Uhaja rsssn sobot, nadeli PR O ^VF TA Uredniški k» upravniškl prostori: aaST Soute Lawndale Ava. ' ^ la*1£¿¡£* máwJSS^ Mr m%. V 9 V Et I A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Otfloa of Publication: MST Soute Lawndale Ave. Telephone, Roekwall 4004 LgTO-YEXH XXXIV. Ohm liste Ja ae.oo ÜT'7 1*' 1 im. CHICAGO. ILL. ČETRTEK. I. JULIJA (JULY I), 1941 Subscription $100 Yearly ŠTEV.—NUMBER 19ft for mailing at «acial rate poataga provided 1er in section 110», Act of Oct 1. HIT, authorised on Juna 4. 1911. Ruska podmornica napadla nemško bojno ladjo Dva torpeda zadela in poškodovala ladjo Tirpitz. Moskva priznala padec strategične-ga mesta in umik sovjetskih čet. Angleži obkrožili osisčno armado pri Alameinu. Milijon japonskih vojakov padlo na kitajskih bojiščih Moskva. 9. jul.—Nemška bojna ladja Tirpitz je bila napadena in težko poškodovana po ruski podmornici na Barenškem morju, pravi uradni komunike, objavljen danes zjutraj. Podmornica je izstrelila dva torpeda. Barenško morje je del Arktičnega morja in leži severno od Murmanska in Arhangela. Kdaj je bila nemška bojna ladja tor-pedirana, komunike ne omenja. V isti akciji so Rusi potopili nemški vojaški transport, drugega pa poškodovali. Moskva je priznala, da so Nemci okupirali Stari > Oskol, strategično mesto, ki leži 65 milj zapadno od Voroneža, in umik sovjetskih čet na nove pozicije. Maršal Timošenko je preprečil prehod nacijskih kolon čez reko Don. v Kairo, Egipt, 9. jul.—Britske čete so odrezale del osiščne armade, kateri poveljuje feldmar-sal Erwin Rommel, v bližini El Alameina in jo obkrožile. Nemci in Italijani se skušajo izmuzniti iz pasti, kar pa se jim najbrže ne bo posrečilo. Zajete čete se hočejo združiti z glavno armado, ki se je umaknila v severni sektor fronte. Moskva. 8. jul.—Ruska armada se je morala spat umakniti pred Hitlerjevimi legijami, ki prodirajo naprej v kotlini reke Don, pravi Uradno poročilo. Pred objavo tega poročila je Moskva priznala, da so Nemci invadlrali provinco Voronež. Glavna nemška armada je zbrana na zapadni strani Voroneža, železniškega središča ob progi železnice Moskva-Rostov, in v bližini Stareja Oskola. Na-cijske oklopne enote naskakuje-jo pozicije ruskega vojaštva. Rdeča zvezda, glasilo armade, pravi, da so Rusi razbili dvesto nemških tankov in prizadjali sovražniku ogromne izgube. Več tisoč nemških vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Prej so Rusi naznanili umik na drugo bojno črto. Uradna časnikarska agentura Tass pravi, da so morali Nemci plačati visoko ceno za vsak čevelj ozemlja, ki so ga zasedli. Na bojišču pri Voronežu leže kupi trupel nemških vojakov. Pravda, glasilo komunistične stranke, pravi, da je Hitler vr-K?1 štiri nove divizije v boj proti Kusom na fronti pri Voronežu. Dalje pravi, da so sovjetske čete «ačele protiofenzivo v sektorju mod I z j umom in Kupjanskom na južnem koncu ukrajinske fronte. Nemci so bili vrženi nazaj v pro-tioienzivi. B»rlln. 8. jul.—Nemško vrhov-poveljstvo je naznanilo oku-pacijo Voroneža ln da je ena di-;'"ja razbila 61 ruakih tankov. N« inškfc oklopne enote ao razde-Ju,t> komunikacijske zveze in prodrle 120 milj daleč v zadnjih treh dneh. V spopadih v zraku ao Nemci * trelili 96 ruskih bojnih letal, ^mi pa so izgubili pet bombnikov. Dve ruski podmornici ao P'»topile bombe, ki ao jih metali mški letalci. Obe sta bili po-t"pljeni na Črnem morju v bli-"ni "brežja Krimskega polotoka. Berlinu trdijo, da so nem-k> Iximbniki napadli ameriško «'»žarko, ki je spremljala parčke na poti v Murmansk, rueko luko ob Arktiku. Križarka in psmikl so bili napadeni v vodah P" i'iuberganu, Norveška. J,"wbni komunike, izdan v rlavnem Hitlerjevem stanu, pri-v» da ao bombe bi podmornice 1*'topile tudi 28 pamikov, nalo- ženih s tanki, letali, strelivom in drugo bojno opremo, namenjeno ruski armadi. Kairo. Egipt, 8. jul.—Bojna letala igrajo glavno vlogo v operacijah nad puščavo v zapadnem Egiptu, poroča britsko poveljstvo. Iniciativa je še vedno v britskih eqkah. Na glavni bojni črti, ki se vleče od El Alameina do obrežja ob Sredozemskem morju, se položaj ni izpremenil. Britske mobilne enote napadajo desno krilo osiščne armade, kateri poveljuje feldmaršal Erwin Rommel. Več osiščnih kolon, ki so se plazile ob robu britske bojne črte, je bilo vrženih nazaj. Ameriška letalska sila koopérira z angleško v napadih na osiščne baze. Nadaljnji bombni napadi so bili izvršeni na Ben-gazi in druge baze v Libiji. Bombe, ki so jih vrgli ameriški in angleški letalci, so porušile več mllitarističnih objektov in zanetil^ požare. Nove britske čete stalno prihajajo na egiptako fronto. Večina se je že pridružila glavni armadi. Čungldng. Kitajska. 8. Jul.— Predstavnik armada je dejal, da je v petih letih padlo na kitajaldh bojiščih milijon japon- sWH'vojakov, 1,500,000 pa jç .bilo ranjenih. Ôn je govoHl nà dan, ko je Kitajska stopils v šesto leto vojne proti Japoncem. Japonska armada na Kitajskem Šteje zdaj okrog 900,000 vojakov. Spetih letih vojne ao Japonci izgubili 2506 bojnih letal. Japonska letalska sila je dobila težke udarce in zdaj imajo Japonci le okrog tisoč bojnih letal za operacije v zraku. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so bitke omejene na provinci Cekiang in Kiangsi. Položaj na fronti se ni izpremenil. Kitajci drže vse pozicije kljub kitajskim naskokom. Kitajska ln ameriška letela so včeraj ponovno metala bombe na japonsko letalsko bazo pri Kantonu, glavnem mestu južne Kitajske. Ameriške čestitke Kitajski Stimson in Knox hvalita junaštvo kitajskih vojakov Waaklngton, D. C. 8. julija.— Vojni tajnik Henry L. Stimson in mornarični tajnik Frank Knox sta čestitala Kitajski ob peti obletnici vojne proti Japonski in pohvalila junaški odpor kitajskih brambovcev proti napadalcu. "Pred petimi leti je Japonska brutalno in brez vsake provoka-clje napadla miroljubni kitajakl narod," pravita v skupni posla-niči. "Slabo oborožena in nepripravljena kitajska armada se uspešno upira sovražniku po petih letih vojne. Junaštvo kitajskih vojakov in ljudatva, ki so ga demonstrirali, vliva pogum vsem narodom, kj se v tej vojni bore za ohranitev demokracije in svobode. Ameriški vojaki in pomorščaki so tovariši kitajskih brambovcev v orožju. Ti bodo napeli vie aile v naporih, katerih cilj je izgon napadalcev s kitajske zemlje." • Vest iz Čungkinga pravi, da bo poslanica Stimsona in Knoxa prečitana pred kitajskimi vojaki na vseh frontah, kjer se bore proti Japoncem. Poleg vojnega in mornaričnega tajnika je čestital Kitajcem tudi generalni poštar Wank Walker. Olajšave glede uposlitoe----r----------. v vojnih industrijah Washington, D. C., 8. julija Paul V. McNutt, načelnik federalne komisije za mobilizacijo delovne sile, je naznanil, da se od delavcev, ki iščejo delo v voj nih industrijah, ne bo več zahtevalo rojstnih listov kot dokaz, da so ameriški državljani. Izjava prosilca, podpisana v navzočnosti reprezentanta armade sli mornarice, da je državljan, bo zadostovala. McNutt je dejal, da mnogo izurjenih delavcev ni moglo dobiti dela v vojnih industrijah, ker niso imeli rojstnih listov. Kompenije, ki Imajo vladna naročila, ao bile informirane o novi proceduri. Roosevelt proti zvišanju mezd jeklarjem Washington. D. C., 8. julija.— Predsednik Roosevelt Je dejsl na konferenci z reporter Ji, de bi zvišanje mezd jeklarjem v to-varnah kom pen i j "Malega jekla" rezu 1 tiralo v zvišanju življen-skih stroškov Zadeva zvišanja mead Je pred vojno-delavskim odborom. Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, zahtevs zvišanje mezde za dolar na dan. V tovarnah kompanij "Malega Jekla" dela čez 150,000 delavcev. Železničarji zahtevajo zvišanje plače Glasovanje o oklicu »tatfc* Chicago, 8. jul.