Dolenjski gozdar
Gasilo Gozdnega gospodarstva Novo mesto
Št. 5
Leto IX. 1972
DOLENJSKI GOZDAR
GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Novo mesto, marec 1973
Številka 5 Letnik IX.
IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing« Jože Petrič in člani Markovič Franc, Falkner ing. Jože, Piškur ing. Jernej, Klančičar ing. Slavko, Vidervol ing. Jože in Hočevar ing. Tone
VSEBINA
Stran
1. Poslovanje podjetja v letu 1972 1
- Drevesničarstvo 1
- Gozdnogojitvena in varstvena dela 5
- Izkoriščanje gozdov 20
- Urejanje gozdov 27
- Gozdna mehanizacija 51
- Gozdne gradnje
- Počitniški dom Novigrad ^5
- Finančno poslovanje ^6
- Uspešnost poslovanja delovnih enot 55
2o Struktura izkoristka delovnih dni sekačev
v letu 1972 55
5. Nekaj vtisov s sestanka z vozniki 58
4-, Smučarsko tekmovanje ^gozdarjev in lesarjev
za "Fricov pokal" v Črmošnjicah 59
5. Sklepi organov upravljanja 60
6. Pregled vsebine 8. in 9» letnika 67
POSLOVANJE PODJETJA V LETU 1972
V pričujoči številki objavljamo podrobnejšo analizo poslovanja podjetja v letu 1972. Poslovanje na posameznih področjih dela je naslednje:
1. DREVESNIČARSTVO
Letna proizvodnja drevesničarstva mora biti v celgti realizirana v spomladanski, poletni in jesenski sezoni. Čas sezone, z ozirom na vremenske prilike, je lahko krajši ali daljši, kar močno vpliva na pravočasno in kvalitetno izvršitev posameznih faz proizvodnje.
Največ del odpade na spomladansko sezono in sicer priprava zemljišča, setev, presajevanje, ureditev kultur po prezimijanju in dognojevanje. V poletni sezoni pride v poštev eventuelno presa-jevanje in vzdrževanje kultur, v jesenski pa izkop sadik in priprava kultur za prezimovanje.
V pretekli sezoni nam vreme ni bilo naklonjeno in to zaradi o-bilnih padavin in dokaj nizkih temperatur. Oviralo nas je pri setvi in presajevanju. Zaradi zapoznele vegetacije in hladnega vremena med vegetacijo je razvoj sejank, kakor tudi presajenk zaostal v razvoju, posebno v višinskem prirastku. Tudi dognojevanje ni imelo pravega učinka, zaradi zapoznele dobave gnojila.
V nadaljnjem bo podan celotni količinski in finančni potek proizvodnje v primerjavi z letom 1971«
- Setev v ha:
Leto Smreka Macesen Duglazija Črni Ostali Skupaj
bor iglav. Iglav. Listavci
1971 19.72 0,21 0,175 0,045 .0,025 0,025 0,05 0,26 0,27
Presajevanje v 000: - —
Leto Smreka Macesen Duglazija Thuja Razne Skupaj
eksote Iglav. .Listavci
1971 1972 1.055 900 33 24 2 0,8 0,8 0,06 1.090 926 -
•V j ' * v
Dosezan,je normativov v povprečju po dejavnostih:
Vrsta dejavnosti Enota .mere Norma na 8 ur Doseganje 1971 v povprečju 1972
Setev iglavcev m3 34 55 78
Izkop sejank-ročno kom 3.400 4.114 4.761
Izkop presajenk-ročno kom 900 882 929
Izkop presajenk-strojno kom 30.000 31.272 29.685
Prešaj evanje-ro čno kom 1.140 1.092 909
Presajevanje-strojno kom 51.000 43.626 69.782
Pletev setve I. leto m2 34 45 89
Pletev setve II. leto m2 46 62 58
Okopavanje presajenk-ročno m2 114 171 180
Okopavanje presajenk-strojno ha 0,57 0,82 0,65
Stroški brutto-brutto plač in porabljenih ur po ha v povprečju:
Gozdni
obrat
Obdeloval.
površina
Stroški plač po ha 1971 1972
Porabl.jeno ur/ha 1971 1972
Novo mesto 5,99,00 23.610,00 Straža 1,16,20 29.400,00 Podturn 6,92,00 17.290,00 Črmošnjice 2,08,00—21-^80,00. Črnomelj 3»56,11 ' 14.850,00
23.930.00
21.600.00 21.100,00
17.400.00
19.660.00
3.116 2.447 2.831 1.953 2.103 2.092 2.721 1.625 1.620 ' 1.443
Poprečje 00-19,-71^3^ 19.700,00 21.310,00 2.382 2.025
Skupni in posredni brutto stroški proizvodnje v din:
4 v
Leto Letni plan Realizacija Skupaj
1971 OD MAT 519.993.00 142.552.00 418.014,47 139.431,80 557.446,27
1972 OD MAT 705.620,00 190.540,00 389.084,89 148.531,07 537.615,96
Oddaja sadik za pogozdovanje v 000 kom:
Leto Smreka Macesen Duglaz. Čr.bor Zel.bor Skupaj kom Iglavci Listavci
1971 765 33 3 85 14 900
1972 569 32 3 2 606
Zaloge sadik nedovršene proizvodnje v 000 kom:
Leto Smreka Macesen Duglaz. Čr .bor Ost. iglo Skupaj kom
Iglavci Listavci
1971 1. 934- 56 5 1 1.996
1972 1. 794- 45 82 30 1 lo952
Od tega:
Vzgojna oblika Smreka Macesen Duglaz ss 0 Cr.bor „ Skupaj kom Ost.iglav. fest.
1,2 + 0 780.000 22.000 80.000 30.000 500 912.500
2,3 + Op 654.000 — — - - 654.000
2+1 150.000 750 - 7OO 151o450
3+1 150.000 — — - - 150.000
3+2 60.000 — — — - 60.000
1+1 — 22.000 — — 22.000
2 + 2 — 1.300 900 - - 2.200
3 + 0 — - _ — 100 100
1+2 - - - - 100 100
Skupaj 1 .794.000 45.300 81.650 30.000 1.400 1.952.350
Setev:
Smrekovo seme je bilo iz lastnih semenskih sestojev, macesen, duglazija in črni bor pa so bili nabavljeni pri semenarni Mengeš o Kaljivost je bila zadovoljiva« Sejanke so zdrave, tršate le zaradi zapoznele setve in neugodnega vremena malo zastale v višinskem prirastku«
Prešajevanje:
Prešajevanje smo izvršili v celoti spomladi iu poleti. Iz že navedenih vzrokov smo v poletni sezoni presajevali 3 letne sejanke z dobro razvitim koreninskim sistemom z manjšim višinskim prirastkom, kar bo verjetno v večini zahtevalo dvoletno šolanje, do končne proizvodnje 3 + 2. V kolikor bo proizvodno leto 1973 ugodno za 'pravočasno izvršitev dvakratnega dognojevanja, bi uspeli pri večjem delu navedenih presajenk skrajšati proizvodno dobo za 1 leto«
Presadili smo 925-000 semenic. Od tega 93 % strojno in 7 % ročno. Doseganje normativov:
Večletna spremljava doseganja normativov ročne obdelave je pokazala realnost postavljenih norm. Manjša odstopanja navzgor ali navzdol so razumljiva z ozirom na objektivne faktorje, ki vplivajo na doseganje normativov /vremenske prilike, vrsta plevela, jakost zapleveljenja, gostota kulture, košatost in višina sadik/.
Kot glavni moment pri strojni obdelavi - presajevanju - je poleg vremenskih prilik dobra' priprava zemljišča in primerna višina sejank, pri izkopu sadik pa zapleveljenost, medvrstna razdalja in višina sadik. Iz navedenih razlogov so pri mehaniziranem delu upravičene tudi-večje razlike. Za izvedbo navedenih mehaniziranih del je nujno potreben brezhiben vlečni stroj, ki močno vpliva na delovni efekt.
Neposredni stroški:
Planirana dela so bila v celoti izvršena. Od planiranih skupnih stroškov je bilo realizirano 60 %. Porabljenih ur po ha v primerjavi z letom 1971 za 15 % manj. Uspeh znižanja moramo pripisati mehaniziranemu delu- izkopa, predvsem pa presajeva-nju z novim priključkom z ožjimi medvrstnimi razdaljami. Kot je bilo že omenjen), bi bil efekt nedvomno boljši, če ne bi bil vlečni stroj v času uporabe večkrat v popravilu.
Oddaja sadik;
Iz lastnih drevesnic je bilo v letu 1972 oddanih 606.000 kom sadik za pogozdovanje. Sortirali smo jih v dva kvalitetna razreda in sicer od 20 - 35 cm in nad 35 cm. Poleg višine smo upoštevali tudi razvoj koreninskega, sistema, debelino koreninskega vratu in razvejenost. -
Nedovršena proizvodnja: ’
Letni plan obnove gozdov zavisi od finančne zmogljivosti podjetja. Proizvodnjo sadik bi morali prilagajati letnim potrebam, kar je pa praktično neizvedljivo, ker proizvodnja sadik do zrelosti, oziroma oddaje traja več let. Večkrat prihaja med letom do spremembe plana, kar ima za posledico višek ali nahjko sadik pri izvedbi plana obnove.
Zdravstveno stanje:
Pri spomladanskem in jesenskem zdravstvenem pregledu po republiškem pregledniku ni bilo ugotovljeno nikakih okužb po karantenskih ali gozdno gospodarskih škodljivih boleznih. Opaziti je bilo nekaj mehaničnih poškodb, nastalih pri vzdrževalnih delih. Manjše poškodbe korenin so bile tudi po miših in bramorju.
Spomladi so bili izvršeni preventivni zaščitni ukrepi.
Delovna sila;
V sezoni zaposlujemo 20 delavk. V slučaju, da niso vse delavk polno zaposlene v drevesnici, jih del sodeluje pri gojitvenih delih.
Mehanizacija:
Z nabavo nekaj novih traktorskih priključkov smo drevesničarsko proizvodnjo nočno okrepili v pogledu mehaniziranega dela.
- 5 -
Nov način presaj'evanja-ožje'medvrstne razdalje, dognojevanje, nedvrstno rahljanje in uničevanje plevelov s herbicidi* Navedeni priključki, razen pikirnega, še niso bili praktično uporabljeni* Na površinah, kjer je bilo izvršeno presajevanje z novim sadilnikon, norano v sezoni 1973 uporabiti tudi ostale priključke, ki so prirejeni na nedvrstne razdalje novega piki mika. V drevesnici Gradac bo uporaba navedenih priključkov praktično nemogoča, zaradi nočno razgibanega oziroma valovitega terena* Uporabljati bo treba dosedanji način*
Gozdni obrat Podturn naj določi traktorista, ki bo delal z navedenini priključki* V prost'Str čsrsu - zinski sezoni - naj bi skušal sestavljati in razstavljati priključke, da bi v času sezone brezhibno delovali* Isto velja tudi za traktor, da bo pred'uporabo urejen.
Z vestnin delom vseh prizadetih od delavk do strokovne službe, bono proizvodne stroške občutno znižali, čeprav bi sezona 1973 služila kot preizkus zmogljivosti strojne obdelave, tako v količinskem kot kvalitetnem pogledu.
Adan.ič. Danijel
2* GOZDNOGOJITVENA IN VARSTVENA DELA
Obseg izvršenih gozdnogojitvenih in varstvenih del v letu 1972 je bil v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko manjši, ker je zaradi potrebe po izdelavi velikih količin snegolonov nastal izpad pri nekaterih drugih delih v družbenem sektorju, po drugi' strani pa je bilo treba zaradi zmanjšanega odkupa v zasebnem sektorju in s tem v zvezi zaradi zmanjšanega dotoka biološke amortizacije, zmanjšati tudi obseg del v zasebnem sektorju.
