Zdrav Vestn 2007; 76: 839–40
839
144. SKUPŠČINA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA POMANJKANJE ZDRAVNIKOV - RESNICA ALI UTVAR
Novo mesto, 19. in 20. oktober 2007
IMAMO V SLOVENIJI DOVOLJ ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV
PREGLED STANJA IN PRIMERJAVA Z EVROPO
Branko Pirš Zdravniška zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana
Načrtovanje potreb po človeških virih v zdravstveni     Zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev je oskrbi je zapostavljena tema, o kateri se sicer veliko     močno odvisno od števila izobraženih zdravstvenih razpravlja, vendar metodološke slabosti še niso raz-     delavcev. Prav tako je izpolnjevanje potreb in zahtev rešene. Glede na to, da gre pri izdatkih za opravljeno     bolnikov možno samo ob zadostnem številu zdrav-delo večina denarja iz zdravstvenega sistema, je pre-     stvenega osebja. Poročilo organizacije WHO o zdrav-senetljivo, da je načrtovanje in raziskovanje učinkovi-     ju predstavlja osnovo za program dela s človeškimi tega načrtovanja zapostavljeno tudi v zdravstvenih si-     viri v letih 2006–2015.2 Prioritete, ki so zapisane v pro-stemih razvitih držav. Politika načrtovanja zdravstve-     gram, so: zagotavljanje učinkovitih strategij upravljane oskrbe je osrednja tema držav, ki se soočajo s po-     nja z delovno silo, okrepitev z novo delovno silo, pomanjkanjem zdravnikov. V večini primerov ta sledi     moč že obstoječim delavcem za izboljšanje delazmož-ekonomskim kazalcem, predvsem izdatkom za zdrav-     nosti, zmanjševanje števila zdravstvenih delavcev, ki stvo. V načrtu zdravstvenega sistema države moramo     zapustijo delovno mesto v zdravstvenem sistemu. Prav upoštevati, da je potrebno izobraziti zadostno število     zadnje predstavlja v številnih državah Evropske uni-ljudi, da ob določenem času zagotovimo zdravstveno     je, ki se soočajo s pomanjkanjem delavcev v zdrav-oskrbo za pokritje potreb prebivalstva za ceno, ki si     stvu (EU), znaten odstotek delavcev in tako dodatno jo lahko privoščimo.                                                       prispeva k neravnovesju med številom specialistov, Načrtovanje zdravstvene delovne sile ni proces, ki se     neenakomerni razporejenosti v regijah, slabim delov-podreja samo punudbi in potrebam, ampak je odvi-     nim pogojem in šibki bazi znanja.3, 4 sen predvsem od političnih odločitev in sledi vredno-     Načrtovalci velikokrat ne razpolagajo s podatki, ki bi tam, ki so opredeljene v organizaciji nacionalnega     zajemali celoten zdravstveni sistem, zato načrtovanje zdravstvenega sistema.1 Tako tudi metoda za oceno     mnogokrat predstavlja tehnični proces, ki zagotavlja potrebe po zdravstveni oskrbi odseva politične in eko-     predvsem kvantitativne vidike, medtem ko je kvalita-nomske določbe ter socialne vrednote, ki so v skladu     tivni vidik velikokrat zapostavljen. Posebno težavo z zdravstvenim sistemom. V sistemu, kjer je financira-     predstavlja zbiranje podatkov, ki so časovno in meto-nje zagotovljeno z javnimi sredstvi, so podlage za iz-     dološko neusklajeni. Načrtovanje števila zdravnikov račun potreb glavne determinante potrebe in epide-     poteka po načelu zagotavljanja števila specialistov, ne miološki podatki, kar je značilnost sistema odločanja     zajema pa drugih poklicev, ki sodelujejo v zdravstve-tudi v naši državi. Namen procesa načrtovanja je iska-     nem sistemu oziroma ne predvideva sodelovanja, re-nje ravnotežja oziroma uravnavanje med tem, kaj je     cimo v timskem delu, v katerem lahko nadomestni dostopno v pogojih, postavljenih v procesu, in med     delavci opravijo določena dela. Številni avtorji pred-tem, kaj je potrebno, da se zdravstvena oskrba zago-     lagajo prilagoditev in izboljšave obstoječih metod, ki tovi v skladu z načrtom. Za oceno potreb in zahtev po     pa so značilno povezane z določenimi slabostmi človeških virih v zdravstveni oskrbi obstaja več me-     zdravstvenega sistema.
tod. Različne metode uporabljajo različna predvide-     V Sloveniji je bilo konec marca leta 2007 po podatkih vanja in različne vrste podatke za izračun stroškov.     registra Zdravniške zbornice Slovenije registriranih Za dobro oceno je potrebnih veliko podatkov in pred-     4666 zdravnikov, aktivnih v zdravniški službi. Med ak-videvanj tako za zdravstveni sistem kot za ustanove,     tivne zdravnike se po dogovoru vštevajo zdravniki, kjer poteka izobraževanje. Za določevanje potreb po     zaposleni v bolnišnicah, zdravstvenih domovih ozi-zdravstvenih delavcih so v svetu v uporabi štiri meto-     roma v javnih zavodih, ki so financirani s strani ZZZS, de: glede na potrebe, glede na zahteve, glede na raz-     kot tudi zdravnike zasebnike s koncesijo ali brez. Ne-merje med številom zdravstvenih delavcev in števi-     kaj več kot 22 % aktivne zdravniške populacije pred-lom prebivalcev in glede na postavljene cilje. Vsaka     stavljajo specializanti. Ostali zdravniki od 5934 regi-od metod ima omejitve in slabosti, zato je najboljša     striranih so bodisi zaposleni na fakultetah, v javni upra-metoda kombinacija dveh ali več.                                   vi, na inštitutih in v drugih podjetjih ali so upokojeni.
840
Zdrav Vestn 2007; 76
6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0
		