—Cestni želčz-ničarji, člani unije Railway Employés, Street & Electric (ADF), zahtevajo zvišanje plače za dva-najat centov na uro, oskrbo v bolnišnicah in podaljšanje letnih počitnic za pet dni. Veljavnoat pogodbe med unijo in družbo Chicsgo Surface Lines je potekla 81. maja. Uradniki unije pravijo, da pogajanja glede sklenitve nove pogodbe niso prinesla nobenega rezultata. Unija je odredila glasovanje o oklicu stavke. To se bo vršilo prihodnji petek v dvorani unija. Pred nekaj tfdni ao železničarji zahtevali, da se spor predloži v rešitev posebnemu odboru. Za svojega nprezentanta so izbrali mestnega odbornika J. B. Mc-DermotU. Uradniki unije so izjavili, da odbor ni storil še ničesar glede likvidacije konflikte. Federalni urad za kontrolo cen se je izrekel za znižanje voznlne na cestni železnici na sedem centov, ki je bila v veljavi do 20. aprila. Leon Henderson, načelnik tegs urada, je preko Alexa Elsona, pokrajinskega pravnega svetovides, naznanil, da bo peticija za znižanje voznlne danes predložene državni trgovinski komisiji. GLAVNI VODITELJI NEMŠKEGA INDA OBTOŽENI Federalni agent je aretirali čez 60 oseb SABOTERJI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM New York. I. Jul.—Federalne avtoritete so namenile, da ja 29 glavnih voditeljev Nemško-ame-riškega bunda, nacijske organizacije, obtoženih zarote z namenom kršenja nabornega zakona in zakona glede registracije sovražnih tujcev. Ako bodo apo-znani za krive, bodo obaojeni v zapor ln plačitev denarne kasni. Federalni agentje love bun-dovce in one, ki ao osumljeni, da simpatizirajo s oaiščem, v New Yorku, Pennsylvania. IUlnolsu, Indian!, Minnesota Washingtons Californiji in drugih državah. Čez 50 je bilo še aretiranih na obtožbo, da so svetovali članom bunda, naj se ne prijavijo za službo v armadi in registrirajo kot sovražni tujci. Obtoženi se bili že Gerhard Wilhelm Kunze, bivši načelnik Nemško-ameriAkega bunds, ki je v zadnjem nbvembru pobegnil v Mehiko, kjer je bil aretiran zadnjo sredo in odveden v Ameriko; dr. Otto WUlumelt, načelnik či-kaške podruhtice bunda; rev John C. Fitting, duhovni svetovalec Bruna Richards Hauptmanna, ugrabitelja etroka letal ca Charleaa Llndbergha, in več drugih. Hauptmann je bil usmr- storjenega zločina. Waaklngton. D. C.. 8. julija.— Vojaško sodišče, ki ga tvori sedem generalov, bo odločilo o usodi osmih nemških saboterjev, ka-tpre je pripeljala nemška podmornica in ae ae Izkrcali v dveh skupinah na ameriškem obrežju. Tajna obravnava ae je pričela danes. Zs zagovornika aaboter-ev ste bila imenovana polkovnika Cassius M. Dowell in Kenneth Royall. Predsednik vojsškegs sodiščs e general Frsnk R. McCoy. V Washingtonu krožijo govorice, da so ssboterjl pri zsslišsnju povedali imen* svojih pomočnikov v Ameriki in da so bili vsi areti-rsni. George John Dasch, eden izmed ssboterjev, bo imel posebnega zagovornika. Ta je polkovnik Carl L. Ristlne. Prej je bilo razkrito, ds je Dasch dal informacije federalnim avtoritetam, Id so rezultirele v aretaciji ssboterjev. Lov na osiščne podmornice Anglija proti ustanovitvi kidovtk* armadt \ London, 8. Jul.—Vojni minister Jsmes Grla Je dejal v par lamentu, da Je proti ustanovitvi židovske armade. "Angleški ži-dje so podvrženi službi v angleški armadi, tuji pa se Ji lahko pridružijo kot prostovoljci,H Je rekel Grigg- "Čez 50,000 pele-stinskih Židov še služi v briteki armadi na Srednjem vzhodu Ustanovitev posebne židovske ar meda priporočajo voditelji več židovskih organizacij. Zid je izgube delo v italijanskih tovarnah Berlin, S. Jul.-Vsl Žid je. ki delajo v Italijanskih orožnih tovarnah, bodo odpuščeni ob koncu tegs meeeca, se glesi sem do-spelo poročilo is Milana. Poročilo Je poslala nemška čaanikarska agentura TJraneoceen. Razkol v egiptski politični stranki Ekscfcutiva odstavila tajnika stranko Angleške in kanad< sko ladjo so pridružilo ameriškim Waahlngton, D. C.. 8. julija.— Angleške in kanadske bojne ladje so prišle na pomoč ameriški bojni mornarici v borbi proti ositfnim podmornicam, ki napa dajo in potapljajo parnike v ameriških vodah. Uradno naznanilo mornaričnega departmenta pra vi, da angleški ln kanadakl ru šilci ae kretajo na Atlantiku in Karlbejakem morju poleg ameriških bojnih ladij in sasleduje-jo osiščne podmornice. Dospela pomoč je bila pozdrav ljena kot garancija, da ae bodo napadi na parnike v ameriških vodah zmanjšali. Potopi parni-kov ao alarmirali vlaoke kroge v zavezniškem poveljatvu. Mornarični department je nedavno naznanil, da je bil usta novljen konvojskl sistem ob obrežju Atlantika od države Malne do Floride. Konvoji, katere šči tijo rušilcl ln manjše bojne le dje, nudijo največjo zaščito plovbi. Prej je bilo razkrito, da sovražne podmornice polagajo mi ne v vodah ob vzhodnem smeri škem obrežju in da je bilo že več parnikov potopljenih po trčenju minami. V zadnjih tednih ao osiščne podmornice potopile dva ali tri parnUe dnevno. Ustanovitev ženskih rezervnih zborov Sonat sprojol zadevni načrt ' Waahlngton. D. Cm 8. julija.— Zakonaki načrt glede ustanovit ve ženskih rezervnih mornarič-nih zborov je bil sprejet v sena tu ln potem poslsn niiji kon grešni zbornici v odobritev. T zbori bodo nsdomestili pomorš-čeke, ki zdsj opravljajo pomožno službo. Nsčrt je bil sprejet potem, ko je senator Ouy Gillette, demo-krst iz Iowe, pojasnil, da Je mornarični department odobril načrt v revidirani obliki, Članice ženskih zborov bodo opravljale pomožno službo na obrežjih in te bo omejena samo na kontinentalno Ameriko. Gillette je dejsl, da ženske ne bodo poslane na drugo stran morja. Sprejeti načrt med drugim določa, da ženske ne smejo nadomestiti civilnih, uslužbencev, temveč le mornarične častnike in pomorščeke. Ti bodo lahko po-slsnl na morja. - Glavno delo, ki ga bodo opre-vljsli ženski zbori, bo v področju komunlkecij. V te zbore bodo sprejemsli ženske v starosti 20 do 50 let. Ženske, ki pokažejo svojo sposobnost, dobijo stopnjo častnikov. Vlada bo morda zasegla avtne obode Nov poveljnik ameriške letalske sile Pripravo sa invasijo evropskega kontinenta Washington. D. C.. 8. julija — Vojni department je naznanil, da ja bil general Carl A. Spaatz Imenovan za vrhovnega poveljnika ameriških letalakih zborov v Evropi. Spaatz je veteran v letalatvu in je v prvi avetovni vojni aeatrelil tri nemška bojna letala v enem apopadu. Spaatz bo vodil operacije ameriške letalake alle pod generalom D. Eiaenhowerjem, ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika ameriške oborošene aile v Evropi. Za pomočnike Spaatzu so bili imenovani major George E. Stratemeyer, polkovnik Mlllard 8. Harmon in polkovnik Henry S. Duff. Domneva je, da je invazija ev-ropakega kontinente blizu. V tej bodo igrala važno vlogo bojna letala. Landen. 8. jul.—Dve ameriški bojni letali, ki ata ae udeležili napada na nemške letalake baae v Holandiji, ae nista vrnili. Posadka oamlh letalcev n še pogreša. V Londonu ni ananst ali ao ae ubili ali pa ao jih Nemci ujeli. Argentinamejila plovbo parnikov Nemška blokada amoriikofa obrežja prignana Kaira. Egipt. 8 jul.—Razkol v egiptski nacionalistični strsnkl Ja nastal, ko Je ekaekutivs odstavila generalnega tajnika Ma krama Ebeide, ki je imel to pozicijo petnajst let. Ebeid Je bil dvakrat finančni minister in dolgo let desne roka sedanjega pre-mterja Mustafs Nshasa. Vzrok odatevitve Ebeide Je bil pojasnjen po seji članov ekseku-tivnega odbore, ki Je trajala več ur. Pojasnilo Je, da ss je Ebeid izneveril načelom stranke in da Je obdolžil estele voditelje zanemarjanje dolžnosti. Ragheb Kanna, eden izmed nejetarejših voditeljev nacionalistične stranke, je bil tudi odstavljen. Druge seje ekeekutlv-nega odbora bo kmalu skJieane bi ne tej se bo vršile razprava o akciji proti drugim voditeljem stranka, ki so obdolženi, de se ne drža načel stranka. Predsednik turške vlade umrl Ankara, Turčija, I. jul.-Dr. Reflk Say dam, predsednik turška vlada, Je umrl v nekem hotelu v Istanbulu, kamor je odšel na počitnice. Vzrok smrti je bila srčna hiba. Notranll minister Pikri Tuser bo vodil posle predsednike vlade, dokler ne bo imenovan nov premier. Mehiško letalo napadlo podmornico Mexico City, S. Jul—Vojsškl krogi so iz Je vili, de je bojno letelo metalo bombe ne sovrsžno podmornico v bližini Tsmpice, mehiške luke. Bombe se nejbrfce potopile podmornico To Je bil prvi udarec osliču s strani Mehike, odkar je napovedala vojno Nemčiji, 1 talij» in Japonakl Buenos Alrea. Argentina. 