Podrobnejši pregled količinske in finančne realizacije s problematiko pri posameznih vrstah gojitvenih in varstvenih del je bil naslednji:
1. Semenarstvo
Medtem ko so zaradi obreda semena smreke v letu 1971 na gozdnem obratu Podturn nabrali 2*780 kg smrekovih storžev, ki so dali 80 kg kvalitetnega senena domače provenience, pa so v letu 1972 na gozdnem obratu Novo mesto nabrali samo 276 kg storžev zelenega bora. Obred senena smreke je namreč pričakovati šele v letu 197A/75« Sene zelenega bora bono potrebovali za vzgojo nan^ših količin sadik, ki so najprimernejše za ekstremna rastišča /opuščeni kremenovi peskokopi/ in za okrasna drevesca, po katerih je iz dneva v dan večje povpraševanje. Sicer pa zaradi prisotnosti nehurjevke še ne nameravamo pridelovati večjih količin zelenega bora.
V zvezi s semenarstvom je treba omeniti tudi 1 kg semena Pan-čičeve omorike, ki smo ga dobili iz gozdnega gospodarstva Titovo Užice tako, da smo v zamenjavo dali 24 kg semena naše smreke« Iz tega je razvidno, da je to seme izredno drago /preko 6OO0OOO S din za kg/, vendar bodo vzgojne sadike labko dužile za okrasna drevesca, deloma pa tudi za popestritev naših sestojev«
2» Pogozdovanje, spopolnjevanje in osnavljanje nasadov iglavcev
Kakor že vrsto let, smo tudi v tem letu delili pogozdovalna dela na osnovno pogozdovanje, osnovanje nasadov in spopolnjevanje nasadov« Ta delitev je potrebna zaradi republiških kreditov, ki smo jih dobili za osnovanje nasadov iglavcev« Zaradi boljše preglednosti pa je v tabeli prikazano vse pogozdovanje skupaj, pri čemer je napravljena tudi primerjava z letnim planom in z realizacijo v letu 1971° V hektarih izražena količinska realizacija je bila naslednja:
Gozdni Družbeni sektor Zasebni sektor_________Skupaj
Plan Real« % R,71. Pl. Real« % R«71 Plan Rea. % R.71
Novo mesto 43 51 118 51 10 14 140 8 53 65 123 59
Straža 24 27 112 25 26 21 81 25 50 48 96 50
Podturn 17 20 118 17 4 4 100 3 21 24 114 20
Črmošnjice 19 30 158 44 6 6 100 12 25 36 144 56
Črnomelj 23 25 108 36 9 10 111 20 32 35 109 56
Trebnje 2 3 150 5 7.. 8 114 6 9 11 - 122 11
Skupaj: 128 156 122 178 62 63 101 74 190 CTN H OJ 115 252
Občutno je bil plan presežen v družbenem sektorju in sicer za 28 ha^ kar predstavlja 22 % letnega plana« Ta presežek je šel na račun dotacij, ki smo jih ravno pred koncem leta dobili v višini 82 milj. S din iz republiškega proračuna kot prispevek za osnovanje nasadov iglavcev. Stvari okrog te dotacije so bile dolgo časa nejasne /pogodba je bila sklenjena tik pred zaključkom leta/ tako, da nismo uspeli osnovati, več površin, čeprav je v pogodbi predvideno, da se morajo sredstva izkoristiti jeseni 1972 in spomladi 1973- Kljub nejasnosti smo z ozirom na dejstvo, da je velik del pogozdovanja odpadlo na jesensko sezono in da je primanjkovalo domačih sadik, le uspeli pogozditi nekaj več na račun omenjenih dotacij. Največ sta pri tem naredila GO Novo mesto in GO Črmošnjice«
V realizaciji zasebnega sektorja je vštet tudi 1 ha pogozdovanja opuščenih kremenovih peskokopov, kar v skladu z dolgoročno pogodbo financira podjetje "Kremen" iz Novega mesta. Tako je bilo doslej na osnovi te pogodbe v treh letih pogozdenih 8,10 ha opuščenih peskokopov.
- 7 -
Medtem, ko so v letu 1971 gozdni obrati razdelili zasebnim lastnikom, gozdov 43.28o komadov sadik, pa v letu 1972, razen nekaj sto- sadik, taka oblika sodelovanja oziroma vključevanja lastnikov gozdov v gozdnogojitvena dela ni bila mogoča, ker nismo imeli na razpolago dovolj sadilnega materiala«
V letu 1972 smo nadaljevali in zaključili dela na osnovanju in vzdrževanju nasadov iglavcev, za kar smo v letu 1970 dobili republiški kredit v znesku 176 milj« S din« Tako so bila v tem letu izvršena naslednja dela:
Gozdni Osnovanje Dognoj evanje Obžetve
obrat ha ha ha
Novo mesto 17,32 18,06 60,46 25,oO
§traža 15,94 9,00
.Crmošnjice 12,50 40,00 17,60 41.00 30.00
Črnomelj 16,10
■Skupaj: 61,86 84,66 156,46
Iz navedenih kreditov je bilo tako v treh-letih osnovanih 189,65 ha nasadov /od tega 3,25 ha nasada domačega oreha/, izvršeno dognjevanje na površini 140,35 ba in obžetve na površini 215,01 ha« Tako se je površina nasadov na celotnem območju š_.tem letom povečala od 1.574- ha na 1«636 ha. Pri tem so mišljeni v glavnem tisti'" nasadi, -k-i • so bili osnovani v celoti ali doloma iz kreditov.
Od celotnega pogozdovanja 219 ha je odpadlo na spopolnjevanje nasadov 8,04 ha, kar predstavlja slabe 4 % od pogozdene površine. Pri tem je mišljeno samo spopolnjevanje no pogozdenih površinah, medtem ko-: je spopolnjevanje naravnega mladja prikazano pri pogozdovanju v obliki reduciranih hektarov izhajajoč iz števila posajenih sadik.
Za vse pogozdovanje je bila priprava tal izvršena na površini 175 ha, kar pomeni pri odbitku spopolnjevanja /8 ha/, da je bila izvršena na 83 % pogozdeno površine. Preostanek predstavljajo manjše jase in praznine, kjer priprava tal pač ni bila potrebna. ’ ......—..---• -
V nasprotju s prejšnjim letom, ko je bilo pri realizaciji 252 ha pogozdeno v spomladanski"sezoni 124 ha-ali 49. %, pa je bilo v letu 1972 pogozdeno spomladi samo 39 ha, kar predstavlja komaj 18 % letno realizacijo. Razlog za tako razmerje je iskati v razpoložljivih sredstvih v lastnih drevesnicah. Le-teh namreč spomladi ni bilo na zalogi. Kakšen je bil delež spomladanskega in jesenskega pogozdovanja prikazuje naslednja tabela /vse pogozdovanje za oba sektorja lastništva skupaj/:
Gozdni Pogozd.površ.sporni. Pogozd.površ.jeseni Skupaj
obrat ha % ha % ha %
Novo mesto 12 18 53 82 65 100
Straža 2 4 46 96 48 100
Podturn 6 25 18 75 24 100
Črmošnjice 4 11 32 89 36 100
Črnomelj 15 43 20 57 35 100
Trebnje — — 11 100 11 100
Skupaj GG 39 18 180 2 219 100
Takšen obseg pogozdovanj v jesenski sezoni je omogočilo razmeroma ugodno vreme. Kljub temu, da je zapadel prvi sneg že 15» novembra, je kmalu izginil tako, da je bilo mogoče pogozdovati še v decembru.
Tudi v ten letu so pri pogozdovanju sodelovali pripadniki JLA in šolska mladina, ki so posadili naslednje število sadik:
Garnizija oziroma šola Število udeležen. Število posajenih sadik Pogozdena površina ha
Garnizija JLA Novo mesto 66 5.200 1,75
Gimnazija Novo mesto 223 16. }20 5,60
Osnovna šola Žužemberk 30 6.400 2,00
Osnovna šola Semič 52 1.600 0,50
Skupaj: 371 30.120 9,85
Garnizija JLA iz Novega mesta je sodelovala pri pogozdovanju v spomladanski sezoni, ostale tri šole pa v jesenski sezoni. Akcija je zelo lepo uspela, predvsem v vzgojnem, pomenu. Posebno se je izkazala gimnazija v Novem mestu, saj je vodstvo šole akcijo pogozdovanja vključilo v redni program praktičnega pouka. Tako so sodelovali vsi razredi, nekateri celo po dvakrat.
Poraba sadik po drevesnih vrstah je bila v obeh sektorjih lastništva za celotno območje ob primerjavi z letm 1971 naslednjo:
Drevesna vrsta Leto kosov 1972 % Leto 1971 kosov %
Smreka 664.380 93,6 774.411 85,4
Macesen 32.142 4,6 33.416 3,7
Črni bor 5-175 0,9 75.650 8,3
Zeleni bor 3.930 0,5 13.791 1,5
Zelena duglazija 2.640 0,4 3.500 0,4
Jelka - — 6.220 0,7
Skupaj: 708.267 100,0 906.988 100,0
- 9 -
Od porabljenih sadik za pogozdovanje smo nabavili pri podjetju "Senesadike" Mengeš 95-650 sadik smreke in 3-175 sadik črnega bora, pri gozdnem gospodarstvu Brežice pa 3-930 sadik zelenega bora. Skupaj smo nabavili torej 102.755 sadik, kar predstavlja 14 % od vseh posajenih sadik. Po dolgem času /zadnjikrat v letu 1966/ smo morali nabavljati sadike zopet drugje,za kar je iskati vzroke v negotovosti dodatnih sredstev za osnovanje nasadov in s tem v zvezi nejasnosti pri planiranju proizvodnje sadik v lastnih drevesnicah. Pred leti, ko ano računali na dodatna sredstva, a jih nisno dobili, se je zgodilo, da smo imeli sadik preveč in smo jih zato prodajali drugim, sedaj pa je primer ravno obraten. Skrajni čas je, da bi novi republiški zakon o gozdovih končno že rešil vprašanje dopolnilne proizvodnje lesa in na ta način omogočil dolgoročnejše planiranje pridelovanja sadik.
Podobno kot prejšnja leta je tudi tokrat 93,6 % udeležba smreke daleč pred•ostalimi vrstami, ki šo skupaj zastopane s komaj 6,4 %„ Vsekakor- b.o treba v bodoče posvetiti več pozornosti izboru drevesnih vrst, ki naj bodo povsod prilagojene rastiščnim prilikam. Kvaliteta sadik je bila zelo dobra in je v marsikaterem pogledu prekašala določila JUS-a. Zlasti je treba podčrtati prednosti strojnega izkopa sadik, pri katerem ostane koreninski pletež popolnoma nepoškodovan. To ugodno vpliva na rast sadike na terenu, saj na ta način doživi manjši šok.
Kakšna je bila poraba sadik po gozdnih obratih, kolikšna je bila povprečna gostota sajenja in koliko je bilo v povprečju posajenih sadik na hektar gozdne površine, prikazuje naslednja tabela:
Gozdni obrat Porabljeno štev.sadik Družbeni Zasebni sektor sektor bJnipaJ Povpr. gost „ kom/ha Popr.štev.sadik na ha gozd.površ.
Druž. Zaseb. sekt. sekt. Skup.
Novo mesto 172.597 56.705 229.302 3-659 29,6 4,5 12,5
Straža 81.350 60.350 141.900 2.989 17,1 5,3 8,7
Podturn 71.100 13-300 84.400 3-491 14,9 7,9 13,1
Crmošnjice 91-582 20.400 111.982 3-088 17,9 6,1 13,2
Črnomelj 74.534 31-650 106.184 3-026 13,7 2,0 4,9
Trebnje 7-102 27-397 34.499 3-249 9,3 5,7 4,2
Skupaj GG 498.265 210.002 708.267 3-232 18,7 4,0 o^ co
Od celokupnega števila je bilo 70 % sadik posajenih v družbenem in 30 % v zasebnem sektorju, kar. je približno v obratnem sorazmerju s površino gozdov. Povprečno je bilo v družbenem sektorju posajenih 18,7 sadik na hektar gozdne površine, v zasebnem pa samo 4,0 sad.ik/ha. V letu 1971 je to povprečje znašalo 23,3 oziroma 5,5 Sadik/ha, kar pomeni znatno zmanjšanje. Sicer pa je v družbenem sektorju, zahvaljujoč kreditom za osnovanje nasadov /porabljenih je bilo 187-280 sadik/, povprečno število posajenih sadik še kar na^zadovoljivi višini. V zasebnem sektorju posebno izstopa GO Črnomelj, kjer stabili v povprečju po-
1U
sajeni sano 2 sadiki na hektar gozdne površine. Pred leti je "bilo to povprečje mnogo večje, sedaj pa so zaradi ponanjkanja sredstev iz leta v leto znižuje.
V pogledu gostote sajenja so vsi ohrati več ali nanj izenačeni. Razlike gredo v glavnen na račun različnih drevesnih vrst, ki zahtevajo različno gostoto sadnje. Na GO Straža so namreč od 142.000 sadik posadili n.pr. kar 19.000 sadik macesna.
Od celokupnega števila 708-267 sadik je bilo v spomladanski sezoni posajenih 120.914- sadik, kar predstavlja 17 % od celokupne porabe sadik. Odstotek se približno ujema z odstotkom pogozdene površine.
Kakšna je bila dosežena storilnost pri pogozdovanju /oba sektorja skupaj/ v pogledu porabljenega časa za enoto površine in v pogledu posajenega števila sadik v 8 urah, prikazuje naslednja tabela:
Gozdni obrat Pogoz. površ. Porabij ure . Ure za enoto Popreč. gostota kom/ha Št* feod. na uro Št*sad. na 8 ur Štev. sadik na 8 ur v 1. 1971
Novo mesto , 65,4-3 8.294 126,8 3.659 28,8 230 142
Straža 4-7,4-7 7.523 158,5 2.289 15,1 121 162
Podturn 24,18 3.376 139,6 3.491 25,0 200 194
Črmošnjice * 36,30 6.347 174,8 3.088 17,7 142 120
Črnomelj 35,12 5.311 151,2 3.026 20,0 160 202
Trebnje 10,96 1.076 99,3 3.249 32,7 262 240
GG skupaj 819,4-6 31,927 145,5 3.232 22,2 178 156
V primerjavi z letom 1971 se je povprečno število posajenih sadik povečalo za 22 /iz 156 na 178/. Ponekod gre večja storilnost na račun boljše organizacije in kontrole dela /n.pr. GG Črmošnjice, ko je v sezoni pogozdovanja angažiranih na enem objektu vec revirnih gozdarjev/, drugod pa na račun sajenja različnih sadik po velikosti in vrsti in na račun ostalih faktorjev kot so rastišče, skalovitost, prekoreninjenost, uporabe strojev /Gribor/ itd. Zaradi teh vzrokov so utemeljene tudi precejšnje razlike med posameznimi obrati.
Precej delovnega časa se vsako leto porabi za pripravo tal.
Ta faza dela marsikdaj zaradi pomanjkanja delovne sile predstavlja ozko grlo. Kakšna je bila dosežena storilnost, prikazuje naslednja tabela:
Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za enote v 1.1971
Novo mesto 54,98 6.874 126,8 135,9
Straža 37,39 3.849 102,9 117,3
Podturn 24,43 1.965 80,4 88,1
Črmošnjice 24,70 2.365 95,7 126,0
Črnomelj 25,32 2.521 99,6 95,2
Trebnje 8.17 416 50,9 45,8
Skupaj 174,99 17.990 102,8 116,7
Poraba časa za enoto površine se je znižala kar za 13,9 ur.
Tudi v ten prineru je narsikje prišla do izraza organizacijska sposobnost /oddaja drv kneton/, sicer pa so razlike ned obrati uteneljeno z različno stopnjo zarasti. Največ časa je porabil GO Novo nesto, ki pa je inel opravka s pripravo tal na izredno nočno zaraščeni površini na objektu Srenska gnajna. Če primerjano porabo časa za pogozdovanje in pripravo tal^ lahko ugotovimo, da je bilo za pripravo tal porabljeno 71 % časa potrebnega za pogozdovanje.
3» Dognojevanje in okopavanje z dognojevanjem
Podobno kot prejšnja leta je bilo tudi tokrat dognojevanje izvršeno na tistih delih nasadov iglavcev, kjer so tla sironašna na nineralnih snoveh. V hektarih izražena realizacija je bila naslednja:
Gozdni obrat Dognojevanje Okopavanje z dognojevanjen Skupaj Skupaj v letu 1971
Novo nesto 20,36 1,00 21,36 25,84
Straža 9,27 - 9,27 8,81
Podturn 15,35 — 15,55 24,22
Cmošnjice 42,00 8,00 50,00 24,50
Čzmonel j 18,65 - 18,65 9,72
Trebnje - - — 7,00
Skupaj GG 105,63 9,oo 114,63 100,09
Realizacija je nekoliko večja kot v prejšnjen letu, kar gre pripisati v glavnen na račun 84,66 ha dognojenih nasadov iz republiških kreditov. Vse površine, razen 3,30 ha na GO Podturn so bile dognojene v družbenen sektorju. Za dognojevanje sno porabili 35 ton nitrofoskala N:P:K = 4 : 14 : 11, kar po-neni, da sno v povprečju porabili okrog 300 kg gnojila za hdktar nasada, ozirona 8-10 dkg na sadiko. Kljub pravočas-nenu naročilu, sno zaradi splošnega ponanjkanja dobili gnojilo z zanudo tako, da se je ponekod vegetacija že pričela, ko sno dognojevali.
4. Obžetve v nasadih
Količinska realizacija izražena v hektarjih je bila ob pri-nerjavi s planon in realizacijo v letu 1971 naslednja:
gozdni obrat Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj
Plan keal. % Real. 1971 Plan keal, . % Real. 1971 Plan Real. 7,- % Real. 1971
Novo n. 271 252 93 218 65 52 80 78 336 304 90 296
Straža 91 78" 86 69 71 41 58 29 162 119 74 98
Podturn 71 59 83 65 9 7 78 8 80 66 82 73
Cmošnj. 90 74 82 37 21 14 67 14 111 88 79 51
Črnonelj 103 80 78 88 138 58 42 125 241 138 57 213
Trebn.i e 55 54 57 ?4 54 48 89 5? 85 82 92 87
Skupaj 661 577 8 7 511 358 220 61 307 1019 797 78 818
Plan v obeh sektorjih skupaj je bil realiziran z 78 %, hkrati pa je realizacija za 21 ha manjša kot v letu 1971= Manjši obseg izvršenih obžetev kot je bil predviden v planu je utemeljen na eni strani zaradi manjših potreb, po drugi strani pa obrati vedno planirajo obžetve z določeno rezervo.
Kvaliteta opravljenih del je bila na zadovoljivi višini. Ponekod so nastale težave zaradi pomanjkanja delovne sile, kar pa so nekateri obrati uspešno premostili z organiziranim prevozom večjih skupin delavcev, predvsem delavk zaposlenih v drevesnicah.
Porabljen fond časa oziroma dosežene normative prikazuje naslednja tabela:
Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za enoto v I.197I
Novo mesto 304,21 11.098 36,5 39,5
Straža 118,78 4.655 39,2 39,4
Podturn 65,90 2.134 32,4 3.4,1
Črmošnjice .89,70 2.431 39,7 26,8
Črnomelj 137,61 3 = 707 26,9 27,0
Trebnje 81,79 2.879 48,7 38,2
Skupaj 797,99 26.924 35,1 34,8
Za enoto površine je bilo porabljenih.0,3 ure več časa'kot v prejšnjem letu. Če primerjano dejansko porabo časa 35»1 ure/ha s pravilnikom o normah, ki v povprečju določa 41,2 ure/ha, vidimo, da je bila povprečna norma presežena za 15 % oziroma, da je bilo porabljeno san o 85 % v pravilniku določenega časa. Razlike med posameznimi obrati so znatne, vendar gredo na račun različnih rastiščnih prilik.
Kot že povedano, je bilo 156,46 ha obžetev izvršenih na nasadih, ki so bili financirani iz kreditov. Vse ostale obžetve so bile plačane iz lastnih sredstev.
5= Čiščenje gošč in kultur
Nekoliko boljša realizacija plana kot pri obžetvah je bila pri čiščenju. Podrobnosti prikazuje naslednja tabela:
Gozdni Družbeni sektor Zasebni sektor Skuf )aj
obrat !Plan Kcal. , 7o Real. Plan Real = % Real. Plan I Seal. u % Real.
1971 1971 1971
Novo m. 225 213 95 241 111 66 73 98 336 279 83 339
Straža 118 93 78 144 76 39 51 138 194 132 68 282
Podturn 57 72 126 121 7 7 100 7 64 79 123 128
Črmošnj. " 32 34 106 37 31 27 87 24 63 61 97 61
Črnomelj 115 131 114 142 120 88 73 124 235 219 93 266
Trebnje 56 58 104 63 75 79 105 74 131 137 104 137
Skupaj 603 601 100 79-8 420 306 73 465 1023 907 88 121:
- 13
Medtem ko je bil v družbenem sektorju plan dosežen s 100 %, pa je bilo v zasebnem zmanjšanje za 27 % potrebno zaradi manj zbrane biološke amortizacije /10.000 m3 manjši odkup kot v letu 1971/» Porabljen fond časa je prikazan v naslednji tabeli:
Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za enoto v 1.1971
Novo mesto 279,01 15.092 54,4 53,1
Straža 131,52 5.964 46,1 60,9
Podturn 79,61 3.878 48,8 54,4
Črmošnjice 61,70 2.748 44,5 42,0
Črnomelj 219,03 10.581 48,3 45,5
Trebnje 137,34 5,348 38,9 44,2
Skupaj 908,21 43.611 48,1 51,8
Za enoto površine je bilo porabljenih 3,7 ur manj kot v letu 1971, kar podobno kot pri pripravi tal kaže na boljšo organizacijo dela in racionalnejšo uporabo orodja /lažje'motorne žage/.'Največ časa je porabil GO Novo mesto, najmanj pa GO Trebnje. Kvaliteta opravljenega dela je na zadovoljivi višini.
6. Redčenje sestojev in reševanje iglavcev
Zradi boljše preglednosti sta prvo in ostalo redčenje prikazana skupaj, realizacija pa je bila naslednja:
Go.zdni... obrat - Družbeni • sektor Zasebni sektor Skupaj
Plan Real. 7o Real. 1971 Plan Real . % Real c 1971 Plan Real . 7o Real. 1971
Novo m. 183 141 77 155 11 10 91 2 194 151 77 157
Straža 137 41 30 116 31 11 35 25 168 52 31 141
Podturn 59 12 20 37 - - - 1 59 12 20 38
Črnošnj. 100 83 83 103 - - - - 100 83 83 103
Črnomelj 183 168 92 180 2 1 50 - 185 169 92 180
Trebnje 30 22 73 15 19 10 52 15 49 32 65 30
Skupaj 692 467 67 606 63 32 51 43 755 499 66 649
Izpad je precej velik /plan je dosežen komaj z 66 %/, vendar razumljiv, kajti pri taki obilici snegoIonov in potrebi po njihovi izdelavi, je bilo nemogoče izvršiti tudi planirano redčenje. Če bi hoteli izvršiti plan, bi potrebovali dodatno delovno silo,, hkrati pa bi v še večji meri presegli etat.
Po ustaljenih principih bi lahko redčenje za celo podjetje razdelili na prvo in ostalo takole:
Vrsta redčenja Družbeni sektor Površinama % Zasebni Površ.ha sektor % Skupaj Površ.ha %
Prvo redčenje 167 36 24 75 • 191 38
Ostalo redčenje 300 64 8 25 308 62
Skupaj 467 100 32 100 499 100
Prevladuje ostalo redčenje ali kakor ga običajno inenujeno drugo redčenje, ki je zastopano z 62 % /v letu 1971 z 59 %/• Tako raznerje je razumljivo z ozirom na dejstvo, da je vedno več takih sestojev, ki so prišli že drugič ali celo tretjič na vrsto za redčenje.
Po večini je bilo redčenje izvršeno v mladih in srednjedobnih sestojih listavcev /bukev s primesjo iglavcev in plemenitih listavcev/, veliko nanj kot prejšnja leta pa je bilo zaradi snegolonov, preredčenih čistih smrekovih sestojev. Omeniti je treba primer redčenja v 11-letnen nasadu zelenega bora /zasebni sektor/, ki so ga na površini 9 ha izvršili v nasadu Žerja-vin na gozdnem obratu Novo mesto. Vzrok za redčenje je pogosta sadnja. Takih^površin je še precej, so pa problematične, ker pri takem redčenju ne napadejo uporabni sortinenti.
V naslednji tabeli so v urah prikazani nadstreški na enoto površine, ki bremenijo panogo gojenja gozdov. Podatki so naslednji:
Gozdni obrat Površina ha Porabljene ure Ure za enoto Ure za enoto v 1.1971
Novo mesto 150,41 384 2,6 7,5
Straža 51,80 1.180 22,8 26,6
Podturn 12,00 177 14,7 11,3
grnošnjice 82,-90 - 2.110 26,8 34,1
Črnomelj 168,51 3 c 888 23,1 25,3
Trebnje 31,50 171 5,5 9,2
GG skupaj 497,12 7»910 15,9 21,0
V povprečju je bilo porabljenih 15,9 ur na hektar površine, kar je za 5,1 ure nanj kot v letu 1971» Razlika je upravičena zaradi večjega deleža drugega redčenja. Tudi tokrat v porabi časa nočno odstopa' GO Novo mesto, kjer so za hektar porabili samo 2,6 ure. Delno na tako ugoden, rezultat vpliva struktura redčenih Sestojev, delno'’ pa tudi privajenost delavcev in organizacija dela.
Podobno kot pri redčenju tudi pri reševanju iglavcev zarodi obilice snegolomov plan ni bil dosežen. Vhektarih izražena količinska realizacija je bila naslednja:
Gozdni Družbeni sektor Zasebni sektor Skupaj
Plan Real . % Real. 1971 Plan Real. . > Real. 1971 Plan Real. . u/o Real. 1971
Novo m* 1 _ . 2 __ 2 3 2
Straža 23 — — 17 16 4 25 19 39 4 10 36
Podturn 34 19 56 16 7 4 57 4 41 23 56 20
Črmošnjicel5 15 100 29 3 2 67 - 18 17 94 29
Črnomelj 21 21 100 17 22 19 86 43 43 40 93 60
Trebnje 2 - 1 - 3 — 2 - 5 - 3
Skupaj 99 57 61 80 5° 32 64 7° 144 89 62 150
Plan je bil torej dosežen sano z 62 %. Največ so v ten pogledu napravili na gozdnen obratu Črnonelj, kjer so ned drugin odstranjevali tudi predrastke listavcev v nasadih iglavcevo
Porabljeni fond časa za reševanje iglavcev je bil naslednji:
Gozdni Površina Porabljene Ure za Ure za enoto
obrat ha ure enoto v 1.1971
Novo nesto _ — —
Straža 3,55 252 71,0 52,2
Podturn 22,80 973 42,7 53,9
Črnošnjice 16,70 726 44,1 52,9
Črnonelj 29,57 1.456 36,7 36,9
Trebnje 4,90 - 206 42,1 77,1
GG skupaj 87,62 3.613 41,2 46,4
Število porabljenih ur za enoto površine je nekoliko nižje kot v letu 1971, ned posaneznini obrati pa so precejšnje razlike e Pri ten gojitvenen ukrepu, ki bj/ga lahko inenovali^tudi indirektna prenena, bi bilo potrebno v večji neri angažirati lastnike gozdov.
7. Varstvo gozdov
Količinski obseg izvršenih del, ki jih prištevano k varstvu gozdov je za celo podjetje naslednji:
Vrsta dela Enota nere Družb. sekt. Zaseb. sekt. Skupaj Skup.v 1.1971
1. Polaganje in izdel.lov.dr. , n3 519 100 619 521
2. Posek in izdel.sluč.prip. n3 32.774 - 32.774 9.601
3.-* Kleščenje stoj.drevja n3 607 - 607 2.182
4. Čiščenje protipožar.pasov n2 1—1 0 1—1 NA r—1 O O co 0 co 140.964 120.760
5° Ostala varstvena dela ure 8.007 . 419 8.426 4.243
Največjo postavko v strukturi varstvenih del brez dvona predstavlja posek in izdelava slučajnih pripadkov. Le-ti so bili zaradi snegolonov v zini 1971/72 /noker sneg in žled/ tako številni, da jih nekateri gozdni obrati, zlasti GO Straža in delno Podturn, niso nogli pospraviti. Računajo, da je ostalo neizdelanih še okrog 4.000 n3 snegolonov-. Pri slučajnih pripadkih gre v glav-nen za droben les iglavcev /okrog 90 %/, nedten ko so bili nočno prizadeti tudi drogovnjaki listavcev. Pospravilo teh snegolonov bo prišlo na vrsto takrat, ko bo določen oddelek prišel na vrsto za redčenje. Sneg in žled sta povzročila največ škode v pasu z nadnorsko višino 300-600 n. Na splošno so bili nočneje poškodovani tisti drogovnjaki, ki so bili redčeni pred kratkin. Sicer pa so podrobnejši rezultati o povzročenih škodah razvidni iz ankete /objavljeno v Dolenjsken gozdarju/, ki so jo izdelali vsi revirni gozdarji. Oneniti je treba sano to, da so bile ocene o višini škode nekoliko prenizke.
16 -
111(11 v zasebnem. sektorju so bile škode zaradi snegolonov očitne, vendar so polomljena in podrta drevesa izdelovali lastniki sani na opozorila revirnih gozdarjev. Količine zato niso prikazane a
Kakšne so bile količine izdelanih slučajnih pripadkov in kakšni so bili nadstreški izraženi v urah in denarju, prikazuje naslednja tabela /sano v družbenem sektorju/:
Gozdni obrat Izdelano n3 Nadstrošek ur Nadstrošek ur/n3 Nadstrošek din
Novo mesto Straža Podturn Crmošnjice Črnomelj Trebnje 3.651 13.882 10. 428 3.187 ' 1.368 258 I.77I 12.185- -15.491 "“4.327 1.264 0,48 .0,87 i;47 • - .1,35 0,92 - - 76.662,60 291o515,07 218.988,00 66.930,15 28.737,88 5.418,00
Skupaj GG 32.774 35.038 1,07 688.251,70
Medtem, ko so v letu 1971 v finančni realizaciji gojitvenih in varstvenih del predstavljali nadstreški za posek ih izdelavo slučajnih pripadkov samo 5 % od celotne realizacije /tak odstotek je v mejah normalnih količin slučajnih pripadkov, ki se izdelujejo v družbenem sektorju/, se je v letu 1972 ta odstotek dvignil na 19 •%. Že ta podatek sam po sebi dovolj zgovorne pove, kako močno so bili sestoji poškodovani zaradiaio-golonov. Če bi hoteli izračunati škode zaradi izgube na prirastku, potem bi bile ie-te- seveda še veliko večje. Izdelava tolikšne količine sncgolemov je imela za posledico večje stroš' ke pri sečnji in zmanjšano tržno vrednost sortinentov na eni strani in zmanjšani obseg drugih gojitvenih del na drugi strani /čiščenje, redčenje, reševanje iglavcev/.
Najmočneje so bili sestoji prizadeti na gozdnem obratu Straža /Brezova reber, Soteska/, kar je imelo za posledico, da so v družbenem sektorju izvršili od planiranih 137 ba samo 41 ha redčenja. Na tem obratu so namreč že vrsto let posvečali "temu gojitvenemu ukrepu veliko pozornost.
Vzporedno z redčenjem se je v primerjavi z letom 1971 močno zmanjšal obseg kleščenja stoječega drevja, občutno pa se je povečalo število izvršenih ur pri ostalih varstvenih delih /požig od lubadarja napadenih vrhov, podpiranje povitih dreves v nasadih itd./
Podobno kot prejšnja leta je bila tudi tokrat v spomladanskem času posvečena vsa skrb sistematičnemu pregledu nasadov zelenega bora zaradi morebitne okužbe po nehurjevki /Cronartiun ribicola/. Ugotovljeno število okužbenih primerkov je bilo v primerjavi z letom 1971 naslednje:
Gozdni obrat Število okuženih primerkov v letu
1972 1971
Novo mesto 342 473
Straža 3 —
Podturn 235 26
Crmošnjice - —
Črnomelj 188 492
Trebnje 330 36
GG Skupaj 1.098 1.027
Iz številčnih podatkov je razvidno, da je bila bolezen prisotna v približno enaken obsegu kot v letu 1971, precejšnje razlike pa so na posameznih obratih oziroma objektih, kot n. pr. v Meniških steljnikih na gozdnem obratu Podturn, ko so pri pregledu ugotovili kar 235 okuženih drevesc. Vzrok za to je verjetno iskati v bližnjem nasadu črnega, ribeza.
V nasadih smreko in macesna se je zopet pojavila smrekova šiš-karica /Chernes abietis/, vendar je bila intenziteta napada slabša kot v prejšnjem letu. Podobno je bilo tudi z macesnovim moljem /Coleophora laricella/. Še najbolj je bil od tega škodljivca prizadet nasad na Sredgori in Planini /GO Črnomelj na površini okrog 25 ha/.
Zalubniki niso povzročili večje škode, čeprav so se v večjem obsegu pojavili v čistih smrekovih drogovnjakih prizadetih po snegolonu. Zahvaljujoč pravočasni intervenciji /požig polomljenih vrhov in polaganje lovnih dreves/ se lubadarji niso razširili na ostalo drevje. Dobro organizacijo dela v tem pogledu so ineli v revirju Sv. Peter na gozdnem obratu Straža.
Od ostalih škodljivcev in bolezni je treba omeniti škodo po divjadi /predvsem jelenjad/, ki je očitna na naravnem mladju jelke /Rog/ in delno v nasadih iglavcev. Vendar škode niso bistveno večje kot v letu 1971»
Gozdnih požarov je bilo. po številu 18^ pri čemer je pogorelo 26,53 ha površin. Pri tem je bilo uničenih tudi 2,84 ha nasadov iglavcev. Celokupna ocenjena škoda zaradi požarov znaša 60.850 din. Večina požarov je bila v mesecu marcu. V osmih primerih je požar nastal zaradi nepazljivosti pri požiganju sečnih odpadkov in košenic blizu gozda, v 4 primerih je požar zanetila iskra iz lokomotive, v 6 primerih pa je bil povzročitelj neznan. Omeniti je treba, d§ je bil na zelo ogroženem predelu na nasadu Dobravice /GO Črnomelj/ levo in desno ob železniški progi napravljen protipožarni pas z buldožerjem. Tak način se je izkazal za zelo učinkovitega, hkrati pa tudi za ce nejšega.
-18 -
8. Porabi,jena sredstva in viri
Za gozdnogojitvena in varstvena dela so bila uporabljena lastna sredstva podjetja, zbrana biološka anortizacija v zasebnen sektorju in republiški krediti« Nekaj denarja za obnovo opuščenih peskokopov je prispevalo tudi podjetje "Kremen" iz Novega mesta. V letu 1970- odobreni republiški krediti v znesku 1.760.000 din so bili z izvršenimi deli v letu 1972 v znesku 655.899,88 din dokončno izčrpani. Podjetje "Kremen" je prispevalo 6.560,10 din. Vse ostalo so bila lastna sredstva in biološka amortizacija.
Upoštevajoč celotno vrednost izvršenih gojitvenih in varstvenih del /vključno nasadi/ je bila poraba sredstev v primerjavi s planom naslednja:
Sektor lastništva Plan Real. %
Družbeni 3.959.951,00 4.247.778,81 107
Zasebni 1.74-7-785,00 1.559.907,80 76
Skupaj 5.707.716,00 5.587.686,61 98
Pinančna realizacija v družbenem sektorju je bila presežena za 7 % zaradi tega, ker je bilo oarvanih nekaj nasadov na račun obljubljene dotacije, kar je bilo omenjeno že pri poglavju o pogozdovanju. Izpad v zasebnen sektorju je opravičljiv zaradi zmanjšanega odkupa /planirano 40.000 n3, realizirano 31.651 n3/.
Če primerjano finančno realizacijo z letom 1971 /4.139.121,50 din v družbenan, 1.810.010,10 din v zasebnen sektorju in 5.949.151»60 din skupaj/ lahko ugotovimo v družbenem sektorju rahel porast, v zasebnem pa precejšen padec. Primerjava je na mestu, kajti cene so bile v dveh letih enake.
Zanimiva pri bioloških vlaganjih je analiza, ki pove, koliko je bilo povprečno vloženih sredstev za n3 posekane oziroma odkupljene lesne nase, koliko na hektar gozdne površine in kakšno je na obratih odstotno razmerje ned vloženimi sredstvi, blagovno proizvodnjo in površino gozdov. Podrobnejšo sliko o ten nam daje naslednja tabela:
Gozdni obrat Porabljena ?ejK:“ sredstva iast. aln Sečnja in odkup neto m3 Povpr. vlag. din/ m3 Povpr. Procent.razm. vlag. Vlož. Blag.Pov: din/ha sr. pro- gozc izv.
SLP 1,198«282,28 22.733 52,71 204,83 28 18 22
Novo mesto ZAS 285.935,97 5-731 49,90 22,89 22 18 24
SK 1,484.238,25 28.464 52,14 80,92 27 18 23
SLP 879c 053,65 28.945 30,37 185,45 21 23 18
Straža ZAS 308.779,45 8.607 35,87 27,21 23 27 22
SK 1,187.833,70 37-552 31,63 73,83 21 24 21
SLP 678.348,97 36.369 18,65 142,96 16 29 18
Podturn ZAS 65.327,04 3-639 17,95 38,84 5 11 3
SK 743.676,01 40.008 18,59 115,71 13 25 8
SLP 575-348,61 20.860 27,58 112,37 14 16 19
Črmošnjice ZAS 111.948,10 2.108 53,11 33,49 8 7 6
SK 687-296,71 22.968 29,92 81,21 12 15 11
SLP 740.155,10 14.740 50,21 135,83 17 12 20
Črnomelj ZAS 312.665,65 3-992 78,32 19,48 23 13 31
SK 1,052.820,75 18.732 56,20 48,98 19 12 27
SLP 176.590,20 1.900 92,94 233,89 4 2 3
Trebnje ZAS 255.231,59 7-574 33,70 34,63 19 24 14
\ • SK 431.821,79 9.474 45,58 53,15 8 6 10
SLP 4,247.778,81 125.547 33,83 159,34 100 100 100
GG SKUPAJ ZAS 1,339.907,80 31.651 42,33 25,63 100 100 100
SK 5,587-686,61 157-198 55,54 70,78 100 100 100
V družbenem sektorju so bila večja vlaganja po enoti površine, v Zasebnem pa po m3 blagovne proizvodnje« Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi v prejšnjih letih« Odstotna razmerja govore o prelivanju u.v“arjenih sredstev v glavnem znotraj sektorjev lastništva, delno pa tudi med sektorji«
Petrič Jože, dipl« ing
20 -
3. IZKORIŠČANJE GOZDOV
Plan poseka in izdelave gozdnih sortimentov za gozdove SLP v letu 1972 je določil etat območnega načrta GG in sicer:
Plan Realizacija
Iglavci Teh.les listavcev Prostorninski les 37.109 m3 28.125 m3 hi.745 m3 51.040 m3 35.727 m3 38.781 m3 137 % 123 % 93 %
Skupaj Listavci 69.868 m3 74.507 m3 106 %
Lesna masa 107.012 m3 125.547 m3 117 %
Ravno tako je bil določen iz zasebnega sektorja kot plan blagovne proizvodnje sledi: oz. odkupa
Iglavci Teh.les listavcev Prostorninski les Obdelan les brutto 10.780 m3 16.630 m3 7.590 m3 5.000 m3 12.069 m3 13.324 m3 4.389 m3 1.869 m3 112 % 80 % 58 % 37 %
Sortimenti skupaj 40.000 m3 31.651 m3 79 %
Plan sečnje in izdelave lesa v gozdovih SLP je iztirila kala-miteta snegoloma, ki je prizadela naše gozdove v zimi 1971/72. Večina polomljenih oz. poškodovanih dreves je bilo novembra in decembra 1971- Snegolomi so različno prizadeli gozdne obrate oz. njihove sestoje. Najmočnejše je bil prizadet GO Straža /preko 13.000 m3/, GO Podturn /preko 10.000 m3/ in GO Novo mesto v višini dvakratnega rednega letnega etata iglavcev. Od snegoloma so bili v glavnem prizadeti iglavci.
Pri sečnji in izdelavi lesa iglavcev v preteklem letu so gozdni obrati dali prednost izdelavi snegolomov. To delo je bilo počasnejše in je zahtevalo več ur na enoto proizvoda kot pri rednih sečnjah, s tem pa tudi večje število delavcev. To je povzročilo padec storilnosti, povečanje stroškov in počasnejšo /zaostajanje/realizacijo proizvodnje v primerjavi s planom in primerjalnim obdobjem. Na kumulativo plana so prišli obrati šele po tričetrtletju. Zaradi tega je v veliki meri redčenje sestojev odpadlo. Gozdni obrati so v glavnem pospravili snegolome, razen malega števila dreves, ki je zavestno puščeno za leto 1975 /to so predvsem malo poškodovana drevesa/. Zaradi izdelave snegolomov je pri nekaterih obratih opuščen redni plan sečnje iglavcev. V skupnem je plan poseka in izdelave iglavcev precej presežen in sicer na račun izdelave snegolomov. Pri sečnji in izdelavi lesa listavcev je bil plan tudi nekoliko presežen v korist tehničnega lesa in na škodo prostorninskega lesa. Razen omenjenega glavnega razloga o prekoračitvi plana poseka in izdelave lesa za leto 1972 je tudi ta, da napade netto mase več kot brutto, kar je posledica uporabljenih tablic pri odkazilu
- 21
lesa* Kot je iz priloženih, tabel, kakor tudi prikaza na začetku poročila razvidno, je posek iglavcev presežen za 37 %, listavcev pa za 6 %. Torej, v celoti je plan presežen za 17 %.
Pri spravilu lesa na kamionsko cesto se zadnjih nekaj let mehanizacija iz dneva v dan vse bolj uveljavlja- Poklicnih "furmanov" je čedalje manj, iznosilci drv pa imajo težave z delovno silo. Spravilo lesa z živino postaja nerentabilno za lastnike konj in smo zato prisiljeni, da v zameno nabavljamo odgovarjajočo mehanizacijo. Pa ne samo to, temveč moramo študirati in uvajati tehnologijo za sodobna spravilna sredstva.
Od posekane lesne mase in prehodne zaloge v letu 1972 je bilo spravljenih na kamionsko cesto 112.000 m3 lesnih sortimentov.
Od tega okrog 88.000 m3 s konji in 24.000 m3 z mehanizacijo. Prehodne zaloge v gozdu in na kamionskih cestah so bile na koncu 1972 leta za okrog 1.400 m3 večje kot ob koncu leta 1971» Podrobnosti o zalogah so razvidne iz priloženih tabel.
Kar zadeva storilnost delavcev sekačev je le-ta razvidna iz tabel, kakor tudi iz naslednjega prikaza, ki ga dopolnjujemo s pojasnilom in sicer:
1. Pod to točko je podan letni količinski plan gozdnih obratov, planirana povprečna norma, potrebno število norma dni in število delavcev za to količino lesa.
2. Letni plan, dosežena povprečna norma obrata, potreba norma dni in potrebno število delavcev za to količino.
3. Ostvarjena količina plana, povprečna planirana norma, potreba norma dni in število delavcev za to količino lesa.
4. Ostvarjena količina plana, dosežena povprečna norma,potrebno število norma dni in delavcev za to količino lesa.
5. Ostvarjene količine plana, dosežena povprečna norma, ostvar-J jeni norma dni in obstoječa delovna sila.
6. Norma dni za obstoječe število delavcev, zmanjšano za doseženo število norma dni kaže izgubo norma dni in odvečno število delavcev gozdnega obrata.
GO Straža 24.100 n3
1. 24.100 m3 : 4,31 m3 = 5°592 : 200 = 28
2. 24.100 m3 : 3,8 m3 = 6.342 : 200 = 32
3. 27.798 m3 : 4,31 m3 = 6.450 : 200 = 32
4. 27.798 m3 : 3,79 m3 = 7.334 : 200 = 37
5. 27.798 n3 : 3,79 n3 = 7.353 = 50
6. 200 . 50 = 10.000 - 7.353 = 2.646 dni ali 14 delavcev več
22
GO Črmošnjice 20.352 m 3
1. 20.352 m3 : 3,37 m3 = 6.036 = 30
2. 20.352 m3 : 3,8 m3 = 5» 356 = 21
3» 19»357 m3 : 3,37 m3 = 5»744 = 29
4. 19»357 m3 : 3,8 m3 = 5»094 = 25
5» 19»357 m3 : 3, 8 m3 = 5.063 = 58
6. 7»600 - - 5» 063 = 2.506 dni ali 13 delavcev več
GO Novo mesto 16.961 m3
1. 16.691 m3 : 3,51 m3 = 4.755 = 23
2. 16.691 m3 : 3,5 m3 = 4.769 = 24
3» 23»798 m3 : 3,51 m3 = 6.780 = 33
4. 23»798 m3 : 3,5 m3 = 6.799 = 34
5. 23»798 m3 : 3,5 m3 = 6.832 = 63
6. 12.600 - 6.832 = 5.768 dni ali 29 delavcev več
GO Črnomelj 14.296 m3
1. 14.296 m3 : 2,9 m3 = 4.923 = 25
2. 14.296 m3 : 2,98 m3 = 4.764 = 24
3. 12.287 m3 : 2,9 m3 = 4.237 = 21
4. 12.287 m3 : 2,98 m3 = 4.123 = 20
5» 12.287 m3 : 2,98 m3 = 4.124 = 42
6. 8.400 - 4.124 = 4.276 dni ali 22 delavcev več
GO Podturn 30.462 m3
1.
2.
3»
4.
5»
6. 1 2 3 4 5 6
30.462 m3 : 5,0 m3 = 6.092 = 31
30.462 m3 : 6,4 m3 = 4.760 = 24
23»444 m3 : 5,0 m3 = 4.689 = 23
23»444 m3 : 6,4 m3 = 3.663 = 18
23.444 m3 : 6,4 m3 = 3.664 = 24
4.800 - 3.664 = 1.163 dni ali 6 delavcev več
GG Novo mesto 105«.901 m3
1. 105.901 m3
2. 105.901 m3
3. 106.684 m3
4. 106.684 m3
5. 106.684 m3
6. 43.400 - 27.036 = 16.364 dni ali 81 delavcev
3,82 m3 = 27 »723 200 = 139
3,94 m3 = 26 .879 200 = 134
3,82 m3 = 27 »927 200 = 139
3,94 m3 = 27 »077 200 = 135
3,94 m3 = 27 .036 = 217
Vsi ti podatki so vzeti iz analize porabe fonda časa. Ta prikaz ni slučajen, kaže primerjavo storilnosti med gozdnimi obrati, še bolj pa porabo in izpad norma dni oz. odvečno število delavcev. Primerjava storilnosti med obrati skozi doseženo normo zaradi različnosti sestojev, snegolomov in neštetih drugih izgovorov ni primerna in ne daje najboljše slike o učinkovitosti. Mogoče je učinkoviteje primerjati izpade norma dni, da se tako zbudi poklicna zaskrbljenost do 16.364 izgubljenih norma dni ali 81 odvečnih delavcev. V borbi za stabilizacijo je to eden od zelo pomembnih faktorjev.
Pa ne samo poklicno latentnost, temveč tudi zavest našega proizvajalca je treba vzbuditi in ga prepričati, da obstaja obveznost do družbe o Družba in njena stabilnost se ne gradi na 149 na delu prebitih dnevih v povprečju na enega delavca v letu. Kako se bomo primerjali z rudarji in industrijskimi delavci, ki morajo opraviti 240 in več delovnih dni v letu? S čim lahko poklicno zagovarjamo takšne izpade? Z visoko zavestjo in delovno disciplino? Vsekakor je treba našemu samoupravijalcu predočiti, da tako dolgo ne bomo mogli voziti. Vemo, da je sposoben zdrave presoje in z malo dobre volje sprejeti takšne ukrepe, ki bodo garantirali obstoj in lep razvoj podjetja. Poleg pravilnika o delitvi osebnega dohodka, ki točno določa, kako se delavca nagrajuje, predpisujemo posebne premije, da delavec opravi vse delovne dneve v mesecu. Kje je tu logika? Ali ni dolžnost delavca /poleg pravice do dela/, da prebije vse delovne dni na delu, če ga nič ne ovira? Ali lahko vsaj eden od 230 delavcev našega podjetja /v izkoriščanju @3 zdov/ vsaj v enem od dvanajstih mesecev ima polno število delovnih dni? Naj navedem nekaj delavcev, ki so prekoračili 180 delovnih dni v izkoriščanju gozdov!
1. Škufca Anton 191 dni GO Straža
2. Fifolt Franc 189 tl M
3« Skubic Stane 188 M II
4. Mujkanovič Aziz 187 M GO Črmošnjice
5. Mujkić Muharem 185 tl tt
6. Pečaver Jože 183 tl GO Straža
7» Gnidovec Jože 182 M tt
8. Legan Alfonz 182 tt tt
9» Grandovec Jože 182 Tl It
10. Lražetič Miko 182 ft GO Črmošnjice
Vsi ostali so daleč pod to mejo.
Gozdni obrat Podturn ni v svoji analizi zajel še polovico svojih delavcev, ki niso celo leto delali, kar bi povprečje povleklo navzdol. Vsi izpadi niso v sorazmerju z delovnimi pogoji, ki jih kolektiv ustvarja. Mislim, da je treba tej problematiki, kljub večkratnim opozorilom, posvetiti več pozornosti.
Blagovna proizvodnja v zasebnem sektorju je bila.slabša kot v primerjalnem letu za 26 %. Plan odkupa je realiziran z 79 %« Razlogov za to je veliko, predvsem pa je cena glavni razlog izpada. Ker kmet po enostavni logiki in računici vidi, da malo dobi za les, se odloči, da ne bo sekal. Celo za lastno porabo si na trgu kupi potrebne sortimente.
V tekočem letu je nekaj obetajočega optimizma, zaradi naporov družbe za stabilizacijo gospodarstva in novega zakona. Če ta optimizem združimo s pridnostjo in zagnanostjo revirnega gozdarja, ki bo navezal stalne in dobre stike z zasebnikom in pomagal z nasveti in pojasnili, -uspeh ne bo izostal.
Prodaja lesa je bila sicer za okrog 3°000 n3 manjša kot v letu 1971, toda iz gozdov SLP je bilo-za okrog 5*000 n3 gozdnih sor-timentov večja. Torej je bilo iz SLP pokrito 60 % izpada zasebnega sektorja.
2'L
Preteklo leto nam je dalo veliko izkušenj, katere bomo norali koristiti v tekočem letu. Vs^ar je bilo slabega se moramo izogniti, dobre stvari pa služijo namenu, da izboljšamo, racionaliziramo in olajšamo delo v tekočem letu«. Pred nami je spet leto, v katerem moramo vložiti veliko napora, znanja, volje, delovne in samodiscipline, da premagamo ovire, ki jih tudi družba nakazuje in skuša premagati za stabilizacijo našega gospodarstva in dobrobit našega kolektiva«.
Kalinovič Radomir, dipl. ing.
POSEK IN IZDELAVA GOZDNIH SORTIMENTOV do 25= 12. 1972
Sortiment En. GO GO GO GO GO GO GG
mere Straža Črnom. » Crmoš« . Podt. N.mes. Trebnje
1. Hlodi iglavcev n3 5 = 187 1.300 3 = 208 16.669 1 = 697 175 28.236
2. Jam.celul.les m3 1.738 887 1.830 4.305 2.059 345 11.164
5= Piloti n3 894 866 1.090 2.350
4. Motke m3 787 624 298 414 545 125 2.793
5= Drogovi n3 3 = 630 999 1.210 158 5=997
I. IGLAVCI n3 11.3^2 2.811 7 = 229 22.254 6.601 803 51=040
1. Hlodi bukve m.3 8.810 2.897 5 = 223 7 = 891 4.302 305 29=428
2. Bukovi piloti m3 292 192 330 814
3= Buk.hl.za prage m3 103 9 59 171
4. Buk.jamski les m3 524 471 48 357 1.400
5= Hlodi javorja m3 242 132 146 480 162 1.162
6. Hlodi hrasta n3 792 340 11 33 233 94 1 = 503
7« Hl.hras.za pr. n3 28 83 111
8. Jam.les hrasta n3 124 155 4 60 141 484
9= Hl.ost.list. n3 204 89 23 217 61 7 601
.0. Kolarski les n3
.1. Drogovi m3 13 40 53
II.TEH.LES LISTAV, . m3 10.827 4.084 5 = 765 8.817 5=687 547 35=727
1. Buk. duša za kur j .prmlO.278 10.836 11.417 8.017 13=481 776 54.805
2. Hrastova drva prm 23 23
3= Drva ost.list. prm 123 978 685 101 1.501 3 = 388
4. Tanin prm 16 839 70 925
5= Celuloza listav.pm 256 17 249 522
6. Buk.celuloza prm 581 256 71 132 1.040
III.PROSTOR.LES prm 10.424 12.070 12.102 8.151 16.070 846 59=663
IV. LISTAVCI SKUP.m3 17=603 11.929 13=631 14.115 16.132 1097 74.507
V. LESNA MASA m3 28.945 14.740 20.860 36.369 22.733 1900 125547
25.i2.i97i m3 27=260 14167 21.700 33=621 20.235 1772 118755
Plan 1972 m3 24.083 14.296 20.387 30.462 16.691 1093 107012
ZALOGE LESA 25. 12o 1972
gozd kam.cesta
igl« list . prn igl. list . prm m3
GO Straža 483 581 1.096 916 717 709 3.545
GO Črnomelj 76 250 552 122 1.951 2.075
GO Črmošnjice 124 988 4.663 318 324 1.294 5.626
GO Podturn 475 1.479 2.377 2.703 713 I.074 7.613
GO Novo mesto 237 613 4.617 129 553 481 4.846
1.395 3.911 13.305 4.066 2.429 5.009 23.705
25- , 12. 1971 3.059 4.258 8.929 2.520 1.572 7. 916 22.358
ZALOGE IGLAVCEV 25. 12. : 1972
Hlodi J.l. P M D
GO Straža 360 465 451 123 1.399
GO Črnomelj 4 33 38 75
GO Črmošnjice 169 334 28 531
GO Podturn 1.524 1.575 79 3.178
GO Novo mesto 112 913 574 257 1.063 2.919
2.169 3.320 574 853 1.186 8.102
25. , 12.,1971 2.908 2.081 571 577 6.137
ZALOGE BUKOVE OBLOVINE 25. 12. 1972
Bk.hi. Bk. pr. Bk. P. Bk 0 J 0 1 0
GO Straža 862 3 225 1.090
GO Črnomelj 141 100 241
GO Črmošnjice 1.068 174 3 1.245
GO Podturn 568 1 569
GO Novo mesto 764 97 100 43 1.004
j 3.403 100 275 371 4.149
25. .12.1971 5.172 685 181 6.038
ZALOGE OSTALE : HLODOVINE 25 . 12. 1972
J Hr. Ost .lis.' J.hr. Hr.pr. D
GO Straža 48 55 20 2 75 200
GO Črnomelj 16 14 26 75 131
GO Črmošnjice 55 11 6 13 85
GO Podturn 175 27 52 3 257
GO Novo mesto 33 22 4 125 90 50 304
327 129
25- 12. 1971 285 160
108 205
201 147
165
197
43 977
1.171
26 -
ZALOGE PROSTOKNINSKEGA LESA 25. 12. 1972
Bk. Hr. Ost.lis. Tanin Cel 010 Buk.cel e
GO Straža 1.147 23 134 1.304
GO Črmošnj. 2.179 270 55 555 3.059
GO Črnomelj 5*458 546 3 6.007
GO Podturn 3*394 43 13 3.450
GO Novo n. 4.673 379 202 114 19 5.38 7
16.851 23 1.329 245 169 590 19.207
25. 12. TL. 13.147 2.372 573 303 704 17.099
POVPREČNA STORILNOST SEKAČEV V letu 1972
Št.del. Dni Skupaj Ur Motork m3 m3/dan n3/mesec
GO Straža 46 143 dni 7.568 60.576 30 28.954 3*8 630
GO Črnomelj Črmošnj. 45 117 5.255 42.603 23 14.740 2,8 328
GO 31 160 4.966 42.666 22 20.860 4,2 673
GO Podturn 40 155 6.255 52.148 29 36.569 5,8 909
GO Novo mesto 1 49 150 7.342 55*460 32 24.550 5,3 501
211 149 31.386 253.453 136 125.475 4,0 600
25. 12. 1971 193 143 27.665 225.110 112 116.983 4,2 606
POVPREČNA STORILNOST NAKLADALCEV V letu 1972
St .del. Dni n3 iglav. m3 list. prm n3
GO Straža 6 1.099 10.290 12.482 10.816 29.683
GO Črnomelj 7 487 5.108 6.825 II.925 19.875
GO Črmošnjice 5 707 6.481 6.139 9.838 18.784
GO Podturn 8 1.096 21.696 8.845 7.894 35.673
GO Novo mesto 7 1.088 4.901 6.032 13.010 19.156
33 4.417 48.476 40.323 53.483 123.171
25. ,12.1971 32 4.936 49.378 45.813 62.433 171.873
ODKUP LESA V LETU
1972 1971
GO Novo mesto 5.731 m3 6.074 m3
GO Straža 8.607 m3 12.382 n3
GO Podturn 3-639 n3 4.342 n3
GO Qmošnjice 2.108 m3 3.151 n3
GO Črnomelj 3.992 m3 6.387 n3
GO Trebnje 7.574 m3 9.191 n3
31.651 n3 41.527 m 3
PRODAJA LESA V LETU
1971 1972
126.576 n3 131.309 n3
34.682 n3 26.885 n3
SLP
ZS
161.257 n3 158.194 rn3
4. UREJANJE GOZDOV
Obrat za gozdarsko načrtovanje je v letu 1972 posloval v taki kadrovski sestavi kot jo predvideva sistenatizacija tega obrata. Poleg sistemiziranih, delavcev so bili na obratu zaposleni kot pripravniki še 2 inženirja in 2 tehnika - povprečno po 4 mesece. Dninarji in študentje na praksi so opravili 6.408 delovnih ur, za kar je bilo izplačanih 46.976,00 din, za usluge gozdnim obratom pa je bilo izplačano 6.510,05 din.
Terenska in pisarniška dela so se izvajala na enotah Trebnje I, Trebnje II. in Poljane. Zaključna pisarniška dela so bila opravljena za enoto Tanča gora, Črnomelj in Novo mesto-jug.
V potrditev na Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo sta bilo dostavljena načrta gozdnogospodarskih enot Mirna gora in Tanča gora. Komisija za obravnavo in potrjevanje območnih načrtov je obravnavala gozdnogospodarski načrt za območje GG Novo mesto in načrt sprejela z nekaterimi spremembami in dopolnitvami.
Komisija je ugotovila, da je 10-letni plan izkoriščanja in gojenja za območje prenizko postavljen, zaradi česar ga mora Gozdno gospodarstvo Novo mesto izdelati v variantni obliki.
Načrt bo dokončno potrjen šele tedaj, ko bodo območne načrte^ izdelala vsa gozdna gospodarstva Slovenije. Iz vseh teh območnih načrtov bo sestavljen nacionalen gozdnogospodarski načrt, v katerem bodo že upoštevani vsi popravki območnih načrtov. Do tedaj pa načrt za območje GG Novo nosto uporabljamo z upoštevanjem pripomb komisije za obravnavanje načrtov.
Poleg navedenih dolgoročnih /10-letnih/ gospodarskih načrtov je obrat za gozdarsko načrtovanje na predlog gozdnih obratov izdelal še letne načrte gospodarjenja z gozdovi za 10 gozdnogospodarskih enot za leto 1973 in spremembe letnih^načrtov 4 gozdnogospodarskih enot za leto 1972. Vsi letni načrti kot spremembe letnih načrtov so bili v roku izdelani, sprejeti po organih delavskega samoupravljanja, predloženi pristojnim občinskim skupščinam in tudi potrjeni.
Obrat za gozdarsko načrtovanje je v povezavi z medobčinsko inšpekcijsko službo preko celega leta spremljal realizacijo gozdnogospodarskih načrtov.
Osnovni gospodarski načrti po gozdnogospodarskih enotah so za celotno območje že izdelani. Z letom 1972 smo prešli izključno na revizijo načrtov. Pri urejanju gozdov sodelujemo z gozdarskim institutom - tema "Racionalizacija urejanja gozdov".
Največji stroški nastajajo pri ugotavljanju osnovnih taksacij-skih elementov /lesna zalogo, prirastek/. Naš 'cilj je kvalitetno in ceneno ureditveno načrtovanje. Po gozdarski zakonodaji smo dolžni, da ugotavljamo lesno zalogo in prirastek z
28 -
dopustno napako do - 10 %. Polno premerbo izvajano /revizije/ le na nanjšen delu površin. Za ostale površine uporabljano druge cenejše, hitrejše, a žal tudi nanj natančne statistične ne-tode. Poslužujemo se evidence gospodarjenja, ki jih vodijo gozdni obrati. Na ta način dobino ob reviziji načrta po kontrolni in bilančni netodi dobre' podatke - seveda če je evidenca sečenj zanesljiva.
Iz navedenega sledi, da je predpogoj za kvalitetno ureditveno načrtovanje tesno sodelovanje sestavljalca in izvajalca gozdnogospodarskega načrta. Taka povezava in sodelovanje na našen področju obstoja, moramo jo pa še v naprej spopolnjevati, ker le na ta način bo operativa z ureditvenimi načrti dobila vse tiste elemente, ki jih potrebuje za nadaljnje gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje.
Kljub tenu, da skušano urejanje gozdov čimbolj racionalizirati, opažamo, da stroški urejanja gozdov rastejo, vendar z nižjo stopnjo rasti kot splošni stroški. Zato lahko upravičeno trdimo, da smo pocenili urejanje gozdov. Gibanje stroškov urejanja gozdov v primerjavi z gibanjem osebnih dohodkov /glavni strošek pri urejanju gozdov/ bomo podali v posebni analizi, ki bo objavljena v našen glasilu.
Letno urejamo povprečno približno 8.000 ha gozdov, kar znaša deseti delež gozdov v območju. Realizacijo ureditvenih del fakturiramo po ceniku iz leta 1970. Za leto 1972 znaša:
- fakturirana realizacija 697°945>37 din
- stroški z obratno režijo zna-
šajo 685.783,99 din
Razlika 14.161,38 din
Številčni podatki kažejo, da stane urejanje gozdov /brez up-
ravnoprodajne režije/ okrog 86,00 din/ha, ali letno 8,60 din/ha za vse gozdove v območju. Popolnoma razumljivo je, da cenik ureditvenih del iz leta 197° obratu za gozdarsko načrtovanje ne zagotavlja samostojnega ekonomičnega poslovanja. V kolikor bi prešel obrat na samostojen obračun, je nujno, da se cenik ureditvenih del uskladi z dinamiko stroškov urejanja gozdov.
V sestav obrata za gozdarsko načrtovanje spada tudi geometer. Poleg sodelovanja z urejevalno službo izvaja meritve na celotnem območju GG Novo mesto. V glavnem pa njegovo delo v letu 1972 lahko opredelimo takole:
1. Izdelava osnovne državne karte 1 : 10 000 in 1 : 5 000
2. Sodelovanje pri taksaciji 3» Ostalo
Ad 1. V letu 1972 je bila v izdelavi osnovna državna karta v merilu 1 : 10 000 in 1 : 5 000 za predel gge Poljane in Soteska, gge Radoha-Padež, preostali del Drvodelnika ter gge Gorjanci. Potrebno je bilo identificirati aero-fotosignalc ter vklopiti dosedanje začasne gospodarske
karte v novo ODK s pomočjo teh. signalov« Na ta način se je zelo pocenilo sama izdelava karte« ODK izdeluje Geodetski zavod SRS v Ljubljani« Sani smo morali izdelati samo tiskarski original z gozdnimi oddelki SLP gozdov« Karta je bila do konca leta izdelana tako, da lahko pričakujemo, da bo dotiskana v marcu 1973° San tisk vrši Institut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani« Te karte bodo poleg ostalega zelo dobrodošle za izdelavo gojitvenih načrtov.
V programu za 1973 je izdelava ODK za predel Brezove rebri in ostalega dela Gorjancev ter Pendirjevke« S tem bodo vsi večji kompleksi SLP na sodobnih kartah.
Karta je sorazmerno draga, saj stane 1 ha karte v merilu 1 : 10 000 20,50 din, v merilu 1 : 5 000 pa 52,70 din /to so cene za karto, ki je sedaj pred dokončanjem/. Ker imajo te karte širši pomen ne samo za gozdarstvo, plača gozdarstvo le del stroškov. Leta 1968 je plačala polovico Zvezna geodetska uprava, polovico pa GG. 1971/72 65 % republiška geodetska uprava, 15 % GG in 20 % občina Novo mesto. V dogovoru z občino Novo mesto naj bi v letu 1973/ 74- plačal GG 10 - 12 % skupne cene karte. Istočasno bodo imeli na razpolago vse ODK za področje občine Novo mesto, čeprav jih za določen predel ne bomo sofinansirali.
Ad 2. V letu 1972 so bila taksacijska dela v gge Poljane in
Trebnje. Vgge Poljane je bilo potrebno vključiti in izmeriti novo nastale nasade na Podstenicah, Pogorelcu, Kunču in Rampohi. Popraviti je bilo potrebno tudi več napačno vrisanih mej v karte. Na novo so se izračunale površine oddelkov za celo enoto. Površine so bile vzete iz nove ODK.
N.okaj sodelovanja je bilo potrebno tudi v gge Trebnje kct n.pr. nejasne meje na Liscu in izdelava pregledne karte za enoto v merilu 1 : 25 000.
Ad 3° Geometer je moral določiti več spornih mej med privatniki in SLP. Zaradi izdelave novega katastra zemljišč je bilo potrebno zanejičiti in signalizirati parcele v okolici Gotne vasi in Črnomlja. Zbrani so bili podatki za prenos zemljišč iz KZ in SOb Črnomelj na GG. Izdelati je bilo treba razne karte za obrate. Reševali so se razni lastninski odnosi med GG in privatniki. Po potrebi je bilo sodelovanje tudi z gradbenim obratom.
V letu 1973 bo potrebno zlasti:
- Izdelava ODK za Brezovo reber in Gorjance
- Izdelava kart za gojitvene načrte
- Sistematsko urejanje katastra in mej na terenu zlasti v Črnomlju,
- Očistiti SLP komplekse privatnikov /arondacija/ itd.
-30-
Na obratu za gozdarsko načrtovanje je zaposlen tudi referent za gozdni kataster in arondacijo zemljišč. Opis del iz tega področja podaja referent v naslednjem sestavku:
1. Gozdni kataster:
V letu 1972 se je v glavnem urejeval gozdni kataster na področju občine Črnomelj. Pri urejanju lastništva je moralo biti v prvi vrsti postavljeno soglasje in sporazum med Kmetijsko zadrugo Črnom-elj in GG Novo mesto o prenosu pravice uporabe gozdnih in drugih zemljišč, ki so bila vknjižena še na Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto. Sporazum je bil dosežen na podlagi odločbe, ki jo je izdala skupščina občine Črnomelj. 0-^e delovni organizaciji, ki jima pripadajo zemljišča kot pravnima naslednikoma, sta morali pred prenosom pravice uporabe ponovno pregledati zemljiško knjigo in skupno reševati vsa morebitna sporna vprašanja posameznih parcel in uskladiti zemljiške spiske s stanjem zemljiške knjige, ki je edini verodostojni dokument knjižbe. Tako kompleksno reševanje in urejevanje zemljišča je precej naporna in zahtevna naloga, poleg tega pa je tudi sam postopek precej dolg.
Reševali smo naslednje katastrske občine:
Črmošnjice, Blatnik, Kleč, Planina, Štale in Golobinjek v skupni izmeri približno 600 ha gozdov. Tako se postopoma izpopolnjuje gozdni kataster za evidenco splošnega ljudskega prao oženja last Gozdnega gospodarstva Novo mesto.
Pričakujemo še dokončno rešitev oziroma odločbe Skupščine občine Črnomelj za gozdove v lasti občine. Vsa dokumentacijo je bilo dostavljeno že v lanskem letu za zemljiškoknjižni postopek. Osebno sen se večkrat zanimal in obiskal občino za rešitev vloge našega podjetja o prenosu pravice uporabe na Gozdno gospodarstvo, da bi bila tudi ta gozdna zemljišča činprej zemljiškoknjižno urejeno. Občina je obljubila, da bo izdala odločbo in da ni zaprek o prenosu pravice uporabe, vendar je do danes še nismo prejeli. V tej dkunentaciji je zajetih približno 6.000 ha gozdov v naslednjih katastralnih občinah:
Kleč, Črmošnjice, Planino, Bukova gora, Blatnik, Štale,^Golo-binjek, Vinji vrh, Štrekljevec, Semič, Petrova vas, Črešnjevec, Pribišje^ Marindol, Talčji vrh, Tribuče, Loka, Dobliče, Stori trg, Tanca gora, Dragatuš, Preloka, Belčji vrh, Butoroj, Bedenj, Zastava, Radenci in Maverlen.
V prihodnjem letu bo potrebno zemljiškoknjižno urediti zadeve s Kmetijsko gozdarskim posestvom Kočevje, ki ima na področju občine Črnomelj, uradno vknjižbo približno 1.000 ha gozdov.
Za ureditev tega problema nas čaka zahtevna naloga pri izvedbi dokumentacije.
Tudi na področju občine Grosuplje gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto z 240 ha gozdov. Za približno 100 ha gozdov, s katerimi gospodari naše podjetje, še ni urejeno lastništvo, čeravno je bilo obljubljeno. To zadevo bo potrebno rešiti v letu 1973.
2. Arondacija zenljišč:
Arondacija gozdne posesti Gozdnega gospodarstva Novo nesto v letu 1972 je precej zaostala, to pa zaradi začasnih zakonskih predpisov, ozirona strogega rezina o pronetu z zenljišči. Naj gre za odkup, prodajo ali za zanenjavo, norajo zainteresirani občani iskati številne listine katerih pa ni vedno nožno dobiti v taki neri, da bi zadostovale za overovitev pogodbe. Javno pravobranilstvo nadzira vse pogodbe in skrbi, da so v skladi z obstoječini začasnini predpisi. V ten letu je bilo obravnavanih 22 zenljiškoknjižnih pogodb, ki so bile pozitivno rešene. Nerešenih pogodb je bilo 30, katere pa niso nogle biti izvedene zaradi omejitev prenosa zenljišč, ki jih narekuje začasni zakon. Posebno strog rezin je za gradbena zemljišča, ki jih ne sne gospodarska organizacija sanostojno prodajati. Odkup in prodajo takih gradbenih zenljišč bodo urejale skupščine pristojnih občin s ponočjo pooblaščenih stanovanjsko-gospodarskih organizacij.
Hočevar Tone, dipl. ing.
5. GOZDNA MEHANIZACIJA
I. INVESTICIJE V MEHANIZACIJI
V okviru plana investicij v mehanizaciji smo v letu 1972 nabavili :
1. Kamion TAM 6500
2. Kamion TAM 5000
3- Traktor IMT 558
s kas.in ročic, s kas.brez ročic z Igl.vitl.in op,
4-. Traktor IMT 558 za gradb.dela 5. Kombi IMV za prevoz delavcev
6. Moped
7» Dvigalo Jonsereds Sup.Z-r70
8. Dvigalo Hiab 193/15
9. Nakladalec Volvo LM 218
10. Enoosna prikolica 8 ton
11. Enoosna prikolica 6 ton
12. Dvoosna prikolica 10 ton
13° Grederska deska-za vzdrž.cest
1 kom 161.327,35 GO Straža
1 kom 103.335,80 GO Novo m
3 kom 234.559,05 GO Podt.2 GO N.m. 1
1 kom 64.487,50 Gradb.0.
6 kom 314.002,50 GO N.m. 2 GO Str. 2 GO Podt.l Grad.o. 1
1 kom 3.438,45 GO N„m.
1 kom 167.478,40 GO Črmoš.
1 kom 68.000,00 GO Cmom.
1 kom 277.210,00 GO N.m.
1 kom 45.000,00 GO Črmoš.
2 kom 100.982,20 GO Novo m GO Črnom.
1 kom 55.911,70 GO Novo m
2 kom 20.540,00 Gradb.ob.
- 32
14. črpalka za nafto 1
15- Vrtalni stroj "Pionir11 3
16o Klinasti snež.plug-železni 3
17- Klinasti snežni plug-Lesen 1
18. Drevesničar.oprema-garnit. za okopav., pikiranje, gnojenje itd«
19. Žični pogeg-univerzalno-
dvigalo 1,3 tone ___________^
Skupaj:
= = = == = = = = r = =:sr = =: ================:
kom 3.277,45 GO Podturn
kom 52.809,30 GO Straža
GO Podturn
GO črmošnjice
kom 37-100,00 GO Novo m.
GO Straža
GO Podturn
kom 22.137,20 GO Črnomelj
85.156,00 GO Podturn
kom 12.502,00 GO po 1 kom
1 „ 829«, 254,90
================= = = = = == ===== === = =
Kot je razvidno iz gornjega pregleda je bilo leto 1972 s stališča nabave mehanizacije in opreme dokaj ugodno, saj je toLo zato porabljenih 1.829-254,.90 din. V primerjavi z letom 1971 z nabavo podobne opreme znaša indeks vloženih sredstev 88, kar pomeni, da je bilo vlaganje v to dejavnost nekoliko manjše kot leta 1971.
V primerjavi s predvidenimi sredstvi 2.005.000 din za nabavo mehanizacije predstavlja nabava v višini 1.829.254,90’ din 91 % realizacijo finančnega plana nabavo.
Med nenabavlj enimi sredstvi so: mlin za mletje peska, stroj za obtesovanje špirovcev in telefon za žago Poganci.
II. MOTORNE ŽAGE
Po inventurnem stanju leta 1972 imamo v proizvoduji-sečnji 232 motornih žag, leta 1971 pa jih je bilo 202, izven sečnje /skladišča, tečaji, gojitev/, pa jih je bilo 13- Skupno število motornih žag se je torej povečalo za 30, oziroma znaša indeks povečanja 115. Od skupno 104 novih motornih žag danih v proizvodnjo v letu 1972, so bili zastopani tile tipi:
Stihi 0,50, 051 43 kom
Stihi 041 25 kom
Stihi 020, 1 kom
Husqvarna 180 S 20 kom
Jonsereds M 80 15 kom
Skupaj: 104 kom
Iz proizvodnje smo v letu 1972 izločili oziroma prodali skupno 74 že iztrošenih ali uničenih motornih žag.«Od tega jih je bilo prodanih 55? odpisanih oziroma od DOZ-a v celoti priznanih pa 19«
Za izobrazbo gozdnih delavcev-sekačev so bili v letu 1972 organizirani 3 tečaji za delo z motorno žago in varstvo pri delu.
Na njih si je pridobilo potrebno znanje za delo z motorno žago 50 delavcev.
33 -
Stroški motornih žag so hili po podatkih plansko analitske službe v letu 1972 taki:
Obrat Enota mere Količina Stroški 1971 po m3 1972 Indeks 1972/71
Novo mesto m3 24.772 4,85 5,63 116
Straža m3 30.449 '3,80 • 4,63 122
Podturn m3 36.450 2,98 4,25 143
Crmošnjice m3 22.304 3/1-5 4,69 136
Črnomelj m3 14.741 6,24 • 7,11 114'
Trebnje m3 2.310 6,10 7,26 119
Skupaj m3 131.026 4,00 5,05 126
Iz podatkov je razvidno, da so se v letu 1972 stroški motornih žag po m3 dvignili povprečno za 26 % /leta 1972*11 %/■»
Kje so vzroki za dvig stroškov?
- Glavni vzrok za dvig stroškov je v dvigu cen rezervnih delov /cca 18 % devalvacija dinarja v decembru 1971/«
- Večje število novih motornih žag danih v proizvodnjo v letu 1972 /104 kom/ kot v letu 1971 /55 kom/, kar ima za posledico večjo denarno maso odpisa, ki nastopi ob.dajanju žage v proizvodnjo, kar gre na stroške motornih žago
- Malomarnost vzdrževanja s strani delavcev. Komisija za ugotavljanje malomarnosti vzdrževanja pri GG je v dveh primerih zahtevala povrnitev škode nastale zaradi malomarnosti od z žago zadolženega delavca,, V obeh zahtevanih primerih je bil denarni znesek v višini 186,20 din povrnjen.
III. PREVOZNI PARK
Za prevoz gozdnih sortimentov in ostalega materiala je imelo podjetje po stanju ob koncu leta 1972 22 kamionov, 6 dvoosnih in 6 enoosnih prikolic, s skupno tonažo 259»5 ton. Od tega kamioni 160,5 ton, dvoosne prikolice 57 ton in enoosne prikolice 42 ton. V primerjavi z letom 1971 predstavlja to povečanje pri istem številu vlečnih vozil za 31 ton. To povečanje gre predvsem na račun nabave enoosnih in dvoosnih prikolic ter zamenjave kamionov manjše tonaže z večjimi.
V letu 1972 smo iz proizvodnje izločili oziroma odprodali 3 že dotrajale kamione /2 kom Tigrotto 55, 1 kom TAM 4500/, Zamenjali oziroma odprodali smo tudi eno že dotrajalo avtomobilsko dvigalo Hiab 193»
Obstoječi prevozni park je leta 1972 dosegel sledečo realizacijo po posameznih obratih:
- 34- -
a/ Kamioni + prikolice
Obrat Št. Ton Možni Vozilo Popra- Ostali Povpreč. Realizacija 1972 Realizacija 1971
kam. del. na vilo izpadi prevozna n3 m3/dan m3 m3/dan
dnevi delu razd. km
Novo mesto 5 30 1.215 1.035 105 137 18 22.500 no 18.225 84
1 100 83 8 n
Straža 4 26,5 1.049 849 157 103 15 29.411 140 28.426 135
1 100 81 15 10
Podturn 4 40 1.056 780 175 108 17 32.500 168 31.332 164
% 100 74 17 10
Crmošnjits 4 38,0 1.035 738 184 113 16 26.489 144 23.864 90
% 100 71 18 n
Črnomelj 5 26 1.325 971 283 72 16 21.300 110 18.323 105
% 100 73 21 5
Skupaj GG 22 160,5 5.716 4.374 904 533 16 132.200 660 121.325 630
% 100 76 16 9
Skupaj GG 22 160 5.349 3.937 766 646 16
1971 % 100 74 14 12
b/ Kamioni + prikolice v ton lan po obratih
Obrat Realizacija 1972 Realizacija 1971
v ton km v ton km
GO Novo mesto 4-50.383 4-4-6.372
GO Straža 383.053 356.132
GO Podturn 581.4-33 594-. 279
GO Crmošnjice 567-6S4- 526.065
GO Črnomelj 34-6.623 303.343
GG Skupaj 2.329.156 2.226.191
c/ Samo prikolice leta 1972
ton ton km m3
Novo mesto l-osna 6 NM 16-56 3.807 408
2-osna 10 NM 16-73 20.085 432
GO Straža 1-osna 6 NM 15-17 11.978 591
1-osna 8 NM 16-51 30.742 1.456
Podturn 1- osna 8 NM 1&-00 7.833 518
1-osna 8 NM 16-52 30.600 1.775
2-osna 10 NM 15-20 31.560 2.453
2-osna 10 NM 15-22 48.400 2.000
ton ton km n3
Črmošnjice 2-osna 7 HM 20-11 18.716- 693
2-osna 10 HM 16-74 51.234 2.273
2-osna 10 HM 16-43 31.654 1.090
Črnomelj l-osna 6 HM 16-57 19.490 517
Skupaj 12 kom 99 306.099 14„206
d/ Samo prikolice /1 in 2-o.sne/ skupaj za GG
1972 1971 Indeks
7277T1 71/70 70/69 "
ton km 306.099 288.792 106 146 170
m3 14.206 12.453 114 — —
Iz prednjih tabel je razvidno:
pod a/
- Da znaša za podjetje letno povprečno število delovnih dni na vozilo 200, kar pomeni 76 % od možnih delovnih dni in je v okviru normalnih možnosti s tem, da obstojajo med obrati sicer manjša odstopanja.
- Da znašajo izpadi zaradi popravi. 1 16 % možnih delovnih dni, kar predstavlja povečanje v primerjavi z letom 1971 za 2 %.
- Da so se nekoliko zmanjšali razni drugi izpadi za 3 %°
- Da se je v primerjavi z letom 1971 povečala skupna in dnevna realizacija tako po obratih kot za podjetje.
- Vzrok izpadov vozil zaradi popravil ne gre toliko na isčun iztrošenosti vozil in ažurnosti popravil, kot na račun pomanjkanja rezervnih delov zlasti tistih iz uvoza, na kar pa podjetje zaradi državne politike in birokracije uvoza, nima vpliva.
- Da se je skupna realizacija kamionov in prikolic v ton km v letu 1972 v primerjavi z letom 1971 dvignila za okrog 100.000 ton lan, kar gre deloma na račun večje skupne tonaže vozil, zlasti prikolic, deloma pa na račun večjega števila delovnih dni vozil.
pod c/ in d/ :
- Da se prevoz s prikolicami iz leta v leto povečuje, kar ima brez dvoma posledico pocenitev prevoza.
- Da se povečuje iz leta v leto tudi prevoz z enoosnimi prikolicami /polprikolicami/5 kar