		
JUl		
	T\	
	I	nnrrnn    n
	T L L L L LTT.T t	nnllnn   1r
Sl. 1. Število zdravnikov na 1000 prebivalcev. Vir:
Health Care Resources, OECD, 2007 in WHO,
Whostat, 2006. Opomba: 1 – podatki za leto 2005.
Kaj te številke pomenijo v evropskem merilu, je prikazano na sliki s številom zdravnikov na 1000 prebivalcev (Sl. 1). Povprečje v članicah OECD znaša 3,0 aktivne zdravnike na 1000 prebivalcev. Izračun povprečja naj bi po dogovoru upošteval samo aktivne zdravnike z licenco in specializante. Nekatere države se tega pravila ne držijo povsem, bodisi zato, ker nimajo natančnih podatkov, oziroma določenih kategorij zdravnikov ne morejo uvrstiti glede na postavljene pogoje. Na primer: Francija, Grčija, Nizozemska in Portugalska, ki poročajo o visokem povprečju zdravnikov, v svoji bazi podatkov ohranjajo tudi določeno število upokojenih zdravnikov, nezaposlenih zdravnikov, zdravnikov, zaposlenih v industriji oziroma raziskovalnih organizacijah. Prikazana razmerja tako niso primerna za neposredni izračun primanjkljaja v drugih državah. Je pa res, da ta odstopanja v večini primerov ne presegajo več kot 10 % predstavljene vrednosti in tako povprečje predstavlja dober približek. Slovenija zaostaja za povprečjem za 0,7 zdravnika na 1000 prebivalcev, za nekaterimi državami EU pa vsaj za 1–2 zdravnika na 1000 prebivalcev. Glede števila zobozdravnikov so podatki nekoliko bolj spodbudni, saj smo s številom zobozdravnikov celo nad povprečjem EU, čeprav premorejo nekatere države še enkrat toliko zobozdravnikov, kot jih zaposlujemo pri nas (Sl. 2).
Omejitev, koliko zdravnikov bomo izobrazili, je seveda v prvi vrsti odvisna od vpisa na medicinski fakulteti in nato od dotoka diplomantov, ki se odločijo nadaljevati delo kot specializanti za določeno specialistično področje. Razpis specializacij v okviru javnega pooblastila pripravi Zdravniška zbornica dvakrat letno v sodelovanju z ZZZS in ministrstvom za zdravje. Meril, ki jih zbornica upošteva za določitev števila razpisanih specializacij, je več: merilo zastopanosti vrste specializacije v regiji in v primerjavi s povprečjem števila specialistov v EU, podatke o potrebnem nadomeščanju zdravnikov za obnavljanje obstoječe mreže, po-
	
	
I	
	r 1
	l | 1
	
 11,11, 11, I   I—IJ I, I   -L	


Sl. 2. Število zobozdravnikov na 1000 prebivalcev.Vir: European health for all database, 2005.
trebe, ki jih javijo javni zavodi ter omejitve zaradi omejenega števila specializantskih delovnih mest v kliničnih ustanovah.5 S tem se v prvi vrsti zagotavlja enakomerna razporejenost specialistov po regijah. Tako sestavljen sistem je trenutno najboljši način za izračun oziroma najbolj stvarno oceno primanjkljaja zdravnikov.
Pripravljene projekcije oziroma napovedi ne kažejo možnosti kratkoročnega prirastka k številu zdravnikov. Pričakovanja o prihodu zdravnikov iz tujine se niso uresničila. Prirastek ostaja na predvideni ravni 1 %, ki ga je že pred leti določila vlada. Ob upoštevanju vseh dejavnikov po izračunih Zbornice trenutno v Sloveniji primanjkuje 400–500 zdravnikov specialistov. Ob upoštevanju povečanega števila diplomantov bomo z nadaljnjo rastjo števila zdravnikov ob upoštevanju predvidenega zmanjševanja števila prebivalcev po letu 2010 dosegli povprečje EU v številu zdravnikov na 1000 prebivalcev leta 2020.
Literatura
1.  Dreesch N, Dolea C, Dal Poz MR, Goubarev A, Adams O, Aregawi M, et al. An approach to estimating human resource requirements to achieve the Millennium Development Goals. Health Policy Plan 2005; 20: 267–76.
2.  WHO. Human resources for health. Models for projecting workforce supply andrequirements. Geneve: World Health Organization; 2001.
3.  Chen L, Evans T, Anand S, Boufford JI, Brown H, Chowdhury M, et al. Human resources for health: overcoming the crisis. Lancet 2004; 364: 1984–90.
4.  El-Jardali F, Jamal D, Abdallah A, Kassak K. Human resources for health planning and management in the Eastern Mediterranean region: facts, gaps and forward thinking for research and policy. Hum Resour Health 2007; 5: 9.
5.  Fras Z. Zdravnikov premalo – kaj pa kakovost? ISIS 2006; 14(2): 30.