8. jul —Predaednlk Ramon S. Caatllio je podpisal odredbo, ki prepoveduje argentinakim parnikom vstop v pomorske vojne cone. Te cone so ob obrežju Združenih drlav in Kanade, kjer operirajo nemške podmornice. Odredbs pomeni, ds je Častil lo priznal nemško blokado vodovja ob ameriškem ln kanad akem obrežju. Argentlnaki par niki bodo pluli proti Ameriki po južni pomoraki črti in prietajaii v New Orleanau, Le. . Nemška vlada je zagotovile Argentino, de bo plačala odškod nino za argentinski pernik Rio Tercera, ki ga je potopila nem k* podmornica v bližini ameriškega obrežja 22. junija. Zunanji minister Enrlque Ouinssu je dejsl, ds Je nemško zagotovilo zadovoljilo Argentino in ds sled nje ne bo storila nadaljnjegs koraka v tej zadevi. Incident je bil zaključen s neznenllom glede omejitve plovbe argentinskih parnikov. Veščaki priporočajo zvišanje odmerkov sladkor/a Weshington, D. C., I. julija,— Zvišanje odmerkov sledkorje družinsm In posameznikom prihodnjih mesecih Je upravičeno po Izjsvi urade as kontrolo cen, vaščakov in represententov sladkorne Industrije. Ti so ugotovili, da sa je nehejelo 1. julije 1,690,000 ton sledkorje v skladi ščth. V prejšnjih letih so sne-šele zaloge sladkorja v tem mesecu 1,700 ^¿SU^JStl ustreljen, prs\im ženi, ds sem bil "¿¡ZZTlrZ» Yueoslavla waT invaded and subjugated o. I že v Usti vesi sli mestu. Upam portion el Slovenia was farther ^ pride ura, ko bo vzel vrsg na-•ey, Italy end Nunganr DrBen- u sovražnike in krvoloke. Ko se ¡/¡tf&rfMMrt^^ Ibodo u krv°loki podali in razo- nov. who clsima tho distinction of bela« acieaeo. or «eopolltik. aoems to be rather diiion», for hla geopolitical division of Europe territory within the Itolo Gormen.Hungarian his formula fee world poacojhe arrangement wUl I alnoerely hopo Mr. Lippmann will oontinuo to and other equally democrotic Aaaorieans about tho naps and will soooeed la naoovoring the arialsedleg saettn* tot sns) ■ihseiti He has studied the Atlantic sfeertsr »tap—d by Pres ident Roosevelt and Prime Miniater Churchill, while Prot Bounce evt dently prefers his annihilation method te brin« about the future peees 91 o. besili bele zastave v Berlinu in šel tudi v Tokiu, potem bodo naše •"■■••■l | mame in očetje, bratje in aeatre zopet veseli in tudi zvonovi bodo lepo peli in fabriške sirene tulile. Vse bo živo in veselo. Tedaj bom vprašal, kje so tisti Hitlerjevi hlapci, ampak petoko-lonci bodo tiho. Jaz sem stsr mož, ne velik in tudi nič več močan, toda tiste dneve bi še rad Br. Kuhel, gl. blagajnik SNPJ, seveda ni čakal, da bi ga kdo I doživel, najel ze napisan je gornjih vrstic; čutil je potrebo, da je treba ne- Drsgl moji čitatelji .podpirajte kaj atoritl in atoril je. Smatramo, da je v vaaki večji neeelbini kdo, Prosveto, kajti to je vaš liat, doki ima zmožnost za angleško pisanje In pe voljo, ds je trebe nekaj laVski list. Ona vas uči in tudi storili. To Je vse, česar nam je treba. brani pred krvolokL Imamo tu- Ko smo to sugestireli, nismo misllll-kakor Izvaja Ameriška Do- d* dobregs urednika Ivana Mol-movina—da Je trebe plačevati te naše zaupnike. Co bi vsakdo za- ka, ki dobro biča nsše krvoloke. htevsl plačilo za delo te vrste, ne bomo res prišli nikamor. Marši- Le udari hudičs Hitlerja in ja-ksj Je trebe izvršiti Iz ljubezni do stvsri same, iz prepričanja, da jnmskege mikada! Jaz sem predobro delo se ssmo naplača ... M hrvaUki *\n> roJfn Prl K*r-Čikaška naselbina je dala vzgled. Drug. najine naj ^l^^^^H«* sem mlad po avetu in ko sem se isučil, sem postsl prsvi Slovenec. Nsj povem, da sem prošlege Ameriški fešisti in nacisti nimajo enotne organizacije, kar je naj-1 *>trci P"J»i zfK)l<1 bU ^^ večja sreča za Ameriko. PojavUi so se večinoma izza velike do»|J£? v bf;nU"lco- » "J presije in med rszvojem novega desU vssk ns svojo poet, kakor bUi T^Vu / Ji nekakšni mcalje, in iakali so pristsšev, seveda nsjraje bogstih, kil®0 ved*u« di iUri PanUn dal Prosvete se lepe zahvalim, ker]set, da so se mogli na svoji zem-me je pohvalil za moj dopis o lji za silo preživeti. Drugi kmo-naši ameriški mladini Je tako t je so pa pozimi hodili v Nemči-in nič drugače. In če mi bo že- j0 v rudnike delat, poleti so se na dala kozarec vina, črnega a- pa vrnili domov in delali na svo-11 belega, bom napisal še lepši jih revnih kmetijah. Tako so se dopis, ksjti potem človek lažje siromašno preživljali, piše. Nsšo mladino je trebe le- stari kmetje so bili zelo jp? x> vzgajati takoj od zibeli do 21. foini in verjeli so samo .to, kar lete, zakaj potem je ne moreš L^ ¿up|1ik povedal raz priž-več, ker ti pravi: "Jaz aem star nice LisU niso imeli nobenega, 21 let in sem sam svoj boss . . " tudi ga niso mogli naročiti, ker Če ne boete pravilno vzgojili I ^ bm prereVru. PreživljaU so svojih otrok do 21. lets, potem L^ z živinorejo, večinoma a ko-je prepozno, kajti potem ti pra-l^^ ^ ovcami. Kmetje so bili vi, da je to Amerika. Ampak tu-|nekako združeni 20 do 30 sku-di v Ameriki je dosti lačnih in j^ji ^ nekako tako ure-raztrganih. Naša mladina poha- hen0( da so vse ovce in koze ime-je v šolo 12 aU 13 let, potem pa mj^diče t maju, da so bile vse prime za vsako delo. naenkrat molzne. Potem so na- Poznam dobro tudi Matijete jeli pastir je in enega, ki je znal Pogorelca, od katerege aem ku- delati sir, nakar so odgnali vso pil uro pred 42 leti, tode je še žival na planine in tam skupno zdaj ne dam za $42. Prijatelj delali sir. Prvi dan so pomolzli Jankovič, ti praviš, da sem doati Vsak svoje ovce in koze in mleko poskusil in da bi lahko napisal zvagali, potem so pa kar skupa, lep romsn. Seveda bi ga, ampak molzli in delaU sir do jeseni. V bi moral pisati vso zimo. Bo- jeseni so ves pridelek zvagali in ril sem se že s šerifi in deputiji, zračunali, koliko sira je prišlo ko aem bil mlad, kajti Penian nft vsakega na podlagi teže mle-ni skebal in mu tudi ne gospoda- ka, ki so ga zvagali prvi dan. Po-rijo Amerikand, ksjti jaz sem tem so sir skupno prodali, in si boljši kot so tu rojeni. V našem cer največ v Italijo, mestu sem bil leta in leta kon- stgri j^tje so tudi verjeli v cilman, kakor tudi policaj in I ¿arovništvo. Če mu je šlo ka committee man. Imam svoje hi- navzkriž, je že mislil, da mu je še in Ameriko mi branijo moji ^ «zacopral". Nekoč sem na-ainove, pa tudi sam pomagam I letel ^ ^j^gg kmeta. Ko sem se Ameriki na vseh straneh. vračal domov pozno ponoči s Jankovič me je tudi vprsšal, fantovskega vasovanja, sem šel če je še tisti hotel tukaj. Seve- mimo nekega hleva, iz katerega da je še, ampak poetaje ni več, se je kadU dim skozi špranje. Mi-kajti oeebni vlak več ne vozi po slil sem, da je mogoče kdo kme-našlh hribih, ker so gs nadome-1 tu hlev zažgal. Mislil sem tudi, stili svtomdbili in avtnl busi. Sa- da bom mogoče še lahko pogasil mo še tovorni vlek vozi iz naše ¿n začnem odpirati vrata. Tedaj naselbine, in sicer odpelje vsak I ^ prileti ^met z gnojnimi vila-dan 75 vagonov premoga iz naše ml ^ me hoče kar nabosti. Na-Slblrlje. Kadar ne bo več vlaka hruli me, da sem jaz tisti, Mki mu ne železniškega tira, potem tudi | je zacopral, da mu živina tako žine pa prijatelje, da nas pose-tijo na pikniku, katerega priredi naš pevski zbor Prešeren v nede-jo, 12. julija, na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pripravljeno X) vsqgf najboljši meri za stare in mlaft, pa tudi poskočno mu ziko bomo imelL Tudi smo se že dogovorili z gospodarjem, da ne bo pustil komarjev na vrt, kamor bo prosta vstopnina. Torej pridite vsi na piknik in boste videli, kako bo lušno, kajti v nedeljo bodo dobili vsi komarji in muhe nagobčnike, da ne bodo mogli nikogar opikati. Za vašo udeležbo se vsm pikniški od bor že vnaprej zahvaljuje. Jakob Marlnlck, tajnik. Ameriški fašisti ao lahko financirali njihovo propagando. nekaj dolerjev. Reči moram, da Kar Je pri ameriških naclfašistih značilnega, je to, da je ■^{¡¡L^i tu^i^žarki % ne bo več Ü ■■MA'iM naselbine. Paul Panlan. O delu, vojni In doftlvljeju krepa." Bila je neka oseba, ki je tistemu kmetu natvezila na uho za ¡20 goldinarjev, kako lahko za- me pre- __ _____ _ Potem mi njimi precej klerlkov, katoliških In protestantovsklh—in njihova ijo da imtm nadfaštsttčns propaganda je skrbno odeU s religioznim snačspl^^ ^ ^ drUg€ga kot Jem. To jiomeni, de nastopejo v prvi vrsti kot evengellsti ali bolje da jo moramo nekjc poiskati aH rečeno kot "revlvalistr' sli nekakšni misijonarji. dobUl V bolnišnico je prišlo naj- Katoliški župnik Coughlin—ki Je zdaj umolknil v javnosti, je U^j dosti Hrvatov, ampak sa pa toliko bolj aktiven podtalno med svojimi zaupniki, kakor ve «tsiega Pan lana nI bilo krvL Po-(Mivedati ncwyorškl New leader—ni sicer naatopel kot misijonar, I tem je prišle skupina Slovencev temveč kot socialni reformator, toda gb vsaki priliki se je sklice- |n ukoj je bilo doeti krvi seme. I val ne pa peške eni »klike, s katerimi Je sakrival In barval svojo | Q^ go mi jo trije Slovenci, ks^ nacifašistično misijo v Ameriki. Proteetentovskl pridigarji, ki opravljajo Goebbelaovo delo v A-merikl, ac |>u aklicujeju direktno na biblijo, čeprav v lati aapl na-jtadajo Žide. ne zavedajo ee, da je polovica biblije žldovakaga Is-kora m tudi druga polovica ima opraviti s judovskimi karakterji V Kansasu je na delu protestantovski misijonar Gerald B. Win-tod, ki Je zdaj kandidat za senatorje. Ta človek odločno senika, da )e fašist — po lastnih bcaedah Je on v bojU le z mednarodnim komunističnim židovstvom — ampak vae, kar govori In piše v svojem listu, ki so imenuj«- The Defender, smrdi po Goebbelou m Hitlerju H« ven imI Wim.«l jo bil prvi, ki je ModkrtlN, da je predsednik Rimaevell ^židovskege" rodu in njegovo pravo Ime je "Iti-aenfcld . . " V N« mciji m* hitro hlastnili po tem bunku In ga razširili po vm It kotih a vet a lxU 1936 Je Wlnrod obiskal Nem-t jjs in ko ae je vrnil, je kar bruhal Is eebe — nadattčno gsndo. Winrtxl ni i/pnmenil avojege stališča po napadu na Pearl Harbor in še dane« trdi, da Je Rooeevelt Izzval U napad, ker J« bojkotiral Japonce ... f Rev Winred ima okrog arbe kakih 50 fundamenlalletlčnih pastorjev. ki mu p<»maga)o; vsi ti pastorji razširjajo njegov list. ki je replika brrlinak«ita Sturrmerja m shirajo denar sanj pri bogatih članih svojih cerkva Zadnje čase tmftt U mož ogromne vsote denarjs in marsikdo ee v prašuje kje ge Je dobil. Zanimivo pa je to* Dieeov kongresni odsek do denea še ni ss-slišal nad fašističnega "revivalfeta" Geralda B. Win roda lr Wichlte. Kana - Harmarville, Pa. — Ker se iz seči "copernika". Dala mu je to- naše naselbine nihče ne oglasi, le navodilo: V hlevu naj zakuri bom jaz nekaj napiaal, da bo jav- ogenj in greje kos železa. Ka-nost vedele, da še živimo. Zdaj I dar mu žival. pogine, naj izreze imamo premogarji počitnice za I srce in ga peče na tistem železu, deset dni. Mogoče bomo Še dalj Takrat bo prišla do hleva tista doma, kajti kompanija ima veli- oseba, ki mu je "zacoprala". V ko popravil v rovu. Do sedaj tem slučaju sem prišel revno jaz smo delali po štiri dni v tednu, hn Uko postal — "Čarovnik". Jaz ali zaslužek je bolj pičel, kajti sem kmeta tolažil in mu dopo-ne dobimo dovolj vagončkov, ker I vedoval, da to ni resnica in naj je rov prenapolnjen a premogar- nikar ne verjame v take buda-ji. Je pač tako, da hoče vaakdo hosti. Ali kmet se ni dal poto-živeti. ' lažiti, kar razburjal je je proti Mladi fantje odhajajo v arma- meni, nakar sem jo popihal do-do dnevna Od naše lokalne uni-lmov. je jih je že šlo 54, In aicer vaake Potem je šla tieta novica od hi-narodnoati. Tudi članov naše je- še do hiše. Ker se stvsr le ni dnote je že šlo precej. Želimo I polegla in je prišla na uho celo vsem srečno vrnitev. Vojne bon-1 orožnikom, sem morsl ns sodnijl de kupujemo vsi premogsrji in iskati pravico. Ko pridemo na pomagamo na vse kraje kolikor sodnijo na zaslišanje, vpraša sod-Je nam mogoče, da čim prej uni- nik tistega kmeta, kdo mu je dal čimo to grozno Hitlerjevo in taka navodila. Mož ni hotel iz-Mueaollnljevo morilno mašino, dati oeebe, ali ker mu Je aodnik kakor tudi Hirohitovo. zagrozil, da ga bo zaprl, če ne po- Kot izgleda, te vojna še ne bol ve, tedaj je šele povedal ime ti kmalu končsne in bo treba le atega sleparja, kakor tudi to, da veliko žrtvovanje in pomoči, mu je plečal 20 goldinarjev. Bratje in sestro, ne posebimo na- Kmet je morsl plsčstl sodnijske lih bratov ln eeeter v stari do-1 stroške, tistegs sle^krjs je pa movlnl ln prav Uko ne bratov sodnik dal zapreti 21 dni. Tako Ruaov, ki se tako hrabro borijo se je končalo to "čarovništvo Barbičeve počitnice Cleveland*—Naš vlak iz De-troita v Chicago dne 18. junija se je nazival "Motor City Special" in nas je pripeljal na Centralno posUjo pri jezeru Michi-ganu ob 7:20 zjutraj. Najprvo je bilo potrebno, da si,zasiguram sobo za časa mojega bivanja Chicagu. Stopim k telefonu m pokličem Lawndale 4325. "Hello kdo je?" vpraša ženski glas "Frank."—"Kateri Frank?" Žen-ska hoče bili previdna. "Barbi čev." "Oh" in se je zasmejala. Bila je žena mojega drugega bratranca, Julia Horžen. "Ali greš na delo?" jo pobaram. "Da, doma bom do 15 minut čez osem. —"Okey, bom skušal biti tam da dobim ključ." Stopim na Rooseveltovo pou lično in pomolim sprevodniku sedem centov, ki jih vtakne "changer". Pozneje sem dogna da sem kondukterja ogoljufal za cent in me še sedaj skrbi, kako bom v nebesa prišel. On je mo unijski brat in še številke ni mam, da bi mu povrnil cjnt. Iz poulične grem v nadulicno, ki vozi prav mimo Cullerton st., da bom o pravem času pri Juliji In res me je še čakala. Poproai sem za toplo vodo, da se očistim prahu, ki sem ga prinesel iz De-troita in da napravim prostor za izključno čikaškega. Cullertonova cesta je dobila ime po nekdanjem aldermanu staremu Cullertonu, ki sva bila nekoč tudi sobraU in sva spada la k Order of the Knights of Co-lpmbus (ne Knights of Colum bus, ki je katoliška organizaci ja, prva pa je podobna Modern Woodmanu). Njegov sin Eddie je bil Ujnik društva Dewey. Chicago sem prihajal in odhajal. Pozneje, ob zaključku, bom vrgel ves opis v en lonec, da ne bo dveh "riht". Pred odhodom na srednji za-pad sem prejel pismo od Leo Zevnika iz La Salla, ako je mogoče, naj se v nedeljo, 21. junija, zglasim tudi pri njih, ker bo shod za pomožno akcijo za staro domovino. Pisal mi je, da bo tam dosti Cerkljancev, Poljan-cev in drugih z ozemlja med Krko in Savo, ki bi me radi videli. In Uko sem imel namen povabilo upoštevati. Ze sem bil pripravljen, da vzamem vlak "Rocket" Rock Island železnice, ki odhaja iz Chicaga ob petih popoldne, toda se vlije taka ploha z grmenjem, da mi ni bilo mo- naj terlm se lepo zahvalim, ker so proti našim sovražnikom Bra- Jooeph Flašs» 472. CeL, K oče priti do nadulične, ki bi me peljala ns posUjo. Kot dober krletjsn nisem prav nič klel, le "primojdušal" sem se, kar pa ni greh. Odgodil sem potovanje do nedelje zjutraj, 21. junija, ln šel z vlakom ob 8:50, ki pripelje v La Salle še pred 11. uro. Sel sem skozi Joliet, kjer imajo "austrian church" z dvema zvonikoma. Zopet smola. Pozabil sem naslov Johna Klanška, distriktnega predsednika SNPJ do zadnje konvencije. Da ae v La Sallu nahaja Slovenski dom na prvi cesti, ki gre mimo posUje, sem vedel. Obrnem se tja, da najdem Dom, drugo bom pa že poizvedel. Hodim, gledgm. e nič ne vidim razen nekaj podobnega za-aUvi na poslopju. Gotovo bo to Slovenski dom, si mislim. Ko pridem tja, vidim napis: "Labor Temple." Gledam, all me oči ne varajo in sli ni to SND. Ni. Obrnem ee nazaj z mislijo, da poiš-čem Prede Mslgaja, našega gl. nadzornika SNPJ. Njegov naslov Je 25 Weatlox. Peru. Vprašam, kje je to. ker som mislil, da je v bližini La Salla. Vprašal aem tudi za Slovenski dom. "I don't know. Ukegs doma ni v voril. Izvedel sem vseeno, vzamem bus v Peru. Pride bus in vprašam, če gre Peru. Ne, gre v Oglesby. No, bo ravno Uko dobro, aem si mislil, saj tam živi John Klanšek in vstopim. Bus zapelje k železniški postaji, kjer počaka na vlak "Rocket". Tudi jaz moram čakati v busu. Vlak pride in odi. de. Po stopnicah prideta Mal^ai in Klanšek, pa tudi Zevnik je bil tam. Njega nisem takoj s po znal, kajti je že dolgo, odkar sem ga zadnjič videl v Chicagu na konvenciji. Čakali so (Jr. Bo-risa Furlana, ki ga ni bilo, marveč je prišel z avtom z Vincen-om Cainkarjem. John je pa ča-kal name, ker ni računal na prejšnji vlak. "Tamle je," je rekel Fredu in tudi jaz sem se že dvignil s sedeža in bil vesel, da ne bo treba nadaljnjega spraševanja. Da sem tel v Oglesby, bi Johna Klanška iUk tam ne dobil, ker zdaj stanuje z ženo Mary in hčerko na 717 Charters st., La Salle. Bil sem v njegovi oskrbi v vseh ozi- | rih, kajti John je fin dečko, kar bi bili morali upoštčpati zadnje- j ga septembra. No, pa rajši delamo napake, za katere pozneje trpimo posledice. John me je takoj odpeljal na dom, kjer je Mary pripravila kosilo, popoldne je pa shod. Shod je bil že v teku, ko sva prišla v dvorano. Prvi, ki me je pozdravil, je bil Matt Vogrich, ki mi je poznan še z waukegan-ske konvencije leta 1925. Ampak Matt nima več mustašic, da bolj mlad izgleda. No, človek se mora pomladiti. Pravijo, da je Matt tudi politik in ima službo okrajnega supervizorja. Če je še tako bojevit kot je bil v Waukega-nu, ne vem. Vem pa še, kako je plesal na mojo ubrano godbo. Poklicali so me na oder v družbo govornikov. Tam so bili reverend Stephen Kosovič, župnik slovenske cerkve in po narodnosti Slovak, ki je prišel ko; maj prošlega decembra v Ameriko, toda dobro obvlada angleščino in tudi slovenščino, pome: šano s češkimi in slovaškimi besedami. Je liberalen duhovnik in je bil na Dunaju. Videl in sli-* šal je Hitlerja, katerega pa ne ljubi. Bil je tudi Boris Furlan, ki je bil poslan namesto ministra Snoja, ki je bil zadržan v New Yorku radi prihoda jugoslovanskega kralja. .....Dr. Furlan je videl drugo plat zvona, ker je bil pod fašistično Italijo, ki je pod Mussolinijem zasužnila primorske Slovence. In Uko je Boris razlagal potez-koče naših primorskih rojakov v stari domovini. Apel je bil od vseh strani za pomoč rojakom v starem kraju, kadar se bo ta pomoč lahko dostavila. V istem smislu je govoril tudi Vincent Cainkar, predsednik slovenske sekcije JPO. Predgovornik je bil dr. H. M. Orr, lasallski župan, ki je nekam podoben našemu doktorju Wal-tzu, kateri je bil tudi nekoč mestni zastopnik v naši metropoli Dr. Orr je precej grmeč govornik in pravijo, da je imel boj t Public Service Co., ki zalaga me-sU po Illinoisu z elektriko, in jo prisilil, da je v La Sallu znižal« cene. Pozneje sem srečal pri rojaku enega njih aldermana, ki je tu* kaj rojen Slovenec in veruje da Je v čaši alkohola politična moč Če ga malo popiješ, namreč lažje zadremlješ, in ko sem ga videl, je U alderman dremal Kaj i se mu je sanjalo, je težko uga-| niti. Ker je župan Orr tudi predsednik mestne zbornice, v kote-j ri se včasih priglasi za besedo tudi naš John Horvat, mu župan ukaže: "Sit down, John!" Kaj j vse Je dq. Orr razlagal na*t»! Slovencem kot ameriškim državljanom, mi Je bilo Užko zapop* sti. No, ps naj bo, kar hoče Ob ^ je podoben nekdanjim pionirskim politikom po zapadu Nastopa čisto preprosto in m ta^j moderno kot nastopajo polit«"! pri nas v velikih mestih. Pred nastopom dr. Kuri«'" K Leo Zevnik pozvsl tudi i""1!*! ssnegs, naj spregovori in 1 navzoči spoznajo, kajti ao h' o®-sti čiUli o nJem. In dopisnik j* je sprsvil v dobro voljo, k< r » lostni voiski niso bojevniki * izgubijo bitke Le veseli in ke rsjžni ljudje sli vojski so dekPj ni velikih zmsg. Med govori je nastopni ni zbor. ki je pel narodne pr** in ameriško himno. (Se nstlslJ? U Sallu."—"Da, je,- sem odgo- je.) frank Barb*. ČETRTEK, 9. JULIJA Vesti iz podjarmljene stare domovine I PROSVETA NOVI DOKAZI ITALIJANSKEGA TERORJA London, 26. junija (AP). — Beuter javlja po poročilih ltali-unskega radia, da so v italijanski trdnjavi BrevetU ustrelili deset članov oborožene uporniške skupine, ki so jih zajeli meseca aprila pri nekem spopadu na gori Nanos pri Gorici blizu jugoslovanske meje. Posebno jodišče v Rimu je "ugotovilo, da je skupina po svojem prepriča-iju strogo komunistična". Na ¿rt so obsodili še šest drugih, sedem pa na tridesetletno ječo. London, 26. junija (radio JIC). _ Danes popoldne je italijanski radio sporočil, da so italijanske o-blasti zjutraj ob šestih usmrtile devet od eno in dvajsetih Slovencev, ki jih je sodilo posebno jodisče za zaščito države. Radio je sporočil sledeča imena (dobro jih radi motenj ni bilo mogoče razumeti): Vinca, Čekada, Rist, Prešeren, Žrebot, Frank, Kansi, Bevc in Dolgaj so bili ustreljeni. Karel in Franc Mkselj, Fer-jančič, Sorta, Tremoli in Peter Zore so bili obsojeni na smrt odsotnosti. Alojzij Maselj in Alojzij Vrečar sta bila obsojena na trideset let težke ječe, ker sta še mlado-ktna. Vseh eno in dvajset uporni kov so ujeli pri Gorici v oboroženem spopadu 18. aprila. Državni tožilec jih je vse opisal kot člane oborožene protidržavne [družbe. Poročevalec londonskega radia je nadaljeval: Italijanske o-blasti so začele naše ljudi vedno bolj preganjati. Zato morajo biti Slovenci, ki so Italijanom najbolj v očeh, biti posebno složni in sodelovati med seboj in z jugoslovanskimi oblastmi, javno ah tajno, da bi se čimprej osvobodili italijanskega jarma. NOVE VESTI 0 DR. MAČKU London, 26. junija (VPU). — Po vesteh iz Zagreba vstaši še /edno strogo nadzirajo dr. Vla-dimirjp Mačka in v njegovi soli ostaja vso noč po en oboroženi vstaški stražar. Nemški agenti «o se neprestanega prigovarja že naveličali in so s svoji-ni ponudbami prenehali. Če->rav je stanje dr. Mačkovega rdravja še vedno zelo resno in je ijegova teža padla od 80 na 52 je dr. Maček ohranil svoje lobro razpoloženje. Nedavno je lejal svojim vstaškim čuvarjem: "Ljudje, zakaj le me nadzirate, tie bojte se zame, rajši se bojte ta same sebe." GORENJSKO PRIDE ?OD ITALIJO? London, 26. junija (Brzojavno Vladni poročevalni urad). — *rn je prejel iz Ljubljane poroko, da je bil med Hitlerjem in ^ussolinijem dosežen sporazum, katerem naj )>i Gorenjsko do-)i,a 'talija. V zameno naj bi I-4l|ja poslala večje število vo-kov na vzhodno bojišče. IOLGARI POBIJAJO »REBIVALSTVO V SRBIJI London, 26. junija (Brzojavno -VPU). — iz Berna poročajo, da 0 Bolgari v južni Srbiji v okoli- 1 Skoplja postrelili veliko šte- srbskega prebivalstvs in fino/icé ljudstva izgnsli. Sto hektarjev zemlje je ostalo p zakonitih lastnikov. Ozem-^ bolgarske oblasti razdeli- le med kmete, ki so jih pripeljali iz Bolgarije. TEROR V LJUBLJANI London, 26. junija (Brzojavno —VPU). — Iz Ženeve poročajo, da Italijani v Ljubljani vsak dan ustrele število talcev. Samo drugega junija je bilo ustreljenih 17 talcev. Za podpredsednika ljubljanske občine je bil imenovan neki Italijan, ki naj bi nadziral predsednika občine generala Rupni-ka. NOVI PODATKI O ZVERSTVIH NAD SRBI London, 26. junija (Brzojavno —VPU). — Iz poročil, ki so iz raznih virov prispela v London o novih zverstvih Madžarov nad srbskim narodom v Bački, povzemamo sledeče: "Pod izgovorom, da so četniki našli v Novem Sadu zatočišče, so Madžari prepovedali Srbom izhod iz njihovih hiš in v njih napravili najstrožjo preiskavo. Nato so Srbe po vrsti pobijali pod pretvezo, da je bil ubit neki madžarski častnik. Tako so v Novem Sadu ubili več tisoč Srbov. Isto število Srbov je bilo ubitih tudi v Šajkašu, v bližini Novega Sada. Tra Par Cant sgps» IHW»lai4nw43iwhh V. S. Irtatwry Dtfrrtmtnt ± Domača fronta WAR PRODUCTION BOARD Washington. D, C. Pred dvema mesecema smo, kakor se že temu pravi, postavili "strop" nad cenami skoraj vsega, kar jemo, rabimo in oblači mo. Kar smo storili, je bilo skratka to, da smo rekli, da od sedaj naprej nihče ne sme zahtevati več za kako blago kot je zahteval za isto blago v določeni dobi, ki je po navadi bila minulega marca. Seveda ni to bilo ravno tako enostavno, posledica pa je bila, da se je ustavilo nadaljnje podraženje cen. Do sedaj smo precej dobro uspeli. Stvari ne stanejo več in več vsak dan fti tudi dobimo boljšo vrednost za naš dolar, ki se troši za orožje in ladje. V nekaterih predelih Združenih držav so se življenski stroški celo znižali. Ne .ustavimo se pa tam, kjer smo; končna zmaga v borbi proti draginji zahteva, da ne spregledamo nikake mere, ki bo pomagala. In tako, začenši od 1. julija postavimo strop nad onim, kar nazivamo "postrežba za kon-sumenta" (Consumers services). To je vsaka izmed onih postrežb, malih in velikih, za katero plačujemo takorekoč vsak dan—ko si dajemo čistiti čevlje; čistilec nam daje tako postrežbo. Posebna pravila se napravijo, da se regulirajo te "postrežbe za kon-sumente", kajti vse to je precej kompliciran problem, ta problem pa je velikanske važnosti za vsako družino v deželi, ki troši več kot $5,000,000,000 na leto za postrežbe v skoraj 1,000,000 delavnicah, štacunah in drugje. Po 1. Juliju vam ne smejo zaračunati za očiščenje čevljev ali za zlikan je obleke oizroma za razvijanje filmov več kot so vam računali meseca marca. Ako ste sami v taki obrti, ne smete, recimo, za popravo ure ali za perilo sli pa za shrambo kožuha računati vec kot ste računali minulega marca. To so le nekateri primeri teh postrežb, na katere se nova odredba nanaša in takih postrežb je na stotine. Kakor smo se združili, da kontroliramo cene živeža in oblačil, Uko se moramo združiti, da kontroliramo cene teh postrežb. "Ta bitka na domači fronti," je rekel administrator cen Leon A. Hen derson, "more in mora dovesti do zmage, ako vsi sodelujemo nesebično—vlada, prodajalec in kupovalec." In bo zmaga. Mobilizirali bomo vse ljudske sile na vsej črti—tako da bo vsak moški in vsaka ženska ns takem delu, ki doprinese največ do zmage in da rešujemo te probleme čim se prikažejo. Eden teh problemov je začasna brezposelnost mnogih delavcev, ker zapiramo delavnice nepotrebne civilne produkcije, zlasti v velemestih kot je New York. Načelnik komisije za delovne sile Psul McNutt, newyorški governer Herbert Lehman in župan mesta New Yorka Fiorello La Guardia so se zadnjega tedna sestali in priznali, da je v New Yorku mnogo delavstva in strojev na razpolago in ukrenili so, da se nekaj stori v tem pogledu. Kakor se je dvotedenska kampanja za nabiranje sUrega kavčuka približala zadnjega tedna h koncu, je War Production Board pozval 12,000 lokalnih reševalnih odborov, naj še bolj delajo ... "Pokopališča" avtomobilov so oddala več kot 383,253 ton sUrih kovin meseca maja, kar je 10 odstotkov voč kot meseca aprila in 100 odstotkov več kot povprečno v vsakem mesecu 1 1941 .. . Nabirsnje aluminija v pogonu minulega poletja je prineslo 6,398,051 funtov te kovine, le 42 in pol odstotka pričakovane količine . . . Lastniki in vozniki 5,000,000 tovornih avtomobilov v Ameriki so bili včlanjeni v kampanji širom dežele, katere svrha je "držiU tovorne avU v obratu s Um, ds skrbiU bolje za obode in opremo" . . . Gospodar vaše hiše NIMA nikake prepovedi, da ne bi smel preslikati in preokrasiti vašega stanovanja, ako taka poprava tvori "normalno vzdrževanje ln popravljanje". Komunist mora odsodeti kazen New York, 8. Jul.—Robert W. Wiener, finančni Ujnik komunistične stranke, bo moral iti v zapor prihodnji torek. Federalni sodnik John C. Knox je zsvrnil spel zs novo obravnavo. Wiener je bil obsojen na dve leti zapora na obtožbo, d* je potoval s ponarejenim potnim listom v tujini. Registracija tujcev v Argentini Buenos Aires, Argentina, 8. jul. —Vlada je odredila registrscljo vseh tujcev, ki bivajo v obrežnih conah. Pojasnilo je, da ja lo storila v inUresu narodne obrambe. Govor bana dr. Ivana Subašiča v Hamiltonu Hamilton, Kanada (JIC). — Na veliki svečanosti, ki so jo pri redili kanadski Hrvati 14. junija v Hamiltonu v Kanadi, je imel hrvatski ban sledeči govor: "Ta naša manifestacija prihaja v Čaau, ko je velika svetovna vojna na vrhu besnenja in žrtvo. vanja vseh sil, ki so Človeštvu na razpolago za to silno borbo. Ko živimo v teh Uko velikih in tsko vznemirljivih dnevih, se duh dobrega — duh pravice in svobode — zaveda svojih velikih žrtev in vendar je miren in hladnokrven v pričakovanju gotove zmage. To je duh' svobodnih narodov, med katere spada tudi ta velika in lepa dežela Kanada, ki ji danes iz kazujemo s tem malim prispevkom našo veliko udanost ln spoštovanje do njenih velikih naporov za zmago človeštva. Če se spomnimo zgodovine in prejšnjih vojn, bomo povsod našli, kako je zmagovalec pri narekovanju mirovnih pogojev mislil, kako bi premaganega uničil. Noben mir v Človeški zgodovini ni podoben Uki sliki strahot, kakršne Hitler obljublja, če bo zmagal. Vizije Hitlerjevega miru najboljše kažejo strahote v današnji Evropi. Varšava v Poljski, Kragujevac v Jugoslaviji, Lidice v Češkoslovaški in mnogoštevilni koncentracijski te-tari v Evropi. Ne poznsjo zgledov v zgodovini. Pobijanje množic, ropanje, teror in mučenja, sestradanje in uničevanje celih narodov in dežel, oskrunjevanje žen in deklet, ravnanje s talci — to je Hitlerjev novi red, kakršen je v resnici in ksforšnega on ponuja človeštvu. Kako pa misli duh svobode in demokrecije? s , Pred nekaj dnevi smo ga apo-znall v brltansko-sovjetskem sporazumu. Njegovo veličino ponazorujejo besede tistegs sUrega državnika in politika, ki je čestlul Edenu ln dejal: "Poare-čilo se vam je uresničiti moj življenski sen". Te besede stsregs državnika in sUregs opoziclo-narca Lloyda Georga dokazujejo složnost nsrodov britanskega Imperija pri razumevanju veličine tega dela. Vseblns tega dogovora nam pove vse: "borbe proti agresivnosti . .gersnclje vztrsjnostl v borbi zs ta cilj ,.. onemogočenje agresivnosti po vojni . . . vojna in vsaka drugs pomoč tisti stranki, M bi ji po vojni grozil sovrsžen naped ..." Ts dogovor je pomembno in močno zavaroval človeka, družbo, nsrod ln drževe orotl agresiji — delo velikih drlsv ln 4r-žavnlkov ps vsebuje tudi veliko skrb za ureditev odnoftajev med vsemi narodi Evrope, veliko skrb zs uresničenje trsjnegs miru, ki bo utemeljen na svobodi, socialni prsvičnosti, gospodarskem blagostanju vseh narodov, ki so pripravljeni odreči se sgre-sijl ln Iskreno sprejeti velika ne-čels bodočega ln avobodnegs, naprednega človeštva, ki ga sedaj vedite U dve veliki drževl. Istočasno prihaja tudi dogovor med veliko Aaierlško in Sovjetsko unijo. Ts dogovor je odmev veUlugg medsebojnega zaupeojs obeh strank. Smstrsm, da je to vellčastns manifestacija najpJe-menitejšlh človeških čustev, izražena v oneomejenem proženju pomoči in vseh mogočnih sredstev za dosego skupne zmage, senika joč vsako korist, ki ne bi bi-Is istočasno in v istem obsegu tudi korist vsegs človeštvs. Če temu moépemu orodju me-dnerodne politike dodsmo poglobljeno filozofijo podpredsednika Wallsca o svetu svobode ln ■vetu suženjstva kot edino močno alternativo Zs Izid te sljne borbe, dobim*.Ae bolj popo|no sliko bodoOrga »vete ns temeljih prsvice, svobode ln člope-Sene tea. Velike so Wsllecgve besede ^Nikdar več Imperializma . .. nikdar več svete suženj* stvs . . . bodoči svet mora biti svet «vobodniiPStl odov, katerih svoboda ne bo odvisna ne od številčne moči, ne od rssredne ali plemenske pripednoeti,. .* Načele demokracije, človečanslva prsvičnosti In svobode izpolnjujejo v tem velikem možu vso njegovo vero in ves njegov nauk. V tem času se spominjsm Ks-nade, ne zato, ds se zshVslim za gostoljubnost, ki sem je deležen, temveč zaradi njenega ogromnega napora, ki je razviden povsod. Njeno prizadevanje pri delu ln grl produkciji je enako žrtvam, ki jih dajejo najboljši sinovi te države. Ta sijajni uspeh je mogoče doseči samo v zemlji, ki daje vse, kar more dati, ki prideluje vse, kar more pridelati in ki čvrsto koraka k zmagi zato, ker organizacija njenega narode in vlade dela v polni slogi in vsemi silami za dosego tega cilj*. V malem narodu, katerega pripadniki smo jaz in vi, ki je ves organiziran v eni stranki, katere ime je zapisano ne tej rešilni ambutenci, v "hrvatski se-ljački stranki" so se razšlrjsU principi človečsnstva, pravice in svobode pred 40 leti. Kakor Wal lace in z njim vsa velika Aragri ka uči vero svobodnega človeka ln svobodnih nsrodov, teko. je duša našega siromašnega in skromnega kmcU dojela v zgoraj navedenih besedah svojo de-mokracijo in za tako demokracijo je bila, je ln bo pripravljene se žrtvovati. Take duše nič ne more zlomiti, tudi nasilje Hitlerjevih zločinov ne, sil strsšno delo njegovih kviziingov. Kadar pa govorim o duši našega kme-U in kadar vsebino njegovih teženj in njegove vere prinašam z besedami velikega kmete Wallsdute vseh južnih Slovanov, ps naj bodo Hrvsti, Srbi, Slovenci sil Bolgari. Mi lužemo našo vero v zmsgo v veličanstni borbi, ki jo vodi naš kmečki nsrod v vsej Jugoslsvijl. Ml se v teh težkih dneh lshko veselimo vstsje-njs prsvice ln svobode ln zsto danes lzfiovedujemo nsšo vero rojstvo velike Jugoslsvlje od Jsdrsnskegs do Črnegs morja, v kateri bo vaa slovsnskegs juga ns nsčellh kmečke demokrselje zgradila in zagotovila svojo individualno nsrodrio svobodo ln neodvisnost močne držsvns skupnosti Jugoslavije, Zsto gre vsa naša manifesta-djs proti Umu cilju ln zato nsj bo dsnsšnjs proslsvs hrvstskc seljaške stranke o obletnici roj-stvs njenegs ustanovitelja Štefana Radiča, manifestacija juž-noslovsnskegs kmečkega sloja, njegove sloge in njegove državotvornosti" Angleški tisk se upira cenzuri Ur#daiki in litlijitt 1 ji protestirajo London. 8, jul. — Poročite, ds vlsds nsmersvs poostriti cenzuro ln ds je nsjela veščske zs študijo nsčrtov glede prisilne združitve mnogih časopisov, razburjajo urednike in izdajatelje. Ti vidijo v tem poskusu Chur-chillove vlsde korak ss utlhnitev kritikov. Premier Churchill Je že in-strglrsl upravitelje vladnih do-psrtmentov, nsj oni in drugi civilni uslužbenci ne dejo več in-formacij tisku o važnih zadevsh in načrtih. Vss poročila mora-jo biti skrbno pregledana prod objavo. časnlkarsks sgenturg World« Press Service očita vladi, da ter vsja močan pritisk SS časopis«, ds objsvljsjo le poročila, ki jih odobre uradni krogi. "Vlada je proti demokratični politiki In svobodi tlaka, ki je važnega pomena," pravi agentura. "Ako ne bodo uredniki ln izdajatelji Ji-■tov enotni ln odločni v obrsm bi, tedaj ne bodo izpolnili dolžnosti neprsm ljudstvu. Ako bi cenzura slutila 1« vojnim namenom, naporom is zmsgo, tedaj bi se lahko prenašala, ampak to nI njen namen. Cenzura se večkrat Isveja teko. da šfttl nesposobne politik« pred kritiko," SLOVENSKA NARODNA PODPORNA SZDJIOTA, late teal Nikeker pe ne aa pupagseši dr upi* pedperaáb argaateesé J. Vse Govor bana Hrvatske v Pittsburghu Plttsburgh, Penns, (JIC). — V nedeljo, 28, junijs, je bilo M Pittsburghu veliko zborovanje Članov 47 organizacij Hrvatske Bratske Zajednlce iz Plt^sburgha in okolice. Zborovanja se je u delcžllo nad 10,000 ljudi. Med častnimi gosti so bili senator Claude Pepper in hrvatski ban dr. Ivan Subašič. Ban je v svojem govoru omenil pomembnost dnevs, ki je ts ko jssno poksssl složnost hrvst skegs izseljenIŠtva in dejsl, da js dsnsšnji dan tudi Vidov dan, dan, ko se spomlnjsmo padlih narodnih borcev ln velike kosov ske tradicije. Vidov dan simbolizira smrt v borbi zs svobodo in moč, ki prihaja lz porsza. Nato je bsn Imel v angleščini govor, ki ga navajamo v prevodu: "G. predsednik, g. senstor, častni gosti in vi, brstje in sestrs po krvi: Na vaše ljubeznivo povsbllo, za katero se vsm lepo zahvslju jem, prihajam drugič v to mesto, i da vsm govorim: r Ko sem prišel 10. novembrs ns povsbllo nsjvočjc organi/sel je smerlških Hrvstov, sem si štel v dolžnost rszložitl vsm Iskreno in resnično politično stsnje hr vstakega naroda in nsše skupne domovine Jugoslavije. Govoril sem vam kot dolgoletni politični delavec mojega hrvatskega nsrods, ki ml je pri mnogih volitvah lzkszsl svoje zsupsnje, s člgsr zsupsnjem ln voljo sem prišel do položsjs hrvstskegs bana. Tako sem v najbolj usodnih čsslh .prevzel težko odgovornost za usodo hrvatske«* naroda ln za usodo nsše skupne domovine Jugoslsvlje. Nsrod se je s svojo odločno voljo, zvest svoji trsdlci-jl, postavil v Uj težki vojni ns tisto strsn, kjer je tudi velike ln demokrsUks Amerike. Nsšs država je zaveznice Amerike. Jii-goslsvljs ln jugoslovanski narodi, Srbi, Hrvsti ln Slovenci, se še dsnes bore proti skupnemu so-vrsžnlku, Uko, kskor se peč morejo boriti odrezsnl od svojih zaveznikov. To je bori», ki jo vd-dl jugoslovanska vojska pod generalom Dražom Mihajlovišem, ki ss je udeletujejo tudi elsovl vsšegs in mojegs hrvatskega naroda. To Je borba, v kateri se med neizmernim trpljenjem In silnem odporu, v katerem t svojim vzgledom vodi voditelj hrvstskegs naroda dr. Vladko Maček, bori vps srbski, hrvatski ln slovenski kmetski narod, , Ne bom vam veš govoril posebej o položaju hrvatskega naroda In o smernicsh njegova politike v JugosJsv/ji O vsem tem sem še govoril pri prvem sestanku s vami v tem mestu, Hotel sem samo opredeliti naš pokižaj in položaj' naše domovine med velikimi zavezniki. Neomajno je moje prepričanje, 4* bo, kakor nas je Vsemogočni postavil v vrste, ki jih vodi U velika in člo-vešanska Amerika s tvojSna velikim* ln nepremagljivima zaveznikoma Rutf)" In Veliko Britanijo ln kot > riaŠo dorrtoVfho in neš srbski, hrvatski ln alnven-skl nsrod poslal ns največjo Gol-goto, prišel dan, ko ne bo daleč zmaga Amerike in njenih zaveznikov in ko bo prišlo vstajenje in zgrsdilev lepše in boljše Jugo- «lsvlje, sgrsjene na načelih demokracije a svobodno voljo srb-skogs, hrvstskegs in slovenskega naroda, in s tem trajen mir in uresničenje naših teženj, sa ketere smo se borili stotetjs in ki smo jih stoletje prlČakovsli. Jamstvo za to nsm daje stlant-ska dekla racija ln vtfe pogodba do dsnes med našimi velikimi zavezniki, Ameriko, Anglijo ln Rusijo. Jsmstvo sa to nam v današnjih dneh daje obisk nsšega jugoslovanskega krsljs v Ameriki ln prisrčni sprejem pri predsedniku Rooseveltu,. ameriški vladi ln ameriškem narodu. Jamstvo za to nam dajejo besede mlsdegs jugoslovsnskegs krsljs, ko je dejsl: "Ko bo Jugosla-vljs končno osvobojens, bo kraljema dolžnost zagotoviti svojim držsvljsnom tske dobrine in de-mokrstske prsvice, kot jih uši-vsjo nsrodl Združenih smerlških držsv." Ko vse to vidimo ln ko Imate vse to pred očmi, se lshko v vaših mislih in vaši skrbi za narod, ksterlm sto s krvjo povezani in mod ksterlm so Še dsnss ne-le vaši očetje, temveč tudi sinovi ln krvni sorodniki, pomirite. Vsi hrvatski narod želi, da bi v svojih skrbeh ln Vaših Čurftvih ušteli mirni ssto, da bi mogli vse svoje sile posvetiti vaši novi in sedsnjl domovini Ameriki. V kolikor prlhsjsjo med vss ln žele vsšs čustvs nshujskstl proti ostalim slovanskim brstom ln zlasti proti vašim jugoslovsn-skim brstom Srbom, Jih vi s prezirom od bij te. V kolikor k/sm prlhajsjo boleče vesti o trpljenju, prsgsnjsnju ln klsnju, se ssvedsjts, ds to počne sovražnik Amerike ln vseh nišlh zaveznikov ln vsegs človettvs. Pri vsskem korsku ln povsol gojite ljubezen ln zsupsnje med seboj in zlesti do srbskegs In slovenskega na reda, g. katerih usodo smo tsko povezani, da dnig brez drugsgs ns more/no ftivmš. Storite to, ksjti to je povejjp prsve duše naroda, Is ksteregs Uhajate Storite io zlssti, ker Je to zahteva vašega veliken predsednika Rooaevelta ln vgle velike domovine Amerike, 10 zahteva od vsakegs svojegs podaniku ns bojnem polju prav t^ko kot v tvomicah in rudnlklh~all farmah medsebojno ljubesgp in sa-fipanjs in ijubesen do dmnovlne, ds bt mogla čiip prej ln fim bolj popolno isvršttl svoje wpiko delo; njeno zmsgo ln zmafp zaveznikov v UJ vojni ln ustvarjanje miru v svobodi in pra^cl. Vsi vsM napori ln vse vsše drlo, vse vaše žrtve, ki sU jih prtorsvlje-ni deti svoji domovini Ameriki, so najboljši prispevek Jugoslaviji in srečnejši bodočnosti hr-vatekege naroda v njej. Pozdisvljsm vss kot krvne brate Hrvate, smerlške ^ržavljene ln od tu prsv teko prisrčno posdrsvtjsm ostsle naše Jugoslovanske brate Srbe In .Slovence, s z vami pozdravljam veliki demokratski in junaški amec^škl ne-rod s velikim predsfdnlkom Rooeevettom" HENRIK M AMU SRCE NOVELE Preložil IVAN ALBREHT Jš LJUBAVNA SKUŠNJA (Nadaljevanje.) "Kaj je to? Te «rejce ni mogoče zganiti in negibljive je U roke, priralčena ne grud? S poljubom ne morem poljubiti jamice v lice. Vse to je res, drveno in okorno izrezan in strašno pobarvan: malik! Toda čudno me vabi — % Kaj ae godi z menoj? Ali sanjam?" Tedaj je našla pismo. 'Tu imaš aedaj podobo, kakršne ti je treba. Hotela al me videti v trpljenju: tu glej mojo laži-smrt Samo laž; kajti resnice nisi vredne." Pritisnila je pismo na veke in ni hotela jokati. Brez tolažbe se je hotela predati svoji boli "Tu je bila ljubezen! Zdaj, ko me zaničuje, vem, kako zelo me je ljubil nekoč!" Borile ae je z obupom. "On je živ — kaj bi vse drugo! Živ je in jaz mu lahko padem pred noge in ga prosim odpuščanje. Gotovo mi odpusti!... Res — aU pa bo rszumel? Ali mu bom mogle razjasniti svoje misli? Morda ne bo niti hotel tega. Mogoče je bil vesel, da me je smel slednjič pahniti lz svojega srcs. Povzročsla sem vse preveč nemira v nJem ... Ne, ne verjamem, da me je ljubil. "Ne verjamem," je rekle proti lesene-mu kipa — "da si ranjen od njegove ljubavi in da ponašaš dih ljubezni S seboj. Mrzel si in sama sem • teboj." Ozrl« se je okrog sebe in po globoko zasenčenih stenah. Na oni prazni Um je visel Kristus, ki ga je bilo komaj še mogoče spoznati. "Kot otrok aem klečala pred njim in Izpolnil ml je slehrno hrepenenje." Potipala Je klečalnik in je upognila koleno. "Ne gre več — preživo sem ljubile nekoga drugegft." Pridrževala je sapo in se je splazila nazaj. Divje ji je tolklo sree, ko je segla z roko pod leaeni tilnik, je vzdignila kip lz zaboja in ga je zaneala, težko sopeča, na posteljo. PosUls je še ln se je bela — toda roke ao omahnile pod bremenom — ln kip je padel na posteljo. Ma-noela je strmela vanj in polagoma ae je priborilo olajšanja na njen izmučeni obraz. Sklonila se je nad leseni kip. "Ti mi ostaneš zvest, boš poznal le mene ln mo bol zmersj razumel. To pač moraš — saj ti dam vendar svojo dušo. Od mene edino boš živel in z menoj umrl. Zato te amem ljubiti in zaupati tvoji ljuba vi — kakor ao ao zaupale druge ženske, ki jim je bil svet preširen in prenezvest, oni drugi podobi tamkaj na steni. Temnilo so jo. Nažgala jo luč, jo zaprla vrata in je prisluškovala: samota prssveta se je oglašala od vseh strsni z zasenčenimi glasovi v to meniško golo sobo brez oken. Manoela je potegnila tudi sebi čez glavo odejo, ki je pokrivala kip — in se je približala z ustni njegovim grudim in na njih zarisani rani. - NEDOLŽNA . L V toaletni sobi. Stare ženska slači mlado. "Kaj ti pa Je? Tvoja roka krvavi?" "IgU je bila zadrte v tvojem pejčolanu." "Pa vendar! Dovolj sem se naglrdala krvi." "Ubogo dete, uboga mala Gabi. Zahtevati smeš, da te ta osrečL" "Zaslužila bi si bile." "Ali še veš, kako aem bila žalostna, ko oem te lišpele — onemu, tvojemu prvemu možu? "Bila si polna zaupanja, dete nedolžno. Meni pa se zdi sedaj, kakor da bi bila slutila." "Molči, molči vendar!" "Hočem reči: Te te osreči. In — ali bi ga bila sploh dobila, če ne bi bil oni končal — na tak način?" Ženska slači gospej krilo in jo objame krog kolen. "Gabi, arček mali, ko oem ti kazala iz najine stare otroške sobe skozi stekle v oknih Hudi, tedaj še nisva vedeli obe skupaj, kako hudobni utegnejo biti napram tebi In vendar te je oni tako želom učil; de je poginil, je bile tvoje pravica." "Govoriš, kakor de bi bila jaz hotela teko." Pahne jo proč. Starka se pokriža: "Bog varuj! Bile bi teko zlobna kakor vsi, ki so te leto dni preganjali in natolcevali, vse dolgo leto dni. On pa, doktor, o! Spoznala sem ge v hudem času in ko pride zdej — kako bo mez-del, da ga pokličem! — se mu moraš zahvaliti, čuješ? zahvaliti sladko in blago kakor sva se zahvaljevali skupaj ljubemu Bogu, ko si bile še mala. Gospod je namreč liki angel — vedno je verjel v tvojo nedolžnoot" "Je 11 treba biti angel zato? Vidiš, keko ble-bečeš? Prinesi mi reje kako voednjo obleko. No, temnejšo: ono srebrnodvo." »"Ali ge nočeš čakati tem notri?" - in stara ženska pokaže ne opuščeno zaveeo." "Mislim, de ae morave preje pomeniti." Sterke jo bole. "Po moji pometi bi ae nocoj legijo menila na blazinah. Saj ga vendar ljubiš?" "Zelo bi ge rade ljubile." "Kolikokrat je prihajal iz tvoje celice k meni — stala sem namreč ne cesti — o! teko vzburjenega, teko močnega le nioem videle člo- Oči je imel take,-da bi ee bila utegnile zaljubiti celo jaz, starke. 'Vaša gospe je nedolžna/ ie jekel. 'Jaz vem in ukrenem tako, de izvedo vsi'." "Kaj je počel nedelje?" "Vzel me je seboj v voz, je uprl oči vame iij jO zahteval, naj bi ae domišljale." Mlad« gospa as naglo okrene k njej. "In U?" "Razume oe, de nisem povedala vsegs." "To sem opazila." "Ali človek more to? Čuvale se bom, de ne povem, keko si kot malo dekletce privezala mački vrv za vrat in si jo obesila skozi okno." "De: človek bi utegnil iz tega sklepati svoje." "Tudi on. Mogoče celo ti" "Bog ee daj! Mačka ni človek. Otrok ni ženske. Može ugonobiti! Ti, ki sem te gledala, ko si prišle na svet." "Kaj se prsvi to. Mogoče si videla morilko priti ne svet." Sterke oe opre v roko. Deje si opravke in govori dalje, ne da bi pogledala gospo. "Dojel Je: kakor hitrd je milostljiva stopila v salon, aO je vso priklanjalo pred njo: zato sedaj maščevanje. Kader jo obiščem v zaporu, me je sram — kakor de oem jo aem pritiral vanj. Popraviti moram, ker sem zagrešil na njej, vrniti Ji moram zaupanje do ljudi." - "Naj! Dejal je delje: Trebe mi je deU, treba boja. Nekega dne vstane blesteče pred svetom. Potem sem poplačan, potem sem velik. One potrebuje rešitelje." , "Odkod veš -t?" . "Ali nioem potrebovala rešitelje? Kje bi pe bile zdej brez njege? Moje glava bi ležale v jami" "Vol mu dolgujemo svojo svobodo. Vidiš, ko je prišel mimo kuhinje, mu je celo Anton poljubljal roke." J "In misliš, da. bi mu jih morela poljubljati tudi jez . . . Mogoče bom; mogoče se dogode čisto drugačni Čudeži; de bi le vedela, je li on kdej dvomil o moji nedolžnosti Ali ti ni ukazal, de tega in Onega ne smeš izpovedati pred sodnikom? .. . No?" 'To fes. Pa ne smel biti hude nenj!" "Hude? č* btoti slutila!" Hodi oemtertji. "Torij je dvomu in morda dvomi le." "Kdo le dvomi danes?" "Nihče. Mogoče pe on, ki je izpreobrnil vse." "Kako se piUŠ! Prehudo oo ti nategnili stre-mens ~ tvoja glava bo imela le dokaj časa posla a tem; —" in starka jo privije nase. "Kajti,-vidiš, Monike," - in goape pokaže ne tis — 'fašedv krvi mojega — v krvi mrličevi bi utegnile biti od lenoke obleke. V svojem govoru je flotetol, ds ni od ženske obleke, in porotniki oo mu verjeli. Kgj pe on oem?" "Stešefme, det«! Ko oem izvedela tisto glede oblek«, oem šla k njemu. Dotlej-ga še ni bflo k tebi BU jc b|ed, je hodil po sobi semtertjs in je roboti Sirote! Skril Je gUvo v dlani in Je dojel: Nočem. Ne ame biti res." "Ali e*je to rnklo, de bi bQ on zame —" Počeši bi se nekkme naprej. "— četudi bi bila jaz storile naprej. "Ne. «eke not bi," in sterke oe odmakne. Ker se gospa obrne vstran: "To ae pravi ... Saj ti vendar nisi storila tega." "Seveda ne." "Ds bi človek vedel, kdo je storil! Dovolj — on te je oovdbodiL Kakšen govor! Ljudje so plakali in jaz eame aem morala jokati In veb-dar bi bila lahko vedela, de niai bila teke kakor je pravil. Res je namreč, de 4 tudi ti mučile umrlega, malka. Vseeno: njemu privoščim, — ker te ni oorečiL" "Se ti zdi?" "Doktor Holland je bil končno bolj izmučen kot ti sama. Poznalo oe je, da je vse zastavil v to, dušo in telo. Dobro pomni, dete: tb je nekdo, U te ljubi." Medtem ko gladi njeno laket: "Jez spoznam nje, ki te ljubijo. Druge kaznuje Bog, to amo videli" u "Ab! ti si le vedno ista —" in mlada gospa jo poljubi. "Skrivaš mi igračo, ki aem jo ukradle bratcem fc sestricam. Nič, rade te imam, moja stara Monike." ' "Bila ai zakrknjen otrok in dolgo je bilo trebsi, predno si prišla do ljubezni. Ali nisi vzele prvega moža vsled tega, ker je bilo vse sorodstvo zoper to?" "Vzela aem ga zategadel, ker je bil samcat slaven mož." "Ih tege?" ' "Ker me ljubi, kakršna sem Ker ne vprašuj«. Ker ve o meni vse in — ničeoer." Sede in nameri pogled proti durim. "Čisto kakor tujce ge pričakujem in liki sa ma «ebe. Toliko stvari imamo za seboj, ki jih nihle ne razume. Bilo jc kričavo in zmedeno; utrudilo me je to." £ Glavo naalone v znak ih zapre oči. Lahno: f "Poljub v temi." V tem se zastraši; trkanje. IL Stara ženska odpre; šepeče: "Milostljiva pri čakuje gospoda doktorja." 'Ko se izmuzne ven, ujame njegovo roko in jo poljubi. On se počasi bliža svoji ženi. "Gabrijele!" One za spoznanje dvigne glavo, oči še vedno zaprte. On ae sklone nadnjo, ustni se srečata in ona omahne vznek. "Poglej me, Gabrijela!" "Zapri raje še ti oči! Dokler ne vidiva, sva ne varnem. Mlad si in me ljubiš. Poguma in življenja imaš .tudi zame, ki aem že izgubila pogšm in skoro tudi življenje." "Vem, keko je predrzno, ko hočem, de bi t vse prebolele, kar ai pretrpela. Toda to hočem." "Ljubiti me' mori bolj nego se ljubijo vs drugi ljudje med seboj. Ljubezen imeve, da poagbiva življenje. Jii vem več in moram pozabiti več." "Ljubim te brezpogojno in ze vedno." žsna odpre oči in ae vzravna ob njegovih* menih. • Če je to res, si me osvobodil dru- tako Belorusi plačujejo jugoslovansko gostoljubnost London, 23. junija (radio Jin — Londonski radio je imel v sr. bohrvaščini sledečo oddajo: "Prišle so veoti iz Belgrada, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana