jasno kot slavcev spev in pater Mavricij se je spomnil drob-nega zvona rubiške cerkve. Tedaj je Lela spoštljivo prijela duhovnikovo desnico, jo poljubila in nanjo pritisnila svoje čelo. Slppila je s praga, da bi gost mogpl v hišo. »Bog blagoslovi tvoj prihod, Bog blagoslovi hišo, v katero stopaš!« »Pater Anastazij me je poslal semkaj, naj obiščem bolnega Doda.« , v »Da, oče je hudo bolan in si želi duhovnika.« »Pater Anastazij mi je dal s seboj tudi zdravilo, k4r misli, da ta bolezen ni za smrt, ampak bo oče še ozdravel.« »Blagoslovljen bodi in Bog ti povrni to besedo! Si srečno hodil? Pot je dolga in naporna. Si truden?« »Nisem truden in za mlade noge pot ni dolga.« Lela je odprla neka vrata in glasno rekla: »Oče, pater je prišel!« potem pa se obrnila k patru Mavriciju: »Vstopi, prosim!« Temna izba. Skozi dve okenci prihaja šibka svetloba. V enem izmed kotov je borno ležišče, pogrnjeno z volčjo kožo. Nizka lesena pručica je za zglavje! Na tem ležišču počiva bolnik. , D od prav za prav še ni bil star, morda je imel kakih petdeset let. Lasje pa so mu že osiveli, prav tako tršasti brki. Mogočno telo, kolikor si mogel spoznati, kajti ležalo je pod odejo. Glava je bila kakor iz kamna izklesana in razen običajnega šopa gladko obrita. Goste obrvi so se bočile nad jekleno trdimi sivimi očmi in te so došleca prebadale kakor meč. Ustnice so bile tanke, brada široka, nos kakor kljun ujede, obraz zagorel in preoran z globokimi brazdami. Pater Mavricij se je spomnil starih junakov v albanskih pravljicah. V zadregi in skoraj boječe se je oglasil: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na vekomaj amep!« Pobožno je odgovoril bolnik in se ponižno potrkal na prsi, nato pa trdo in kakor z nejevoljo rekel: »Zakaj ni prišel župnik sam1? Saj sem po njega poslal!« »Star je in veliko dela ima, ne more vsemu kaj. Pač pa te pozdravlja in mi je dal zdravila zate. Moraš jih zaužiti, kajti on misli, da ne boš umrl.« »Umrl bom, prišla je moja črna ura — no, pa ker on hoče, bom njegova zdravila vseeno vzel, čeprav jih je škoda. Usedi se!« Lela je prinesla nizko pručico, jo postavila k ležišču, potem pa odprla neko skrinjo, iz nje vzela svojo pražnjo obleko, rdeče vezen plašč iz bele volne ter z njim pogrnila pručico. Duhovnik se je useclel. »Zdaj pa odidi!« je Dod nahrulil hčerko, se pokrižal na čelu, ustih in pršili ter začel... Pustimo ju zdaj sama, kajti sveta ura je, ko ubogi grešnik govori z božjim namestnikom. Kdo bi si jo upal skruniti... »Lela, prinesi kavo!« V izbo je stopila hčerka in v eni roki prinesla majhno porcelanasto skodelico zahtevane pijače. Pripravila jo je medtem v kuhinji. Pred mladim menihom je pokleknila na eno koleno, si desnico položila na prsi, z levico pa niJ sklonjene glave ponudila skodelo. »Pl, sodni!« »Pij, gospod!« Patru Mavriciju se je zdelo kar malikovalsko, da človek pred človekom upogiba koleno, a prizor je bil ganljivo lep; pa tudi albanska šega zahteva, da tako prihajaš k duhovniku. Pater je počasi srkal vročo pijačo, vmes pa bolnika izpraševal. »Kje čutiš bolečine?« »Srce me boli.« Pater je razumel, kajti vsak albanski bolnik bo natančno tako odgovorit »Da, a kje te tišči?« »Tukaj v želodcu in v glavi; jesti ne morem in še cigareta mi smrdi « »Pater Anastazij je že prav uganil, nič ne bo hudega. Vzemi olje, ki sem ti ga prinesel, pa se boš kmalu bolje počutil.« Potegnil je iz žepa stekleničko z ricinovim oljem. Doza ni bila majhna, a pater Anastazij je rekel: »Poznam svoje ljudi; njihovih bolezni ne moreš zdraviti s kakimi simpatičnimi sredstvi ali s homeopatičnimi kroglicami, potrebne so jim konjske kure!« Pater Mavricij je obljubil, da bo naslednji dan spet prišel, kajti Dodu še ni bilo dosti. Na vsak način je hotel tudi bolniško olje, rekoč: »Umrl bom to pot Prav gotovo, vsa župnikova mazila in olja ne bodo nič pomagala. Njegovo olje bom že zaužil, a samo iz prijateljstva — vedi namreč, da je že od nekdaj moj Prijatelj, moje otroke je krstil in mater mojih otrok pokopal.« Pri teh besedah so postale trde starčeve oči nekam vlažne. Z roko si je Potegnil preko čela, kakor da hoče pregnati otožne misli — in nobene ni več zinil. Mladi duhovnik se je poslovil. Ko je odhajal, je Lela stopila za njim do vežnih vrat, ga prijela za roko in mu jo poljubila, a jo še pridržala v svoji ter 'nu malo z zaskrbljenim, malo z vzradoščenim glasom rekla: »Ali si hotel očeta samo tolažiti, ko si mu rekel, da ne bo umrl, ali si mislil zares?« »Prepričan sem, da bo tvoj oče v nekaj dneh zdrav.« Spet je mladenka patru poljubila roko. »Zelo, zelo sem ti hvaležna. Bog te blagoslovi in ti pomnoži moč!« Pater Mavricij je stopil čez prag. Sprejel ga je mladi dan. Blesteče je vzšlo sonce, dol in breg je zalivala svetloba. Naglo je imel malo dvorišče za seboj in zaČel se je vzpenjati v gora Domov grede jo je udaril po bližnjici, kar čez goro. Ako se poganjaš pol ure po zveriženi stezi vkreber, prideš vrh griča, ki je Predgorje velike gorske gmote Cafika. Na plošnatem griču stoji cerkvica svetega ^ierga, okoli nje pa pokopališče Kriezezov. Pater Mavricij je stopil po pokopališču. Obdaja ga nizek zid. Ni bahatih spomenikov, ne marmornatih križev in vendar diha ves ta kraj svet pokoj. grobišče utrujenih zemljanov, ko se poslovijo od vseh življenjskih tegob. Preprosti kamni brez okrasa kažejo posamezne družinske grobove. Albanec ne počiva rad poleg svojcev, ampak na njih. Zato vsaki družini zadošča en grob. Ce se pa kdaj zgodi, da umreta dva družinska člana hitro drug za drugim, naprosijo sorodno ali prijateljsko družino, da ona sprejme truplo v svoj grob. Tako se izkazuje gostoljubje še po smrti. Samo grobovi otročičev ležijo posebej. Pater Mavricij je na tem kraju prvič spoznal neko posebnost albanskih °bičajev. Na malih grobovih namreč počivajo zdrobljene lesene zibke, ki so °troČičem služile v življenju. Oče sam je deščice zibke skrbno in ljubeče izrezljal s svojim nožem, jih olepšal s čednimi vijugastimi okraski, med risbe in črte pa vpletel premnoge d°bre in pobožne želje, prenekatero ponosno nado in mnogo mnogo ljubezni — z» dete, ki naj bi v tej zibki počivalo. V zibki se je naselilo dete, zibka in dete v njej sta bila očetovo edino bogastvo. Smrt pa je ljubki človeški cvet neusmiljeno lzPulila iz tal očetovske ljubezni. Trupelce je sprejel grob, žalostni starši so v'deli svoje nade zdrobljene, zato so zdrobili tudi zibko in jo položili na grob. Zale Kriezezov pa odlikuje še neka druga posebnost, ki dokazuje njihovo Pobožnost, ponižno spokornost in pristno ljubezen. A tudi ta stvar ni ne bogata ne blesteča. Tujec, učenjak, narodoslovec hodi brezbrižno mimo nje, a vendar Prav ta stvar najbolj zasluži strmeče in spoštljivo občudovanje. Pri vhodu v cerkev ležijo preprosti kamni, kakršne najdeš v potoku Rubigo. z pobožnosti, otroške ljubezni, požrtvovalne ponižnosti si vernik zadeva te kamne na ramo. Spodaj v dolini se z njimi otovori in jih sopihajoč nosi do rerkve — tlaka za Gospoda Boga! Cerkev je majhna, neznatna. Če je kdaj neugodno vreme, ljudje med službo božjo lahko stojijo vsaj v dolgi lopi, kateri ne morejo v cerkev. Znotraj nima cerkev nič posebnega, razen da je skrajno ubožna. Tlak je iz steptane zemlje. Stene so le za silo ometane. Stropa ni, zato se vidijo surove zverižene škarnice, nad njimi pa skozi slabo se stikajoče deske, velike, nepravilne in težke kamnite plošče, ki tvorijo streho. Oltar je surovo sezidana kocka, nad njim pa iz starih časov dobra oljnata podoba svetega Jurija; sedi na vzpenjajočem se konju in s krepko roko prebada pošast. Po stenah visijo cenene in nelepe tiskane podobe s Čudnimi postavami in kar mogoče pisanimi in čudaškimi barvami. Mladi menih je pokleknil pred oltar, opravil kratko molitev, potem pa stopil iz cerkvice in odhitel proti Rubigu. Našel je patra Anastazija zelo razburjenega. Obiskal ga je bil barjaktar Geg Marku in mu prinesel slabo novico. Res so se že nekaj tednov širile nezanesljive vesti, češ da so ga videli in spoznali, a nihče jim ni maral verjeti. Zdaj pa je stalo jasno kakor na dlani: med Kriezezi se je spet pokazal Pal Gioka! 3. Pal Gioka Kdo in kaj je bil Pal Gioka? Da na to odgovorimo, moramo poseči za nekaj let nazaj. Tedaj je živel v rodu neki Giok Mark, oče Pala Gioka. Bil je propal človek, zloglasen tat, strah svojih nasprotnikov, prekletstvo rodu. Nekoč je bila njegova družina ena najuglednejših in najbogatejših daleč naokoli. Oče Gioka Marka je bil celo plak, sodnik v svojem rodu, kakršno čast so navadno dosegali samo najpoštenejši in najodličnejši možje. Povsod je slovel po svoji modrosti, nepodkupljivosti in natančnem poznanju postav. In Bog mu je pokazal veliko ljubezen, kajti umrl je, preden je mladi Giok Mark krenil na pota pogube. Tako je Giok Mark še zelo mlad podedoval znatno očetovo premoženje. V njegovi roki pa je skopnelo, kakor se stopi sneg, če zavlada odjuga. V njegovi hiši gostoljubje ni poznalo mej&, kdor je stopil vanjo, je vselej našel dobro obloženo mizo. Končno pa so le zaklali zadnje živinče v hlevu, spekli zadnji hlebec kruha iz koruze njegovih polj, a razkošje se zato še ni ustavilo. Giok Mark je zbral okoli sebe četo obupancev, ki jih je preganjal zakon, ki so imeli na vesti kri in jih je zato preganjala krvna osveta. S temi in z njihovimi somišljeniki Ksel-liani, ki so bili zloglasni razbojniki, je z gora odrinil v dolino Matia noter dol do Elbasana, Kruje, Drača in še dalje. Kamor je stopila njegova noga, povsod ga je spremljalo pustošenje, rop, solze in kri. Nobena stvar ni bila več varna pred njim in njegovo tolpo, ne jajce pod kokošjo ne žrebe v tamarju ne beg v svoji utrjeni hiši. Vsi so poznali njegovo ime, se ga bali in ga preklinjali-Z njegovim imenom je mati žugala jokajočemu otroku, da je zaspal, z njim so grozili kakor z orožjem. Ime Giok Mark je pomenilo vse, kar je hudobnega in slabega, bil jim je pravcat nebodigatreba. Pa vendar — kar je posebnost ne sam« albanske ljudske duše, ampak vseh ljudi — poleg strahu, ki ga je vzbujalo to ime, so ga prav tako plaho občudovali, nevede kdaj hvalili njegov možati pogum, ki je že bil skoraj drznost norca, strmeli nad njegovimi že kar neverjetnimi deli in uspehi. Če še povemo, da je bil čedne postave, njegov obraz bil možato lep. da je imel silno telesno moč, da je bil vztrajen in hladnokrven, tedaj si lahko mislimo, da je bil Giok Mark kakor ustvarjen, da postane narodni junak. Namesto tega pa je bil kar zadovoljen z nizkim obrtom konjskega tatu in cestnega razbojnika. Plen z roparskih pohodov so vselej vlekli v njegovo močno kulo v Kriezezih In ga v razbrzdanem veseljačenju použili. Ko pa so zaklali poslednje živinče, zapili poslednji zlatnik, so se zapodili na nov pohod, da si poiščejo novega plena. To strašno življenje krivice in greha pa se je končalo kot bi odrezal. Nekega dne so blizu Milotija našli Gioka Marka mrtvega. Eden njegovih pajdašev ga je ustrelil, ko sta se sprla ob delitvi plena. In res je njegova smrt nastopila še o pravem času, kajti stok in jok oškodovancev je naraščal vsak dan bolj, nezadovoljnost v rodu je grozila vse huje, župnik pater Anastazij pa vedno bolj' Priganjal, naj Gioka Marka izženejo, iz svojega rodu. Od nekoč slavne družine Gioka Marka ni ostalo nič, razen uboge sirote, kakih dvanajst let starega dečka, lepega kot jutro, pa tudi revnega kot lisička v gozdu — bil je naš Pal Gioka. Kot edino dediščino po svojih prednikih je prevzel — osramočeno ime! Patru Auastaziju se je deček smilil, zato je hotel vzeti siroto k sebi, a ponosni fantič je njegovo ponudbo rezko zavrnil, saj je v njegovih žilah tekla ponosna kri njegovega očeta. Rajši je odšel z doma. V Lješu je v nekem bazarju vstopil kot vajenec. Vsakdanje, neznatno in ponižujoče življenje pa ga ni dolgo veselilo. Kmalu se je pri nekem Dulčinjotu udinjal kot mornarski vajenec in na njegovem dvojamborniku prišel v Stambul. Tamkaj pa je z ladje ušel in ga ni nihče več videl. Pogoltnilo ga je veliko mesto ob Bosporu. Izginil je kot kafra. Zdaj pa se je naenkrat pojavil v Kriezezih! Več moških je trdilo, da so ga videli zdaj tu zdaj tam, neka ženska je v gozdu nabirala dračje in ga je srečala, kako je na močnih ramah kakor igračko nC8el veliko deblo, ki ga je bil posekal. Radovedni otroci so izpazili, da je zasilno pokrival malo manj porušeno iransko poslopje svojega ocetnega dvora. Potemtakem se je odločil, da se za ^alj časa naseli v Kriezezih. O vseh teh rečeh in še mnogih drugih so se ljudje pogovarjali ob pastirskih °gnjih, pri ognjiščih, pri studencu. Če sta se dva kje srečala, sta se kar gotovo Pomenkovala tudi o Palu Gioku. Ime Pal Giok je šlo od ust do ust. Lahko si torej mislimo, da se stari župnik ni zastonj razburjal. Ali naj se ^orda spet začne stara pesem, naj sin ponovi razbojniško življenje svojega očeta? Pater Anastazij je barjaktarja Gega Marka poslal poizvedovat; ta pa mu ni mogel poročati nič dobrega. Dobil je Pala Gioka v brlogu poleg požgane in Razdrte kule. Za silo se je dalo v njem bivati. Pal Giok je naredil streho, počistil zravnal tlak. Nič se nista pozdravila. »Kaj iščeš v Kriezezih? Kaj na zemlji, ki je zapadla postavi rodu?« Mladi mož je mirno kadil svojo cigareto, nobena mišica v obrazu se mu ni Uganila, samo temno oko mu je mimogrede poblisnilo. Hladen in brez strasti je njegov glas. »Geg Marku, ali rod takole pozdravlja rojaka, ki se je vrnil domov? Tudi poznam Kanun. In nobene postave ni, ki bi mi prepovedovala, živeti na Posestvu mojih očetov. — Ha! Vi si drznete govoriti o postavi in pravičnosti! ?-akaj pa niste s postavo stopili pred mojega očeta, ko je še živel med svojimi Palikari? — Bali ste se ga — bali vsi! Jedli ste njegov kruh, pili njegovo rakijo — mrtvega volka pa kajpada vsakdo lahko brca, ne da bi se moral česa bati! Kot *>lapec bi njegov sin že še smel ostati v rodu, kot svobodnega moža ga ne ma-tate —- iaz pa bom ostal tu, Geg Mark, ostal vsem navkljub, dokler se mi bo ubilo!« Takole je barjaktar poročal patru Anastazijo. Ta pa je nemirno zmajeval s svojo staro glavo in zamišljeno mrmral: >Natančno, kot je bil njegov oče!« (Dalje sledi.) Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Rovte nad Logatcem. Vrt sv. Frančiška je mogočno zazelenel ter zacvetel sredi zime. Tretjeredne skupščine pri nas še nimamo, tretjerednike bi bil lahko naštel na prste ene roke, tudi Cvetje je prihajalo k nam samo v treh izvodih, kar naenkrat pa tako bujno redovno življenje v Rovtah! Zadnjo nedeljo v letu je bilo sprejetih v tretji red 90 novih članov, prvo nedeljo novega leta pa jih je bilo sprejetih zopet 30 v tretji red. Torej 120 novih članovi Kje so tako lepo začeli novo tretjeredno leto kot v Rovtah nad Logatcem? Tudi 24 novih naročnikov so že poslali iz Rovt za Cvetje, pa so rekli, da to še polovica ni. Najmanj 50 povih bodo še poslali, tako da bomo tudi Rovte lahko stavili za zgled celi tretjeredni Sloveniji. Dve nedelji je bil pri nas p. Odilo iz Ljubljane in je gotovo vesel svojih uspehov, najbolj pa je vesel sveti oče Frančišek, ko se mu je tako lepo pomnožilo število otrok. Skupščina bo ustanovljena v Rovtah drugo leto, ko bodo letošnji novinci naredili redovne obljube. Komaj čakamo, da bomo imeli samostojno skupščino. Pa že zdaj redno dobivamo vesoljne odveze. Mesečne shode pa imamo vsako četrto nedeljo. Šmarje-Sap. Tudi naša skupščina še živi. O njenem življenju se je prišel prepričat p. vizitator iz Ljubljane. Vizitacija skupščino povsod poživi, zato vsaki skupščini priporočamo, da naj vizitacije nikar ne zanemarja. Šmarske tretjerednike vodi g. kaplan, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Tudi pri nas smo na delu za nove naročnike Cvetja. Nočemo biti zadnji, saj še nikoli nismo tako lahko pogrešili onega denarja kot zdaj. Res, da zahteva ni pretirana: Vsak tretjerednik bi moral biti naročen na svoje glasilo. Novo mesto. V nedeljo, dne 7. decembra lanskega leta, smo imeli pri nas velik praznik za tretjeredno skupščino. Priredili smo tretjeredni dan za vso novomeško dekanijo-Povabili smo iz Ljubljane prov. komisarja tretjega reda, ki je imel o tretjem redu na en dan šest pridig. Tretjeredniki so se ude; ležili slovesnosti v častnem številu, pa tudi drugi ljudje so z zanimanjem poslušali o veliki in važni ustanovi sv. Frančiška. Marsikdo je pri tem začutil prijetno spodbudo, da bo svoje ime in svoje srce dal zapisati tretjemu redu sv. Frančiška. Pri popoldanski pobožnosti je bil tretjerednikom podeljen papežev blagoslov. Tretjeredni dan nas je povzdignil in navdušil. Ponosni smo, da smo otroci velikega serafinskega očaka. Stična. Po nekaj letih smo imeli zopet Vi' zitacijo tretjega reda. Vizitator je prišel Ljubljane. Naši beli patri so zelo navdušeni za tretji red in ga skrbno vodijo. Naš vodite') je zdaj p. Jožef Vračko. Pri vizitaciji smo s® poživili v redovnem duhu in tudi lepo števil0 novih članov se je priglasilo. Naša skupščin* je bila tako zelo počeščena, da je imel s[°; vesen sprejem novih članov sam milostljiv' g. opat p. Avguštin. Sv. Vid pri Stični — vsem skupščinam zgled! Tudi pri nas smo imeli v jeseni viz',' tacijo, ki smo se je polnoštevilno udeleži'1. Popoldne po vizitaciji smo imeli vsi tretjp' redniki skupno zborovanje. Tu smo skleni',1' da naj bo vsak tretjerednik naročen na svpjf glasilo »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. Vi*1" tator je mislil, da bo ostalo samo pri sklepu kot mnogokje ostane. Toda uprava Cvetja 1* dobila kmalu poročilo: Pošljite 66 i z v p. dov več Cvetja, dobili smo 66 nov1' naročnikov. Tako je resnično šentviŠ^' skupščina najlepši zgled vsem drugim. PJ tega moramo priti, da bo vsak tretjeredn', naročen tudi na Cvetje. To je več kot razU>°, ljivo in popolnoma prav. Denarja zdaj zla* na deželi ne manjka, pač pa ponekod manj!*’ dobre volje. Vse skupščine si vzemite * zgled Št. Vid pri Stični! Ljubljanski tretjerednik!I Veliki Frančiškovi križarji bod6 imeli svojo prireditev — dve igri: »Vražji most« in »Kovače1 študente v nedeljo l.febr.in na Svečnico 2. febr. v frančišk** ski dvorani obakrat ob 3. uri popoldne. Ker križarii Vam pravijo večkrat veselje s svojim petjem, jim napravite tudi vesei/e s svojim obiskom prireditve. Ura molitve za tretj ere® nike bo 1. februarja ob 2. uri pop. v franč. cerkvi. Pogrebci tretjega reda Dvanajst stvari moraš narediti, pa boš videl poqreb svoje tretjeredne skupščine: 1. Ako rečeš in govoričiš: vkljub vsem zaslugam redovne skupščine in njenih članov bi ne bil nikdar stopil v tretji red, če bi bil vedel... 2. Ako se nikoli ne potrudiš, da bi pridobil kakega novega člana tretjemu redu, temveč to prepuščaš gorečnosti drugih. 3. Ako ti je najmanjši vzrok zadosti, da ne greš k mesečnemu shodu: par kapljic dežja, malo mraza, neznatna vročina, v slabem in lepem vremenu iščeš Povoda, da se od shoda opravičiš. Med pogrebci tretjega reda si! 4. Ako prideš k mesečnemu shodu redno prepozno. Nimaš časa za tretji red, ki te obsipa s tolikimi dobrotami! 5*Ako se vedno izgovarjaš, da nimaš časa, nimaš veselja, nimaš zmožnosti in odbiješ vsako sodelovanje pri skupščini. 6. Ako nikdar nič ne rečeš, kadar si vprašan za svet, v ozadju pa vedno godrnjaš in kritiziraš, kar koli zasnuje, in započne tretjeredna skupščina brez tebe. 7. Ako nikoli ne daš predpisane miloščine pri mesečnem shodu, vedno Pa pričakuješ, da boš od tretjega reda kaj dobil. 8. Ako se nič ne brigaš za bolne brate in sestre tretjega reda in se pogreba Pokojnega člana nikoli ne udeležiš. 9. Ako stalno ostaneš doma, kadar koli ima skupščina slovesnost: prevleko, obljube, jubilej, duhovne vaje ali vizitacijo. 10. Ako se jeziš na vsakega delovnega člana, ki se žrtvuje za vsako tretje-redno zadevo ter organizira tudi kako romanje in tretjeredni kongres. 11. Prav gotovo je vsak slovenski treljerednik med pogrebci tretjega reda, ie nima naročenega tretjerednega glasila »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. Cvetje Vzdržuje med člani redovni duh. Jaz bi tega očitka, da sem med pogrebci Teljega reda, ne prenesel, rajši bi se takoj naročil na Cvetje in poslal naroč-n'n° 12 lir. 12. Ako vse zanemarjaš, kar ti predpisuje vodilo in kar ti nudi tretji red: ako ne nosiš redovne obleke, škapulirja in pasu, ako ne moliš svojih redovnih Venašev, ako zanemarjaš mesečni prejem sv. zakramentov, ako te nikdar ni * cerkev, kadar se skupščini podeli vesoljna odveza ali papežev blagoslov, ako « paziš na seznam odpustkov ki ga izda Cvetje vsako leto v svoji prvi 1evilki. Prav Jen bodi in nemaren za redovno popolnost in prav gotovo boš cčakal — ne bo dolgo — pogrebni dan svoje redovne skupščine in slišal nagrobnico tretjemu redu. ,. Povem ti pa tudi edino sredstvo, da ohraniš svojo redovno skupščino pri Oljenju: Ljubi jo in žrtvuj se zanjo! Mladec dvajsetega stoletja. Saj sam ne vem, kaj mi je danes razgibalo vso notranjost. Je to prekipevajoče čustvo ljubezni, mogočna sila, ki človeka vsega zajame, žene in trešči v prepad; ali pa mogoče one velike ljubezni, ki nas dviga, plemeniti in tako združene približuje svojemu Bogu? Ali kaj je tako razjasnilo mojo dušo? Ali morda narava? Sinje nebo s svojimi svetlikajočimi oblački, ki se pode po brezkončnem svodu; vetrič, ki se poigrava v vrhovih dreves, da slišim, kako se vsa narava pogovarja — ko šušlja listje — a vsega tega ne razumem, temveč strmim in — krone velikanov se priklanjajo in dajejo čast svojemu večnemu in nevidnemu Stvarjalcu? Da, vse to. In pogled na pisane gredice cvetic, katerih barve se objemajo in poljubljajo z rumenimi ter toploto in rast prinašajočimi sončnimi žarki. In še vse več ... Z lahkim korakom, s sproščeno mislijo in z mirnim srcem sem tako hodil po vrtu. Kot bi se pri zborni molitvi v koru pogovarjal s svojim Kristom, tako sem bil tu ves ob Njem. Mislil sem Nanj, in ne samo Nanj — Zanj sem mislil... »Dober dan.< »O, ti Inko!« »Jaz, jaz. A, da bi vas kdaj dobil potrtega, resnega, ali kakor že hočete... vi ste pa res vedno nasmejan. Kaj ste pa zdaj spet.. .< »No, no! Kaj misliš, da bi se res moral vedno cmeriti. Ali ne dela človek vsega z lahkoto, če je razpoložen in...« »Gotovo! A...« »Pa pustiva raje to. Kje si pa zdaj hodil?« »Kje naj bi hodil? Nikjer. Pri maši sem bil.« »Lepo!« »In kaj mislite, kdo je ministriral? Povejte no.« »Kako pa čem vedeti.« »Pa uganite.« »Si morda ti ali Dušan. Ce pa vidva ne, potem pa Cvetko.« »Nak! Ze vidim, da z vašim ugibanjen’ ni ni5,c »Ho, glej ga no! Ob devetih je Boris nistriral. Sem uganil, kaj?« »Res, on je bil - m tudi pri obhajil« O, ko bi ga vi videli, kako je bil ves boZP Kar žarel je od ljubezni do Boga in od ta» velike sreče. A zadnji čas je bolj miren tako skrivnosten, čeprav vedno vesel. VCer mi je rekel, da vam ima nekaj povedati. goče bo danes prišel. Pa zbogom! voste> „iP mam časa. Popoldne bo šla mamica v TrebDJ in bi rad z njo.« »Pozdravljen, Inko! In za na pot ran«* zabave!« Popoldne je bil res Boris pri meni. ,j. »Kaj je s teboj, da si danes tako ve časten.« . „ et' »Ti bi me pa res samo dražil. Pa za krat imam nekaj važnega in zanimivega-ne vem, kako bi začel.« ^ »Kar tjavdan povej in se nikar oK oglov ne lovi.« »Ti, da ti kar povem, tako lepo sem oa sanjal — in veš kaj?« . n8 »No, kaj pa bi bilo takega? Pa ja n meni...« , .. _ • i- »Ah, kaj še! Kaj o tebi! Pomisli, igf čudno se mi zdi... bral sem iz mašne kW -in...« »Ja! Je to kaj posebnega?« J. »Zame že. Sem večkrat že premišljal a ti o tem prav nič še nisem pravil če bi šel v samostan in bi postal pater.« »Ti Boris! Ti bi šel za patra? Pa J8 misliš resno!« »Oh! Ali ni samostan kraj sreče in >'( praznika in blagoslova, kraj v Bogu * J ženega življenja! In ah! Z besedo ti ^ povedati ne morem vsega tega, kar v* j oziroma čutim. Nad vse lepo mora o življenje!« »j d »Prav imaš! Kar je res, je res! A se ti preveč spet ne čudim. Ze dalj ^ sem sam pri sebi mislil na to. In ne jj to! — Želel sem in prosil ter še vedno P ^ Vsemogočnega, da bi te privedel na to Jakovo pot, s cvetjem in trnjem posuto pot. jetnik**! ^ skuPno življenje jo dela pri- »In ne besedice mi' nisi nikoli črhnil 0 temi« >Je bolje, da ne. Če ga Kristus hoče, ga ? Ze poklical, če se bo le on temu klicu nzval, — Tako sem se prepričeval.« »k prijatelju, vem, da mi boš pomagal “orati pravo pot.« »Dragi moji Sam dobro veš, kaj mi je do °ie sreče. Inko in Dušan te že kličeta.« ^Bom pa drugič prišel! — Na svidenje!« *Bog s teboj, Boris!« Ah ta Boris! Saj skoraj ne morem, da bi 1 ae občudoval. — O, Večni! Da bi se ti .“Ogla bližati drug ob drugem, da bi stopala se° skozi življenje, pot žrtve za druge, P. .“sko pot uboštva, pokorščine in čistosti. hf,i^ei mi, o Bog, katera duša te je bila kdaj 1 vredna. .(Se nadaljuje.) v Božična polnočnica. Kot še najbrž nikoli D-JSOdovini, smo imeli sv. mašo namesto o poj110®' prejšnji večer ob 6. uri. Povsod so II n.°®nice lepo uspele, vse cerkve v Ljubši^1 S0 Bile prenapolnjene. Na samostan-pj.6|h oratoriju v Ljubljani pa smo ob zatem-sam* seveda imeli o polnoči tri sv. maše za Meri *atlsk° družino in za dijake iz konvikta. h^.vPelnočnico smo vsi prepevali preproste Zl{ne pesmi. vincev in gvardijan v raznih samostanih. Svoj 70 letni jubilej bo obhajal v Mariboru, kjer s svojim rodnim bratom, tudi že jubilantom, p. Valerijanom, opravljata obširno župnijo Matere Milosti. Naš jubilant p. Emerik je včasih pridno pisal v Cvetje. — K jubileju iskrene čestitke! P. Lenart Kalac - šestdesetletnik. V frančiškanskem samostanu v Novem mestu je dne 8. januarja slavil svojo 60 letnico življenja p. Lenart Kalac. Rodom je iz Istre, in sicer iz Pazina, kjer je frančiškanski samostan, ki je pred svetovno vojno spadal k naši slovenski redovni provinciji. Leta 1901 je stopil v NAŠI JUBILEJI ob)' \ Emerik Landergott bo 25. februarja reč svoj 70. rojstni dan. Rojen je bil nam-roian na omenjeni dan. P. Emerik je Kol °d Sv. Trojice v Slovenskih goricah. re* Velike Klare nastopile z Zveznim prapore11 in v uniformah z našimi znaki: tako pri sl* vesnosti spomina smrti sv. Frančiška AsiŠkf. ga v frančiškanski cerkvi, pri sprejemu pe*1 novih članic v kapeli FMM na Mirju, ob *** leri priliki si dobre naše matere misijonar1'1 niso mogle kaj, da nas ne bi vseh z lastno jjjj prisrčnostjo v svoji hiši pogostile; udeleže smo se tudi službeno procesije sv. Reš. Tele: pri oo. frančiškanih in odprtja porciunk11 skega odpustka. Velike klare svojemu voditelju. Že ne*1* let vodi naše delo p. Stanko Marija dr. Alj*! čič, ki je 12. januarja obhajal svoj 50. rojs™ idil«| srf dan. Na tem mestu Vam, preč. o. vo< izražamo svoja srčna voščila! Iz vsega smo Vam hvaležne za Vašo veliko skrb ljubezen. Dobri Zveličar naj Vam vse t bogato poplača! Naj bi Vam bila presv* Daritev, naša sv. obhajila in sveži duh^ šopek s prečisto Devico Marijo, ki smo ga vdano poklonile, tiha obljuba, da hočemo otroško zvesto slediti stopinjam Brezmadežne —- kakor nas neprestano učite — in obenem liho poroštvo, da se Vas hvaležno spominja-, nio v vsakdanjih molitvah in žrtvah dan za dnem. Gospod Vas ohrani v svetem serafin-skom vinogradu še mnoga, mnoga leta! Načelnica evh. odseka. MARICA: Velike klare pri Novi Štifti V gosto meglo se zavija zadnje čase Ljubljana, tista Ljubljana, ki ji ljudje pravijo tudi ^hela Ljubljana«, pa bi ji menda prav tako fristojalo tudi »meglena« kot epiteton ornans. Nekam tesno ti postane pri srcu, če moraš v iakem, ne ravno prijaznem vremenu trgati Podplate po mokrem, od megle opolzlem tla-"U- Ljudje, ki jih srečaš, tekajo mrzlično sem 10 tja in človeku se zdi, da niso to oni veseli obrazi, ki jih sicer vidiš na cesti ob lepem. s°nčnem vremenu. Na Dolenjsko torej, v Novo Štifto, k Mariji Pa božjo pot smo se odpravljale. Sicer pa, oo nočemo biti krivični, saj je tudi Dolenjsko Jjubi Bog obdaril z brezštevilnimi naravnimi lepotami. Saj se nad vsakim koščkom slovenje zemlje, pa naj bo še tako zanemarjen ali !'olo gol, razteza prostrano nebo, ki je včasih Jasno kakor oko nedolžnega otroka, od koder sonce ogreva s svojimi žarki tako dobre ka-P°r hudobne. ''Bog nas ima pa le rad,« tako se nameravanega dne opoldne veselih, zadovoljnih obrazov pozdravljamo pred kolodvorom, ko ?e je kakor nalašč vreme spremenilo in je Jesensko sonce začuda močno ogrevalo Ljub-•jano. Vedno več nas je, zbiramo se na hod-Piku pred blagajniškimi okenci, kjer je pre- cejŠnja gneča in se ljudje drug drugega predajo. že' železniški uradnik že kliče po zvoč-j*l«u in svari potnike, da vlak nima zamude, Ponavlja z onim monotonim glasom, ki gre, Po domače rečeno »človeku na živce«, zlasti ,e' če se zadnje minute iztekajo, ko stoji še aleč nekje v vrsti pred blagajniškim oken-oem. Me teh skrbi nismo imele, ker smo imele Seboj svojega duhovnega očka, ki že po-k|bi, da je vse prav. (Se' nadaljuje.) Frančiškova mladina v Novem mestu . Ker ge čitateljem tega lista ni znano, da J:'Uje tudi v središču Dolenjske Frančiškova ‘adina, dovolite, da vam jaz malo opišem na§e delovanje. \seh skupaj nas je okoli trideset. Naš vo- >lj je p. Anastazij. Sestanke imamo ob so-_ tah in se jih redno udeležujemo. Tu slišimo lepega, podučljivega tla - l)a J'e bilo toplejše in lepše vreme, s 8 je pa gospod pater peljal v naravo, kjer Vel se 'graH razne igre ter se naskakali, saj da smo še otroci in veseli takih uric. ja in zanimivega. f Nekako pred dvema mešecema smo pri-js,.1 J* Frančiškovo akademijo. Igrali smo igro ista vest« z raznimi deklamacijami. Zapeli smo križarji in klarice vsak svojo himno. Pri prireditvi smo imeli mnogo obiskano našo dvorano. Posebno naši manjši so bili nadvse veseli. Za božične praznike smo prvič nastopili kot cerkveni pevci pri enajsti sv. maši. Kakšen ponos in veselje! Saj niti nismo pričakovali, da bi se po tako kratkem času prikazali pred ljudstvom. Seveda, za to gre zahvala predvsem našemu p. voditelju, da nas je ne meneč se za trud, ki ga je imel z nami, v tako kratkem času naučil toliko lepih pesmi. P. voditelj nam je namignil, da nas čaka še mnogo lepega in tudi truda. Mi križarji se prvega zelo veselimo in drugega ne ustrašimo. Prav srečne se počutimo, da smemo delovati v taki druščini. Kadar bo pa kaj novega zopet na programu, vas pravočasno obvestim in vas povabim v Novo mesto — dolenjsko metropolo. Žroglič Alojzij, učenec V. razr. O. JANEZ: Veliki križarji — Po Dolenjskem (Dalje.) ... žaga. V dobri polovici ure smo preživeli v zgodnjih letih prežvečenega Karla Maya. (Joe, Tone, Maks in drugi prizadeti, ki bodo za ta dogodek izvedeli šele v »Cvetju«, naj ne zamerijo: nov dokaz je to, da papir vse prenese.) Potrkali smo. Najprej dolgo nič, nato je nekaj zaropotalo. Cvetko — revež ubogi. Vsi njegovi domači so že odšli spat, le on ije še bedel in nas čakal. Že takrrft, ko smo se za izlet šele pripravljali, smo ga prosili za pomoč. Cvetko je obljubil. Dobra duša, kakršna je, nam je pomagal, kjer koli je mogel. Torej tistega večera je Cvetko ves zaspan prišel iz hiše in nas odpeljal vse skupaj k neke vrste šupi. Brž smo zlezli po lestvi v notranjost — na seno, ki je bilo prvovrstno. Tisti, ki v poletnih dneh mnogo kolovratijo po deželi in jim je senik edino prenočišče, razlikujejo namreč več vrst sena: tretja vrsta, kot zadnja sploh, ni seno, p ki je sestavljen iz 16 pesmi — uvodne in sklepne pesmi ter 14 postaj — v katerih PfeD n*ca °dmakne stvarnemu svetu, spremlja Gospoda na njegovi odrešilni poti, ko tako *rPli °^° in veličastno prikaže dogodek za dogodkom in nas pritegne k sodelovanju pri d, največje Ljubezni. In kako lepo se ob koncu vsake pesmi obrne na ljudska srca, ctajf .aj slede Kristu po poti trpljenja in žrtve ter ga res vzljubijo. — Veliko vrednost pa Sa n° temu Križevemu potu umetniške slike. Knjiga je dobrodošla prav današnji čas. aa* Jako lepo odkriva smisel trpljenja in-nam daje tolažbe v težkih dneh. Knjigo je izdala Ljudska knjigarna v Ljubljani. Tiskana je na boljšem papirju. e P« samo 13 lir. In naj molijo za mrtve... Preč. g. Ognjeslav Škanilec. Teden pred božičem je umrl v Zagrebu v bolnišnici usmiljenih sester preč. g. dekan od Sv. Andraža v Halozah Ognjeslav Škamlec. Bolehal je že dolgo časa, razmere pa so njegov konec pospešile. Pokojni g. dekan je bil dika in vzor lavantinskih duhovnikov in mož globoke molitve in vdanosti v voljo božjo. Krasila ga je čednost odkrite ljubeznivosti in gostoljubnosti. V njegovi hiši se je vsakdo čutil kot doma pri skrbnem očetu. Pokojni gospod dekan je bil rojak Slovenskih goric, in sicer od Sv. Jurija. Duhovnik je bil 40 let. Kjer koli je služboval, po- vsod so ga ohranili v najlepšem spominm vsa svoja plemenita dobra dela naj uživM večno plačilo pri Velikem duhovniku! I Pokojni je bil vnet tretjerednik in je spr dal k duhovniški tretjeredni skupščini v M®j riboru. Hrustelj Franc. V Vitanju pri Celju je d® 18. decembra lanskega leta umrl tretjerednf I Hrustelj Franc. Bil je skrben gospodar •'I vzgleden oče svoji družini. Dva njegova otM ka sta si izvolila redovni stan. Ena hčer** I je pri šolskih sestrah sv. Frančiška z imeno^j s Anizija, zdaj na Bokalcih pri Ljubljani, 8®I France pa je salezijanski klerik na Rak0 I niku. Dobremu očetu naj sveti večna luč'J Verne Ana. V Laškem pri Celju so ®J praznik tretjeredne patrone sv. Elizabete Pl kopali dobro tretjerednico Ano Verne. SpU jeta je bila v Ljubljani in je spadala v n® I ljubljansko skupščino. Bila je mati pred® J naše ljubljanske tretjeredne skupščine JPJ spodične Vernetove. Dobra pokojna mati®] v miru počiva! Pokojni ljubljanske skupščine: Bider®L’j Jakob, Končina Janez, Kušar Julijana, J klavčič Marija, Penca Jožefa in Sadar Fr® | večletni odbornik. Novi naročniki Bambič Ivana, preč. g. Batič Valentin, Beciani Fani, Benčina Frančiška, Berkop1 Julijana, Berlan Neža, preč. p. Blažič Ciril, Brenčič Anton, Brenčič Marija, Brudar A® Ceglar Ivana, Cigale Frančiška, Colarič Jožefa, Colarič Marija, Čolnik Slavko, Čuk Mati* J Debeljak Frančiška, Debeljak Ivana, Ferk Ivan, M. R. Godnič Bernardin, Golob Iv8®.t| Gorišek Olga, Gramc Milka, preč. g. Grčman Anton, Grden Rozalija, Grže,Ivana, Hlad® Frančiška, Hladnik Rezka, Hostnik Marija, Ilc Ivana, Jakše Ivana, Janc Helena, Janže J Antonija, Jereb Angela, Jereb Marija, Jeršin Mihael, Jeršin Neža, Jordan Marija, J® ' Frančiška, Kapš.Neža, Kastelic Ivana, Kastelic Marija, Kavčič Jožefa, Kavčič Marija, F® Angela, Kočevar Marija, Koprivc Johan, Korene Jožefa, Koščak Ana, Kozlevčar M®rii! Križaj Antonija, Kunc Leopolda, Lapajne Marija, Lavrič Marija, Lavrič Marija, L°V. JVtarija, Lukan Antonija, Marinič Milka, Mavsar Angela, Miklavčič Rudolf, Mohar M®r Mule Ludvik, Nose Ivana, Novak Julijana, Novak Kata, Novak Terezija, Osterman Ru^j Osterman Stanko, Palčič Ana, Petkovšek Pavla, Petrovčič Marija, Podržaj Ignacij, g. Pokorn Jože, Prelogar Alojzija, Radkovič Jožefa, Rupnik Frančiška, Rupnik Kat®r . Ruprarčič Antonija, preč. g. Sagaj Alojzij, Serše Tončka, Sivec Frančiška, Slivar Kri s Srbčič Tončka, Starešinič Ana, Starešinič Magda, Stupica Marija, Šega Antonija, Zdenka, Škorjanc Ivan, Špacapan Marija, Šporar Marija, Šus Katarina, Tekavec Fran®^ Tomlje Alojzija, Trček Marija, Trpin Marija, Tratnik Francesca, Truden Marija, Marija, Vesel Marija, Vitigoj Alojzija, Vovk Marija, Vrhove Frančiška, preč. g. Jožef, Zajc Terezija, Zatler Marjeta, Završan Frančiška. lo^1 Darovi Za frančiškanske misijone: 50 lir: H. T., Ježica; po 20 lir: Dežman Frančiška, Jakopi5 Ana; 15 lir: Pečan Frančiška; 12 lir: Werber Amalija; po 10 lir: dve Neimenovani, Dimeč Ana, M. dr. Dolškova, Privršek Ana, Saksova (po p. Otokarju), Strnad Marija, 8ebat Jerica; 8 lir: Babnik Anton; po 5 lir: Pečan Ivanka, Svete Neža. Dve Neimenovani sta darovali znamke (po fr. Rajmundu in fr. Alkantaru). Za armado sv. Križa: 15 lir: Breznikar Josipina; 10 lir: Maria di Lenardi; 3 lire: Černe Frančiška. Za kruh sv. Antona: 500 lir: Neimenovana; 100 lir: Janc Jože; 50 lir: Neimenovana; lir: Neimenovana; 5 lir: Babnik Anton. Za sklad III. reda: 10 lir: Strnad Marija. Za sklad Cvetja: 38 lir: Werber Amalija; po 25 lir: Roblek Frančiška, Virijent Cilka; po 13 lir: Jeločnik Avgust, Kovač Ana; 14 lir: Neimenovana; po 10 lir: Brezovšek Justina, Kastelic Frančiška; po 8 lir: Gmajner Rezi, Lušicky Marija; 5 lir: Dimeč Ana; P0 3 lire: Beg Franc, Cukala Jožefa, Jager Albert, Leben Frančiška, Mrak Jerica, Peršin ”ana, dr. Vodušek Božidar, Vrh Ivanka, Zupančič Ana; po 2 liri: Črnivec Jožef, Gerdina Marijana, Jalovec Marija, Svete Neža; po 1 liro: Stanko Marija, Marakovič Olga. Vsem dobrotnikom Bog povrni z nebeškimi darovi! Poverjeniki ( velja so pridobili novih naročnikov, in sicer: 65: Pajk Terezija, Št. Vid pri Stični; 23: Jurca Katarina, Rovte nad Logatcem; Pa 7: Vovk Marija, Straža pri Novem mestu, Vodstvo III. reda, Libussina — Caporetto JGorizia); po 6: Levstek Antonija, Travnik 110 — Loški potok, Viršek Ivana, Zagradec — Grosuplje; po 5: Bregar Marija, Št. Jernej, Dolenjsko, Košir Marija, Retje — Loški potok, Cbolnar Franc, Dolenja vas — Velika Loka, Skerlep Albina, Mala vas — Ježica, Zadnik JJurija, Adamovo — Velike Lašče, Zupanc Rezika, Sv. Križ pri Kostanjevici; po 4: Jeršin Frančiška, Kržišče — Vel. Loka, Miklavčič Ivana, Stična, preč. g. Pokorn Jože, Preloke — !*mica pri Črnomlju, Šolske sestre (S. Albina Tavčar), Sušak, Štukelj Štefan, Ručetna vas — Črnomelj, preč. g. Jenko Janez, Žužemberk; po 3: Hudoklin Uršula, Št. Jernej, Dolenjsko, Mritar Pavla, Rašica — Velike Lašče, Župni urad, Polhov gradeč; po 2: Frole Marija, Nova vas pri Rakeku, preč. g. Golob Franc, Šmarje-Sap, Župni urad, Stopiče; po 1: Celarc ivana, Vrhnika, Pečan Frančiška, Ljubljana, Plos Olga, Stari trg pri Rakeku. FRANČIŠKANSKA PROSVETA M. O. V LJUBLJANI Vam naznanja, da bo v postnem času uprizorila novo prekrasno dramo prav istega pisatelja, kakor je napisal božično dramo Kralj z neba. Tej novi zares lepi drami je naslov OČENAŠ... To je razlaga Gospodove molitve Sedem je zgodb te drame in sedem je prošenj v očenašu. Preproste so in zgoščene na kraj in čas. Vsaka je celota zase; po slogu za spoznanje dvignjena iz vsakdanjosti, po dogodku iz resničnosti. Poslednja je zaključek vseh. Vse skupaj pa so eno: razlaga očenaša — Gospodove molitve, za vsako uro in letni čas — v odrski obliki. V posameznih podobah nastopa Kristus sam kot Znanec. Za današnji čas je to odrsko delo kar najbolj primerno. Drama Očenaš . . . )e razdeljena v dva velika dela, zato se bo uprizarjal prvi del eno Oedeljo, drugi del drugo nedeljo. Še enkrat lepo vabljeni! ||jČ^ || „ ; '; ' i V;. . '4* • • ,.;\ : . ■ .......-■■ •'••■■ ji' ,|V^ v. -*Wi Anton Sfiligoj Ljubljana Frančiškanska ulica (poleg frančiškanske cerkve) ima vedno na zalogi: Dev ocijonali je: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, za 100 od Lir 4'— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana