Reševalna drama na Golteh po nekaj urah srečno STRAN 10 (MD) Iz zakladnice naše doline: kmetija Bukovnik STRAN 16 Zadruga mozirje ÜüjIiü 4j£giJjIsü mi'jrj Jjjii jiüjü In -Jh'Jt'JZ v Blagovnici Ljubno 584 10 20 in Tekstilu Gornji Grad 584 30 36JI od 5. januarja W W I iS» 26. januarja 2669 www,yarenKredi«.5i •a. » Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Na trgu 51, Mozirje J* ■juniciraff GRAFIČNE STORITVE - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov ...) - Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVN in ČB FOTOKOPIRANJE in TISKANJE iOiOiO.oniaraf.si KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj jiikßäh) Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 M Jabolka so pakirana jifF$ 7 in 15; kg, dobite jih na Sadjastvu Turn od 12h-l6h, ter v KT Šmartno ob Paki, Trgovsif poslovnem centru Šoštanj in KT Ve številko Ne skrbite, bodite srečni! Čisto majčkene cene in Varen kredit za vas! Izkoristile do 3.000 EUR popusta in Varen kredit, s katerim bodo vse skrbi postale odveč. V salonu na vas čakajo Fox, Polo Style, Golf Rabbit. Golf Plus. Golf Edition. Golf Variant. Passat, louran. Kos. Jetta, Tlguan, Sharan in pa Touareg, zatorej pohitite in si izberite svojega Volkswagna. Vstopite v novo leto srečnejši! Skupna poraba: 4,5 - 931/100 km. Emisije GO.: 119-244 g/km. Število vozil in modelov je omejeno. kfetl/f Avtocenter Meh d.o.o. >2^6 8* Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 . 1.290 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas osrednja KNJIŽNICA ---g*Mg Tretja stran Prihodnost pripada pogumnim Prebiram komentar dr. Jožeta Mencingerja v Delu o položaju, v katerem se je znašla Slovenija v času svetovne finančne in gospodarske krize. Piše, da naš zunanji dolg konec letošnjega leta znaša osem milijard evrov ali 2 2 odstotkov bruto družbenega proizvoda (mimogrede: leta 2004 je omenjeni dolg znašal nič evrov). Tekoči račun državnega proračuna bo letošnje leto končal s primanjkljajem v višini šest odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar poenostavljeno pomeni, da smo porabili šest odstotkov več, kot smo naredili. Razmerje med krediti in depoziti v bankah se je zadnjih štirih letih iz 1:1 spremenilo v 1,6:1, kar pomeni, da je kreditov bank 60 odstotkov več, kot je depozitov v njih. Namesto 400 milijonov evrov, kolikor naj bi jih dobili iz blagajne EU, bomo tudi letos, tako kot lani, v bruseljsko blagajno plačali več, kot bomo iz nje dobili. Ko te vsesplošna kriza ujame v takšni situaciji, ne moreš biti ravnodušen. Tudi bivša vlada ni vsega kriva, nekaj smo k sedanjemu stanju doprinesli vsi s svojimi pričakovanji neskončne in nerealne rasti. Nekaj ameriškega pohlepa, ki se smatra kot največji krivec za globalni kolaps finančnega sektorja, je bilo prisotno tudi pri nas. Kar spomnimo se vrst pred okenci za nakup delnic NKBM, naložb v visoko tvegane vrednostne papirje, itd. V omenjenem komentarju dr. Mencinger meni, da je sedanja kriza nevarnejša od tiste, s katero smo bili Slovenci soočeni v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je namreč šlo za lokalno krizo, v kateri je bila rešitev v iskanju novih trgov. Danes, ko je kriza vsepovsod, tako enostavne rešitve ni. To pomeni, da je slovensko gospodarstvo pred velikim izzivom, nova vlada pa ima priložnost, da mu z različnimi ukrepi pomaga. Pri tem se lahko resnično izkaže, vlada namreč, če bo le dovolj odločna, vendar brez posledic v javnem sektorju vse skupaj ne bo šlo. Reforma plačne politike bivšega ministra Viranta bo v tem primeru postavljena pod vprašaj. Slovenci smo v svoji zgodovini preživeli že mnogo hudih trenutkov in kriznih obdobij. Če smo jih uspeli preživeti nekoč, zakaj jih ne bi tudi sedaj? Prepričan sem, da smo enotni sposobni obvladovati vse razvojne izzive, kise kažejo pred nami. Prihodnost pripada ustvarjalnim, podjetnim in pogumnim. Srečno 2009! IZ VSEBINE: Tema tedna: Pogled v prihodnost ob prelomu v novo leto. Občinski svet Mozirje: Proti prestavitvi sedeža zdravstvenega doma.................. 5 Občinski svet Nazarje: Denarja za odpravo posledic poplav še ni.... 5 Pregled minulega leta: Leto 2008 v znamenju številnih obletnic 6 Ljubno ob Savinji: Iztok Podkrižnik bo kmalu odprl poslansko pisarno.............8 Nazarje: Prav zares brezplačna osnovna šola...8 Božičkov pohod po dolini: Deležni tudi zgodb s poučno vsebino.14 - m Zgornja Savinjska dolina: Luč miru iz Betlehema..........17 ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 1,2. januar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. POGLED V PRIHODNOST OB PREHODU V NOVO LETO Bela ali črna - bodočnost je odvisna tudi od nas Finančni trgi se rušijo, gospodarstvo se spopada z osipom naročil. Z gospodarsko krizo nas bombardirajo z vseh medijev, v gostilnah se pogovori vrtijo okoli slabih časov, ki nas čakajo, zdi se, da nam črna prihodnost ne uide. Pa je prav, da so naša razmišljanja tako pesimistična? Po tem smo Slovenci pravzaprav znani, kar pa še ne pomeni, da nam je to že kdaj kaj dobrega prineslo. Zato smo se ob koncu leta, ki vendarle ni bilo tako slabo, odločili, da v vseh črnih scenarijih, ki nam jih obljubljajo, poskusimo poiskati vsaj nekaj pozitivnega, če drugega ne, vsaj malce smeha. To pa je že pol zdravja, ki je vsekakor pomembnejše kot vsi borzni trgi skupaj. V VSAKEM SLABEM NEKAJ DOBREGA Pa začnimo pri denarju in temu, daje denar sveta vladar. Vsi ga imamo radi v svoji denarnici, priznajmo pa si, da nas vsaj malo moti, daje naš vladar oziroma, da so naši vladarji tisti, ki ga imajo na pretek. Sedaj pa pozitivna plat, marsikateri teh samooklicanih vladarjev bo sedaj padel Ni vse v denarju, ampak nekateri vseeno menijo, da je temu tako na zadnjo plat in pristal v naših sferah. Kar je lahko zanj nadvse poučno. in če smo še malce resni, veliko priznanih ekonomistov, ki razmišljajo s trezno glavo, je mnenja, da se morajo finančni trgi prečistiti brezmejnih goljufivih finančnih konstruktov zadnjih let, s tem pa se bo svetovno gospodarstvo postavilo na zdrave temelje. Vsekakor se že dodobra prečiščuje avtomobilska industrija, kije še najbolj povezana z letošnjo hudo rastjo cen nafte in našim torkovim godrnjanjem na bencinskih črpalkah. PRIZEMUITEV MOGOČNIH Novi avtomobili se bodo definitivno pocenili, saj trenutno celo stari ne gredo dobro v promet, naravovarstveniki pa že itak dolgo opominjajo, da nam malce več hoje ne bi škodilo. Dihali bomo boljši zrak, pa še nekaj privarčevali na bencinu. Lahko se celo zgodi, da si bodo naša »velemesta« več kot enkrat na leto umislila dan brez avtomobila in za jeklene konjičke zaprla mestna središča. Sicer to do sedaj ni ravno povzročalo veliko dobre volje, jo bo pa med ljubiteljicami mode gotovo povzročila naslednja novica, prav tako povezana z gospodarsko krizo. Gucci ima 80-odstotne razprodaje! Preverjeno na svetovnem spletu, le še v kakšno modno prestolnico se zapeljemo in se za male denarje stilsko oblečemo. Pa ne le Gucci, tudi drugi številni modni oblikovalci visoke mode, ki so se do sedaj le ošabno zmrdovali nad znamkami oblačil, kijih nosimo navadni smrtniki, so padli s piedestala naravnost v veleblagovnice. Visoka moda jim dela velike Naša anketa Kakšno leto je za nami? Iztekajoče se leto je bilo za nekoga uspešno, drugi bi ga najraje pozabili, a dokler smo živi, imamo možnost, da napake popravimo. Vsakdo se bori po svoje, zato je pomembno, da v svojem vsakdanjiku ostanemo optimistični. A pogosto ljudje najprej vidimo slabo, potem šele dobro. Kako so leto videli Zgornjesavinjčani - dobro ali slabo? Nejc Slapnik, Robanov Kot Kot po navadi mi je primanjkovalo časa za družino, saj sem bil neprestano razpet med obveznostmi. Sem človek, ki ne zna nikoli reči ne, in me to pogosto tepe. Nekoj, kar je bilo najboljše zame, pa je zamenjava službe po več kot desetletju in pol. Martina Vovdi, Strmec bolj se mi zdi, da je teklo leto po ustaljeni navadi. Brez posebnosti. Zato si želim, da me zdravje še ne bi zapustilo. Marija Napotnik, Mozirje V letu, ki odhaja, je bilo vsakega po malo. Malo. dobrega, malo slabega. Obiskala meje bolezen, ki jo poskušam premago- vati. Kar smo doma načrtovali, smo uspeli izvesti. Kot upokojenka se recesije zelo bojim, saj bo kaj kmalu pri moji majhni pokojnini suša v denarnici, čeprav smo letos dobili nekaj več denarja. Anton Zamernik, Konjski Vrh Gospodarska kriza, o kateri se neprestano govori in piše, se mi zdi napihnjena, saj so prav zaradi medijev ljudje začeli bolj varčevati in posledično manj zapravljati. A me osebno ni prizadela. Leto je bilo zelo uspešno. Zaključil sem desetletni projekt, ki mi bo v prihodnje začel vračati vloženi denar. Dokončal sem namreč malo hidroelektrarno. Tudi z zdravjem se lahko pohvalim, le otroci so malo bolj nagajivi. Boris Moličnik, Ljubno ob Savinji Zame je bilo leto uspešno. Letos še nisem čutil krize, kije že tudi v Sloveniji. A je veliko vprašanje, kako bo v prihodnje. Lahko se pohvalim, da mije zdavje zelo dobro služilo. V službi je vse klapalo. Začel sem z velikim projektom - gradnjo hiše. Fani Barbiš, Ljubno ob Savinji Letošnje leto je bilo zame dokaj uspešno. Imela sem vse, kar si človek lahko zaželi, denar, zdravje in službo. Upam, dajo bom tudi v prihodnje uspela obdržati, saj je gospodarsko krizo čutiti tudi v naši dolini. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Bolj kot razmišljam, izgube, pa so se spomnili na nas, hvaležni srednji sloj, in nam ponudili visoko modo po »sprejemljivih« cenah. Ampak, mi se ne bomo pustili podkupiti takšnih dvoličnežem, kajne? Ali pa - odvisno od cene. Se vidimo v Gucciju! NI VSE V DENARJU Ker se vse vrti okoli denarja, se ljudje vse premalo zavedamo, da nam kovina in papir ne moreta ustvariti sreče. In čisto mogoče je, da nas bo gospodarska kriza prisilila, da bomo to staro modrost znova ozavestili. Je že res, da brez denarja dandanes ne gre. Ampak priznajmo si, da nanj kaj hitro pozabimo, kadar nas doleti bolezen ali nas zapusti ljubljena oseba. Čeprav lahko bogati razviti svet še toliko vlaga v blažitev podnebnih sprememb, brez odgovornega ravnanja vsakega posameznika, narave in nas samih ni mogoče rešiti. Če pomislimo, da svet pred dvajsetimi leti sploh še ni razumel, da je narava v moderni eri odvisna predvsem od človeka, je dandanašnje razumevanje ekologi- je le še en dokaz več, da se stvari vsekakor spreminjajo na bolje. Mogoče ne materialno, ampak potolažijo nas lahko stare ugotovitve psihologov, da človek čuti potrebo po denarju šele takrat, ko ima zagotovljene vse bistvene psihološke in socialne dobrine. Zdravje, ljubečo družbo, občutek pripadnosti in posledično var-nostter bogato duševno hrano. Vse to in za povrhu še obilico humorja lahko imamo tudi v prihodnjem letu, pa kriza gor ali dol. . Tatiana Golob OBČINSKI SVET MOZIRJE Proti prestavitvi sedeža zdravstvenega doma Na zadnji letošnji občinski seji so mozirski svetniki razpravljali o pobudi s strani Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Mozirje, da se prestavi sedež organizacije v Nazarje. Razloge za ta korak je predstavila direktorica Ida Kramer Pustoslemšek. Prestavitvi v prid govori dejstvo, da je javno zdravstvo ostalo samo še v Nazarjah. Tam se izvaja tudi večina dopolnilnih dejavnosti, kot so fizioterapija, laboratorij, rentgen. Željo po prestavitvi sedeža je Kramerjeva utemeljevala tudi s pomanjkanjem ustreznih prostorov za zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Dežurna in urgentna služba sta namreč stacionirani v Mozirju, v primeru kakršnihkoli nesreč mora Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje Ida Kramer Pustoslemšek je predstavila pobudo, da se prestavi sedež zavoda v Nazarje (foto: Benjamin Kanjir) urgentno vozilo večinoma najprej v Nazarje po zdravnika, šele nato na kraj dogodka. Z dozidavo potrebnih prostorov poleg nazorskega zdravstvenega doma bi se tja prestavila še dežurna ambulanta in urgentna služba. Tovrsten projekt je izredno obsežen infinančno prevelikzalogajzasamo zgornjesavinjsko zdravstvo in nazorsko občino. Na državni ravni so razpisi za dodelitev sredstev, s katerimi bi bila izvedba projekta realnejša, nazorska občina pa bi se lažje prijavljala na te razpise, če bi bil sedež zdravstva na njenem območju. Mozirski občinski svetniki so se v razpravi po predstavitvi opredeljevali proti tej pobudi. Razmišljali so v smeri, da bi bilo mogoče tudi v Mozirju zagotoviti ustrezne prostore za širitev te življenjsko potrebne dejavnosti. Župan Ivan Suhoveršnikje predlagal, da se v ta namen pogovorijo z lastnikom stare občinske stavbe, v katere spodnjem delu bi bilo mogoče stacionirati več ambulant in pripadajočih prostorov. Ta predlog so svetniki podprli z odobravanjem in županu naložili nalogo, da do prihodnje seje sredi januarja prouči to možnost. Glede na to, so odločitev o prestavitvi sedeža prav tako prestavili na prihodnjo sejo. Predlagano je bilo tudi, da se začne razmišljati o možnosti, da bi Mozirja-ni dobili poleg »ene in pol« zdravnice s koncesijo, kolikor jih je sedaj v zdravstvenem domu v Mozirju, še enega javnega zdravnika. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET NAZARJE Denarja za odpravo posledic poplav še ni Nazorski občinski svetniki so sprejeli četrte spremembe odloka za proračun leta 2008 in dopolnitve proračuna za leto 2009. Popravek je bil predlagan, ker občina še ni prejela načrtovanih sredstev za poplave 2007 in tudi ne iz naslova investicij. Sprejeli so še sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega občinskega prostorskega načrta. Rebalans proračuna je bil potreben, saj seje izkazalo, da nekatere postavke tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani ne bodo realizirane do konca leta 2008 in jih bo potrebno vnesti v proračun za leto 2009. Gre predvsem za prihodke iz naslova odpravljanja posledic poplav in nekaterih investicij. Zaradi različnih razlogov, na katere občina nima vpliva in so odvisni od različnih služb na ministrstvih, so se postopki za pridobivanje državnih sredstev za odpravljanje posledic poplav 2007 zavlekli. Računali so tudi na dotok denarja od pro- daje parcel za Samostanom, na Biču v Šmartnem ob Dreti in na Industrijsko obrtni coni (IOC) Prihova, ki potem niso bile realizirane. Pri IOC je občina v fazi pridobivanja služnosti, te so potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo nadaljnjih del. Ker projekti še niso bili izpeljani do faze, ko bi lahko pričeli s prodajo zemljišč, so nastopile težave pri plačilih stroškov nastalih na omenjenih investicijah, za kar je bilo potrebno najetje kratkoročnega kredita. Svetniki so rebalans sprejeli po skrajšanem postopku. Predstavnika podjetja Archi.Ka sta svetnikom predstavila dopolnitve osnutka odloka občinskega prostorskega načrta, ki sojih imeli svetniki na prejšnji obravnavi prostorskega plana. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se dopolnjeni osnutek javno razgrne in javno obravnava, o čemer je občinski svet sprejel sklep. Marija Lebar SAŠA INKUBATOR IN ZAVOD SAVINJA Podjetniška delavnica V ponedeljek, 12. januarja, se bo ob 9. uri v sejni sobi Občine Ljubno odvijala podjetniška delavnica SAŠA inkubatorja. Namenjena bo podjetnikom, bodočim podjetnikom in vsem, ki želijo na svoj inovativni način prikazati podjetniško idejo ter si pridobiti nova znanja in informacije. Na delavnici bo možno pridobiti nove informacije o koriščenju evropskih sredstev iz programa Leader in koriščenju ostalih nepovratnih sredstev Evropske unije. Potekala bo tudi predstavitev regijskega natečaja »Zmagovalna ideja« za najboljše start-up podjetje v SAŠA regiji. Vabljeni so vsi s podjetniškim duhom in inovativnimi zamislimi -udeležba je brezplačna. Za več informacij si lahko ogledate njihovo domačo spletno stran www.sasa-inkubator.si, prijave pa sprejemajo po elektronski pošti savinja.ivica@siol.com ali lucija.paradzik@sasa-inkubator.si. Tomaž Poličnik PREGLED DOGAJANJA V MINULEM LETU Leto 2008 predvsem v znamenju številnih obletnic Minuto leto je bilo, vsaj kar zadeva našo dolino, predvsem leto številnih obletnic. Prineslo je nekaj gospodarskih pridobitev, večina pa si ga je najbrž zapomnita po več hudih neurjih, zlasti silovito je bilo sredi julija. Ta nevihta je povzročila tudi največjo škodo. Zadnjo četrtino leta je tudi v Zgornji Savinjski dolini zaznamovala prihajajoča gospodarska kriza. GLIN ŽAGARSTVO V STEČAJ Neprijetno je odjeknila novica, daje bil sredi januarja za Glin Žagarstvo Nazarje uveden stečajni postopek. Vseh 70 zaposlenih je prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je dejal, da je bilo podjetje prezadolženo in potrdil, da uprava Glin Žagarst-va razmišlja o ponovni obuditvi proizvodnje vfeb-ruarju. PLAT ZVONA ZA HITRO CESTO Osrednja naloga neformalnega Odbora za razvoj SAŠA regije, ki je bil ustanovljen na pobudo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je zavzemanje za ključne razvojne projekte, med katerimi je najbolj aktualna izgradnja hitre ceste lil. razvojne osi. Na sestanku odbora so zgornjesav-injski županja in župani zahtevali umestitev trase čim bliže dolini - to je zahodna varianta. SPEKTAKEL V ŠPORTNI DVORANI V MOZIRJU Nogometne tekme v novi mozirski športni dvorani so se udeležili številni znani ljudje iz športa, (foto: J M) gospodarstva, kulture ... Sledil je zabavni del spektakla z mnogimi izvajalci. Prireditev v organizaciji Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino, Občine in Vrtca Mozirje je bila dobrodelnega značaja. Sredstva so namenili za igrala v vrtcu. NOVA PROIZVODNA LINIJA V BSH HIŠNI APARATI Aprila so v Nazarjah slovesno predali namenu novo proizvodno linijo za male gospodinjske aparate. Dogodku sta prisostvovala minister za razvoj dr. Žiga Turk in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Nova linija je dala 200 dodatnih delovnih mest. Ob priložnosti so Zgornjesavinjske-mu zdravslvenemu domu Mozirje in ljubljanski porodnišnici podarili po 10.000 evrov. (foto: arhiv SN) 30 LET MARATONA V NAZARJAH Športno drušlvo Vrbovec je na prvo majsko jutro pripravilo 12-urni maraton v malem nogometu. Posvečenje bil delavskemu prazniku in 30-letni-ci te športne prireditve v kraju. REFERENDUM O POKRAJINAH 22. junija je potekal referendum o pokrajinah. Referendum je bil posvetovalnega značaja, torej neobvezen. Volilna udeležba je bila po vsej Sloveniji izredno nizka, tako da so Zgornjesavinjčani presegli povprečje. Od tistih, ki so oddali svoj glas, jih je bilo več kot 70 odstotkov za to, da se oblikuje pokrajina SAŠA. GOLTE SPET SLOVENSKA LASTNINA Zimsko letni turistični center Golte je v zadnjih letih dokaj uspešen. Da bi postal eden vodilnih ponudnikov kakovostnih turističnih storitev, je potreben nov investicijski cikel, za katerega pa dosedanji italijanski večinski lastnik ni bil zainteresiran inje svoj delež že dalj časa prodajal. Tako je sredi leta 50-odstotni delež odkupila družba PV Invest Velenje. GASILSKI JUBILEJI Z uvodno parado so gornjegrajski gasilci pričeli praznovanje 125-obletnice obstoja, v svečanem delu pa so številni govorniki poudarili neprecenljiv pomen prostovoljnega gasilstva. Objubileju so gasilci prejeli občinsko priznanje. Praznovali so tudi v PGD Radmirje. Minilo je 110 let od prvih začetkov društva. Velika pridobitev objubileju je nova motorna brizgalna. 2T5-LETNICA ŠOLSTVA Visoko obletnico šolstva na gornjegrajskem so obeležili s številnimi dogodki. Hkrati so praznovali še 145-letnico rojstva Frana Kocbeka, po katerem nosi tamkajšnja šola ime, in stoletnico sedanje šolske stavbe. Ob tej priložnosti so predstavili zadnje delo Edija Mavriča - Savinjčana z naslovom Šolska stvarnost pod gornjegrajskim zvonom. PREŽIVELI BURNIH 100 LET Pašna skupnost Menina Gospodnja-Globače Gornji Grad je stoletnico delovanja pašniške zadruge obeležila s slovesnostjo ob dnevu samos- (foto: arhiv SN) tojnosti. Pri kapelici na Menini je bila darovana maša, kateri je sledil bogat kulturni program. Slavnostni govornik je bil avtor ob tej priložnosti izdane knjige o delovanju zadruge, Franc Bez-ovšek. ŠKODA, KI JO BODO ČUTILE GENERACIJE V nedeljo, 13. julija, se je nad našim območjem razbesnelo neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Strahovit veter, kije ponekod tudi s hitrostjo 120 km na uro pustošil po delu Gorenjske in zahodne Štajerske je napravil ogromno škodo. Najbolj so bili prizadeti gozdovi, veliko škode pa je bilo na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih ter infrastrukturi. Poleg gornjegrajske je bila prizadeta tudi ljubenska občina. Konec avgusta pa je huda nevihta stočo pustošila predvsem na območju nazorske občine. TRI DESETLETJA OD PRIHODA KLARIS V samostanu sester klaris je v začetku avgusta daroval mašo celjski škof dr. Anton Stres. Slovesna maša je bila ob počastitvi zavetnice svete Klare Asiške. Spomnili so se tudi 30-letnice prihoda prvih sester v Nazarje. V Slovenijo so prišle po dvestoletni odsotnosti. NOV PRODAJNI CENTER V NAZARJAH V Nazarjah je podjetje Sam d.o.o. odprlo svoj tretji prodajni center. Celotna investicija je bila vredna (foto: BK) GOSPODARSKA KRIZA TUDI V DOLINI V podjetju KLS na Ljubnem ob Savinji se je konec novembra zbral upravni odbor območne gospodarske zbornice. Osrednja tema je bila obravnava posledic gospodarske krize, ki jo je čutiti tudi v SAŠA regiji. O tem je med drugimi govoril tudi gostitelj Mirko Strašek. Na državo in ustrezne institucije so naslovili apel s konkretnimi predlogi za ublažitev posledic krize. NOVI PROIZVODNO-SKLADIŠČNI PROSTORI Podjetje Interdent, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo materialovter opremeza zobozdravslvo, je v Gornjem Gradu odprlo nove prostore. Otvoritve so se udeležili številni domači in tuji partnerji, direktor Iztok Zagožen pa je spregovoril o tridesetletnici delovanja Interdenta. LETOS MONOGRAFIJA IN ZBORNIK Občina Mozirje je svojo monografijo predstavila na Prešernov rojstni dan. To je prvo tako obsežno delo, ki ga kraj z zgodovino, kakršno ima Mozirje, gotovo zasluži. Konec decembra pa so svoj zbornik predstavili še v Nazarjah. Knjiga povzema nekatere vsebine svoje predhodnice, monografije izpred desetih let, dogodki zadnjega desetletja pa so predstavljeni podrobneje. Marija Lebar nekaj več kot dva milijona in štiristo tisoč evrov. V podjetju imajo posluh tudi za dobrodelnost. Ob tej priložnosti so za Osnovno šolo Nazarje darovali simbolični ček v vrednosti 2.000 evrov. PONOVNO DVA POSLANCA Petih parlamentarnih volitev se je udeležilo 65,63 odstotka zgornjesavinjskih volilnih upravičencev. Največ volivcev seje odločilo glasovati za Slovensko demokratko stranko, sledila ji je Slovenska ljudska stranka, na državnem nivoju pa so zmagali Pahorjevi socialni demokrati. Naša dolina ima v državnem zboru ponovno dva poslanca - Jakoba Presečnika in Iztoka Podkrižnika. SLOVAKI V GOSTEH Ob svetovnem dnevu turizma je v organizaciji JSKD 01 Mozirje in v sodelovanju s kulturnimi 100 LET FRISCHAUFOVEGA DOMA, 30 LET KOČE NA LOKI IN NA TRAVNIKU Planinsko društvo Celje - Matica je v začetku jeseni pripravilo slovesnost ob stoletnici odprtja planinskega doma na Okrešlju. Minilo pa je tudi trideset let, od kar so postavili sedanjo kočo na Loki. Člani lučkega planinskega društva so ob tej priložnosti organizirali dan slovenskih planincev. Prav tako so slavili člani Ijuben-skega planinskega društva, praznovali so 30-letnico postavitve koče na Travniku, kjer so se zbrali na priložnostni prireditvi. 40 LET RADIO KLUBA MOZIRJE Ob štirideseti obletnici delovanja kluba so bili člani zelo delovni. Z Boskovca so vzpostavili zvezo celo z Japonsko. Ogledali so si Regijski center za obveščanje Celje in se seznanili, kako se lahko vključujejo v sistem zvez Žare in tako pomagajo ob morebitni potrebi. OBNOVLJENO MOZIRSKO TRŠKO JEDRO Po dobrega pol leta trajajočih gradbenih delih so septembra predali namenu obnovljeno mozirsko trškojedro. Investicija je stala 700.000 evrov. Trg je obnovljen v duhu preteklosti, saj sta spet našli svoj prostor tako kapelica kot trška lipa. (foto: MŠ) 30 LET MOZIRSKEGA GAJA 14. avgusta je bila osrednja slovesnost v dolgi vrsti dogodkov, ki sojih upravljavci parka cvetja od spomladi do jeseni pripravili za svoje obiskovalce ob več obletnicah, ki sojih praznovali letos. Minilo je namreč 30 let od prvih začetkov nekaj zanesenjakov, ki so začeli z urejanjem mozirske LOVCI IN KMETJE O ŠKODI PO DIVJADI Septembra so se sestali člani mozirskega odbora Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije. Na sejo so povabili tudi predstavnike lovskih družin, da bi se pogovorili o škodah v kmetijstvu, ki jih povzroča divjad. Zlasti pereč je problem divjih prašičev, ki so se čezmerno namnožili, v jesenskem času pa razen koruze uničevali predvsem pašnike in travnike. OBISK DELEGACIJE IZ ČAJETINE Prijateljske vezi, ki so v Jugoslaviji vezale nekdanjo skupno občino Mozirje in pobrateno občino Čajetino, so pred nekaj leti ponovno zaživele. V dneh od 17. do 20. septembra seje na obisku v Zgornji Savinjski dolini mudila številna delegacija iz te srbske občine. Med drugim so načeli konkretne dogovore o sodelovanju z vsemi sedanjimi občinami na več različnih področjih. (foto: TG) društvi po občinah potekalo dvodnevno praznovanje. Na obisk so prišli člani folklorne skupine Tradicia iz Slovaške. Nastopi gostov so bili rdeča nit tega dogajanja. (foto: CMS) gmajne. Preteklo je 15 let od ustanovitve Hortikulturno olepševalnega društva in 10 let sponzorstva tovarne Svea. Ob vseh prireditvah se je znova potrdilo zgledno sodelovanje z društvom Kalin, z ribiči, gasilci, ZŠAM in drugimi. IZTOK PODKRIŽNIK BO KMALU ODPRL POSLANSKO PISARNO »Delo v parlamentu bi se dalo še marsikje izboljšati« Kot je povedal poslanec Slovenske demokratske stranke Iztok Podkrižnik, bo z letom 2009 odprl poslansko pisarno. Krepko se je lotil tudi dela v parlamentu, saj je član v kar treh komisijah. Podkrižnik je povedal, da namerava takoj po novem letu odpreti poslansko pisarno, kjer bo državljanom na voljo za pogovore, vprašanja, pripombe in pobude. Pisarna bo na Ljubnem ob Savinji v prostorih občine. »Delo poslanca je zame nov izziv, saj sem bil doslej predvsem gospodarstvenik. Od konstituiranja državnega zbora je že minilo toliko časa, da sem lahko spoznal tako dobre kot slabe strani delovanja tega sistema. Po izkušnjah iz gospodarstva menim, da bi se dalo delo v parlamentu, predvsem karse fleksibilnosti tiče, še marsikje izboljšati. Pri tem lahko pripomoremo ljudje iz prakse,« meni Podkrižnik. »V slovenski ekonomiji je treba zagotoviti take priložnosti, da bo vsakdo lahko razvil vse svoje potenciale. Tudi poslanci so dolžni zagotavljati ustrezne pogoje za to. Zlasti je potrebno razvijati okolje za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike, ki imajo veliko možnosti tudi v Zgornji Savinjski dolini in širše v SAŠA regiji,« še dodaja. Iztok Podkrižnik je bil imenovan v tri komisije oziroma odbore državnega zbora (foto: Marija Lebar) Podkrižnikje bil imenovan vtri komisije oziroma odbore državnega zbora; odbor za zadeve Evropske unije, odbor za finance in monetarno politiko, v mandatno volilni komisiji pa mu je zaupan položaj podpredsednika. »Vsekakor je potrebno, da se poslanci savinjsko-šaleškega območja skupaj zavzemamo za prioritete naših prebivalcev. Upam, da bo ktemu pripomogel tudi klub, ki ga ustanavljamo poslanci obeh dolin.« Poslanec Podkrižnik vidi velike možnosti zlasti v turizmu, za kar bi bilo potrebno izdelati dolgoročne - vsaj desetletne strateške dokumente, ki bi bili obvezni ne glede na spremembe na županskih mestih. Razen tega bi bilo nujno, da ima regija izdelano enotno celostno podobo, ki bo že na zunaj in na prvi pogled obiskovalcu govorila o urejenosti, varnosti, dobremu počutju ter možnostih, ki se mu tukaj ponujajo. Po poslančevem mnenju je prav tako izredno pomembno razvijati široke možnosti izobraževanja za poklice, kijih dolina potrebuje za dosego dolgoročnih ciljev. »Štern bomo zagotovili kvalitetna delovna mesta in sredstva, kijih namenjamo za izobraževanje, bodo večkratno povrnjena, kar pa je ključnega pomena za nadaljnji razvoj te doline,« je prepričan. Nekateri posamezniki - zlasti vturistični ponudbi - že dobro delajo in so lahko za vzor. Potrebna je povezava, saj bo letako mogoče doseči sinergijske učinke. Gotovo bo k temu pripomogel tudi pred kratkim podpisan dokument o strategiji turistične infrastrukture v regiji, zaključuje Iztok Podkrižnik. Marija Lebar NAZARJE Prav zares brezplačna osnovna šola Osnovna šola Nazarje namerava z naslednjim šolskim letom postati brezplačna osnovna šola. Starši šoloobveznih otrok bodo tako plačevali samo prehrano, ki jo otroci prejemajo v šoli. V letošnjem šolskem letu 2008/09 so v Nazarjah začeli s pripravo projekta brezplačne osnovne šole, ki so ga nameravali realizirati v obdobju 2009/10. Po besedah ravnatelja Jožeta Kavtičnika pa jim bo po vsej verjetnosti to uspelo že prej. S tem projektom želijo predvsem razbremeniti starše šoloobveznih otrok. »Za vse stroške, ki bi jih morali starši plačevati, to so prevozi, ogledi itd., bomo zbrali določena sredstva in s tem razbremenili starše. Ta sredstva bomo pridobili z raznimi projekti, kijih nameravamo izpeljati vtem letu,«je razložil Kavtičnik. Projekt naj bi realizirali v naslednjem šolskem obdobju, vendar že v tem ne izstavljajo položnic za »nadstandardne« programe, kot so šola v naravi, plavalni tečaj, smučarski tečaj. Ravnatelj trdi, da »te dejavnosti niso nadstandard oziroma ne bi smele biti. Država bi jih morala vračunati v strošek. Verjetno bodo tisti starši, katerih otrok nima subvencionirane prehrane s strani države, plačevali samo prehrano, kakor se to dela sedaj.« Kavtičnik je prepričan, da morajo imeti otroci enake možnosti: »Želim si, da ti programi, ki so za življenje oziroma razvoj otrok tako pomembni, ne bi bili samo domena tistih staršev, ki lahko plačajo.« Upamo, da bo tako razmišljanje obrodilo sadove tudi drugod po dolini. Tomaž Poličnik V letošnjem šolskem letu 2008/09 so v Nazarjah začeli s pripravo projekta brezplačne osnovne šole (foto: IS) OBČINA GORNJI GRAD Ramšakova domačija razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena Na zadnji občinski seji v Gornjem Gradu so se svetniki seznanili s strategijo razvoja občine na področju turizma. Svoje videnje o večletnem delu na področju te gospodarske panoge je podal predsednik turističnega društva Kristjan Kramer. Kramerje delno predstavil idejni projektturis-tično-etnološkega parka, ki bi pritegnil tako domačine kot tudi turiste. Zadeva po mnenju svetnikov še ni najbolje pripravljena, zatojo bo potrebno razdelati in dopolniti. Ker je to večletni projekt, gaje po mnenju župana Stanka Ogradijo mogoče dopolniti tudi z izkušnjami drugih turističnih centrov po Sloveniji. Zaradi vstopa občin Polzela in Prebold v skupni organ občinske uprave medobčinski inšpektorat, so svetniki sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi tega skupnega organa. Tako usluge medobčinskega inšpektorata koristi sedaj trinajst občin. Na pobudo lastnika Ramšakove domačije Bojana Poličnika iz Šmiklavža so svetniki sprejeli odlok o razglasitvi Ramšakove domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ob zaključku seje so gornjegrajski svetniki potrdili tudi novi cenik oglasov v občinskem glasilu. Cene oglasnega prostora, so zvišali za trideset odstotkov. Marija Šukaio Predsednik turističnega društva Kristjan Kramer je predstavil videnje o večletnem delu na področju turizma v občini (foto: Robi Škulj) OSNOVNA ŠOLA LJUBNO Spoznavali bodoče poklice Učenci devetih razredov Osnovne šole Ljubno ob Savinji so se nedavno mudili v Velenju. Tam so na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti v teoriji in praksi spoznavali delo v poklicih, kot sta kuhar in natakar. Mladi Ljubenci so prišli v spremstvu mentorice in učiteljice tehniškega in gospodinjskega pouka Marije Ermenc. Sprejeli sta jih ravnateljica Mateja Klemenčič in svetovalka Andreja Štefan Buko-vič. Predstavili sojim srednjo šolo in poklicno izobrazbo, ki jo nudijo. Devetošolci so se kar hitro in - reči je treba -tudi spretno lotili praktičnega pripravljanja hrane, pa tudi napitkov in koktejlov. Spretnosti ni manjkalo niti fantom, ki so na naše vprašanje povedali, da tudi doma kdaj primejo za kuhalnico, še več - pečejo celo kruh. Ali se bodo odločili za katerega od poklicev, ki sojih pravkar spoznava- li, pa niso rekli ne ja ne ne. Bilo je bolj »morda«. O tem, da se bo kateri ali katera od ljubenskih devetošolcev gotovo odločil za nadaljnje šolanje na tej šoli, je bila skoraj prepričana njihova učiteljica Ermenčeva. Bila je navdušena nad pogoji, ki jih imajo na centru za izvajanje praktičnega pouka. Omenjena srednja šola je ena od sedmih, pov- Mladi so se pod budnimi očmi mentorjev lotili praktične priprave hrane (foto: Marija Lebar) ezanih v Center srednjih šol Velenje. Vodstvo centra je prepričano, da so njihovi programi zanimivi tudi za zgornjesavinjske bodoče dijake. Marija Lebar (J^akratko V Gornjem Gradu imenovali podžupana Župan Stanko Ogradi je na nedavni občinski seji seznanil svetnike s sklepom o imenovanju podžupana. Na to funkcijo je imenoval Klemna Petka iz Gornjega Grada. Petek bo funkcijo podžupana opravljal nepoklicno, izvrševal pa naj bi naloge, za katere ga bo pooblastil župan. Pravtako bo nadomeščal župana v času njegove odsotnosti. Sklep bo začel veljati po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin. Nalogo podžupana Klemen Petek začne opravljati s prvim januarjem. Marija Šukaio Pravi prijatelj je tisti, ki pride, ko nas ves svet pusti na cedilu. Walter Winchell OBSTALA NIHALKA PRED SPODNJO POSTAJO V ŽEKOVCU Reševalna drama po nekaj urah srečno zaključena Mati in hči sta bili pomirjeni šele, ko so sta bila rešena tudi mož in druga hčerka (foto: Marija Sukalo) Tudi več kot dvesto smučarjev, kolikor jih je ostalo v hotelu, je varno prišlo v dolino. V Žekovec sojih prepeljali po zasneženi cesti preko Šmihela. »V gondoli je bilo poleg smučarjev tudi nekaj zaposlenih, ki so se vračali v dolino. V njej so bili naš dežurni zdravnik, reševalec in nadzornik ter strojnik, ki so s tehničnim vodjem obratovanja usklajevali, ali se bo napaka takoj rešila. Potem smo se odločili, da bomo sprva sami začeli z reševanjem. Obvestili smo gorsko reševalno službo, gasilce in civilno zaščito. Reševanje je potekalo po pravilih, ki veljajo ob takšnih dogodkih. Na pomoč so prišli tudi jamarski reševalci. Tudi naši delavci, ki so ostali ujeti v nihalki, so usposobljeni Letošnje Štefanovo si bo dobro zapomnilo kar 44 ljudi, ki so se ta dan z gondolo ob 17. uri želeli vrniti z Golt v dolino. Ostali so namreč ujeti za zadnjim stebrom, 300 metrov od spodnje postaje v Žekovcu, in 40 metrov nad tlemi. Po uradnih podatkih naj bi se nihalka ustavila zaradi preskoka vrvi in izpada varnostne linije. Napako so najprej poskušali odpraviti predstavniki smučarskega Vseh 44 potnikov, ki so bili v nihalki več ur, so varno rešili iz gondole, na tla pa sojih spustili po reševalni vrvi. Pri akciji so sodelovali člani gorske reševalne službe, jamarji, člani civilne zaščite ter nazorski in mozirski gasilci. V pripravljenosti je bila tudi zdravstvena ekipa, ki pa k sreči ni intervenirala, saj so bili po besedah zdravnice Jožice Lovrec-Veternik vsi rešeni potniki v dobri psihofiz- Vseh 44 potnikov, ki so bili v nihalki več ur, so varno rešili iz gondole in jih na trdna tla spustili po reševalni vrvi (foto: Marija Šukalo) centra, po 45 minutah pa so se na Golteh odločili za reševalno akcijo. V nihalki so bili poleg smučarjev še trije usposobljeni reševalci in zdravnik. Tako so ujeti v nihalki imeli dovolj navodil in informacij, kaj se dogaja. ični kondiciji. Tehnični vodja Jože Šibane je povedal, da je bila akcija po štirih urah reševanja uspešno zaključena. Med udeleženci ni bilo nobene panike, prav tako ni nihče utrpel kakšne poškodbe. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Kulturna poslastica tudi za Zgornjesavinjčane Kulturno društvo Mozirje si je v svoj program aktivnosti med drugim zadalo tudi omogočanje ogleda predstav, kijih ni mogoče postaviti na odre po naši dolini. Eno od tovrstnih popotovanj so pripravili tretji decembrski petek ter s sabo povabili mnoge Zgornjesavinjčane. Obiskali so Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer so si so si ljubitelji opere lahko ogledali peto ponovitev Puccinijeve Madame Batterfly. Izbira mozirskih kulturnikov ni bila naključna. Letos namreč obeležujemo 150-letnico rojstva enega najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev Giacoma Puccinija, ki je s svojim delom zaznamoval repertoarje opernih hiš vse do danes. V mariborski operi in baletu so se ustvarjalca spomnili s prenovo predstave režiserja Roberta Lagane, kije bila uprizorjena že pred štirimi leti. Japonska tragedija v dveh dejanjih je bila tokratv italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi. Marija Šukalo Puccinijevo Madame Batterfly so si ogledale tudi članice društva Toplica (foto: Marija Sukalo) C ") TO za reševanje tovrstnih primerov,« je takoj po dogodku med drugim povedal direktor Golt Ernest Kovač in zatrdil, da, od kar upravljajo smučarski center, tovrstne okvare še ni bilo. Na kraj neljubega dogodka je prišel tudi župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik, kije pohvalil reševalno akcijo: »Nesreča nikoli ne počiva, a kjeje vzrok, bodo predelale tehnične službe. Organizacija reševanja je bila hitra. Vesel sem, da ni panike, in upam, da bo vse hitro opravljeno. Tudi ljudje iz hotela so bili z goseničarjem prepeljani do Planinske ravni, od tam naprej pa s kombiji in Župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik: »Nesreča nikoli ne počiva, a kje je vzrok, bodo predelale tehnične službe.« (foto: Marija Šukalo) Direktor Golt Ernest Kovač je zatrdil, da, od kar upravljajo smučarski center, tovrstne okvare še ni bilo (foto: Marija Šukalo) malimi avtobusi preko Šmihela.« »Do neprijetnosti je prišlo, ker je zavorna vrv padla čez nosilno. Tega v gondoli nismo čutili, razen, da smo dolgo stali. Malo nas je začelo zebsti, ampak ni pa bilo nekih tresljajev. Kako dolgo smo bili ujeti, ne vem, ker ne vem niti, koliko je ura. Vem le, da smo štartali ob petih. Noter smo se pogovarjali in čakali, da bo prišla pomoč. Med potniki ni bilo nobene panike, vsi so dobro prenašali negotovost. Moj mož je tudi gorski reševalec, tako daje pomagal vezati vrvi. Vedeli smo, da bo prišla pomoč, saj smo bili povezani s telefonom. O vsem smo bili obveščeni. V gondoli nas ni bilo več, kot je dovoljeno, tako da ni bilo nikakršne gužve. Tudi med otroci ni bilo čutiti strahu in panike. Čeprav je to neprijeten dogodek, bom na gondolo ponovno šla,«je ob »pristanku« zaupala Nina iz Miklavža na Dravskem Polju. Prijetno smučanje se je ob povratku v dolino v nočno moro sprevrglo tudi za družino Čurkovič iz Zagreba, ki so se s prijatelji odpravili na Golte. Tea in njena mamica Gordana sta se med prvimi spustili na tla, v gondoli pa je ostal mož z drugo hčerko. Iz njunih očije bilo razbrati negotovost in strah, ki sta se hitro sprevrgla v veselje, saj sta ie nekaj minut za njima varno na tleh pristala tudi ona dva. Čeprav se naslednji dan niso smučali, naj bi se po napovedi Črnkovičeve kljub neprijetnemu dogodku prihodnje leto vrnili, saj so naleteli na zelo prijetne in gostoljubne ljudi. V spominu jim bodo ostali tako gostitelji kot reševalci. Tudi Denis Žnidaršič iz Začreta ni skrival veselja ob tem, ko je pod nogami začutil trdna tla. Po njegovem mnenju ni bilo nič tako strašnega, da bi povzročilo paniko. Otroci, ki so bili rešeni iz visečega objema gondole, se niti zavedali niso, v kakšni nevarnosti se nahajajo. »Tako da je za mnoge izmed njih bila to pustolovščina, o kateri bodo . lahko po praznikih pripovedovali svojim sošolcem,« je omenil Žnidaršič. Na Goiteh so napako odstranili že v noči s petka na soboto, par ur po srečno zaključeni reševalni akciji, v soboto pa je smučišče normalno obratovalo. Kot je pojasnil direktor Nina iz Miklavža na Dravskem Polju: »Čeprav je to neprijeten dogodek, bom na gondolo ponovno šla.« (foto: MŠ) Kovač, so že ponoči naredili vse teste in pregledali stebre, sobotno obratovanje pa je po pregledu odobril tudi pristojni inšpektor. Izsledki analize, zakaj je prišlo do okvare, bodo po besedah Jožeta Šibanca znani po novem letu. Marija Šukalo SLIKAR JANKO ORAČ V GALERIJI NAZARJE Prepustiti se sliki Janko Orač (levo): »Samo rdečo interpretiramo na toliko različnih načinov.« (foto: Ciril M. Sem) Občina in Kulturno društvo Nazarje sta 19. decembra vabila v domačo galerijo na odprtje razstave slikarja Janka Orača. Umetnikove likovne zgodbe so se zlile s simboliko adventa oziroma, kot je dejal v otvoritvenem nagovoru podžupan Matej Pečovnik, so »razstavljene v naši, Jakijevi hiši praznično darilo Nazarčanom.« Pokrovitelj razstave, ki bo odprta do 31. januarja, je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Uvodni akordi kvarteta violin in nato saksofonov Glasbene šole Nazarje so ustvarili primerno ozračje za doživetje ustvarjalca, ki -kot je sam povedal - slika z odprto dušo. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je najprej omenila krajino kot vir slikarjevega navdiha. Izseki krajine (predmeti, figure) se v njegovi notranjosti presejejo s čustvi in z občutki, da nato s platna nagovorijo gledalca z občuteno simbolično govorico. To, kar mnogo natančneje kot oblika določa predmete in figure, je barva. Barve jim dodajajo čustveno vsebino, so »slikarjeve zaveznice, njegove spremljevalke in prinašalke sporočilnosti,« je nadaljevala Šajnova. Rdeča in njej sorodne tople barve izražajo Oračevo ustvarjalno moč, top- lino, rdeča je barva, ki žari in premaga vse druge, še tako žive barve, na primer modro, ki seje v njegovem slikarstvu zelo pogosto pojavljala v preteklosti. Poleg barv prinašajo bislvo linije. Črte, ki nakazujejo vrhove gora, obzorje, so vez s stvarnostjo. Česar ne pove z barvo, pove s kolažem, za kar uporabi izseke iz lastnega ustvarjalnega dnevnika. S tem so popolnjeni umetnikovi likovni zapisi. Kritičarka je predstavitev končala takole: »Nomen est omen. Imeje znamenje, zato naj Orač orje in obdeluje likovno njivico na širokem polju modernizma.« S poklonom »barvam, ki so v Poletnem triptihu kot skladba z visokimi in nizkimi toni,«je svoje priznanje, podčrtano s spominom na nadarjenega fanta iz Zibike, izrekel tudi akademski slikar Alojz Zavolovšek. Andreja Gumzej © Piše: Aleksander Videčnik Ko so kopali premog Znano je, da so nekoč domačini v Negojnici nabirali premog v vrhnjih plasteh zemlje. Takoj po drugi svetovni vojni so nameravali raziskati možnosti industrijskega odkopa premoga v tem predelu naše doline. Pri Blagojeviču v Mozirju hranijo listino z dne 3.12.1945, napisano od Okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Gornji Grad o zadevi: premog v Negojnici. Dopis je bil naslovljen na Okrožni odbor OF, odsek za industrijo in rudarstvo v Celju. Takole glasi: »V zvezi z osebnim razgovorom med tov. načelnikom Hribarjem in našim poročevalcem tov. Goričarjem iz Mozirja (Matija Goričar, op. A.V.) si vas dovoljujemo ponovno opozoriti tem potom na tanjši sloj premoga, ki seje izkoriščal že ob času prve osvoboditve Zgornje Savinjske doline po NOV. Z ozirom na težek položaj preskrbe prebivalstva s kurivom smo mnenja, da bi bilo potrebno ponovno pričeti z izkoriščanjem omenjenega premoga. Z izkoriščanjem bi se začelo na zadružni podlagi, potem ko bi povabili izvedence, ki bi nahajališče premoga preiskali in podali svoje strokovno mnenje glede rentabilnosti izkoriščanja. Želeli bi, da nam dostavite čimprej pismeno dovoljenje in navodila v pogledu osnovanja zadruge za izkoriščanje premoga v Negojnici. Natančnejši opis premogovnika in ostale podatke o premogu vam bomo dostavili, ko bomo dobili od vas načelno privolitev in bomo dali premog po izvedencu preiskati.« O izkoriščanju premoga v Negojnici je bilo že veliko napisanega, nimamo pa podatkov, alije leta 1945 do izkoriščanja sploh prišlo. Verjetno ne, ker je nahajališče količinsko preskromno za industrijski odkop. Vsekakor je zanimivo, kako so takoj po vojni, koje marsičesa primanjkovalo, razmišljali o preskrbi s premogom v naši dolini. Morda bi lahko domačini v Negojnici dopolnili vsebino tega dopisa, predvsem s podatki, kaj seje tedaj dogajalo na nahajališču premoga v njihovem kraju. To je seveda tudi delček zgodovine, ki bi ga kazalo ohraniti zanamcem. IloDolelno vzdušje Po naši dolini je bilo včasih veliko pripovedovalcev o tem, kako seje nekoč živelo. Posebno mikavne so bile pripovedi hribovskih ljudi. Ne morda zaradi oddaljenosti od večjih krajev oziroma strnjenih naselij, bolj zaradi posebnega načina življenja, ki ga je narekovalo neprijazno okolje. Brez dvoma je medsoseska navezanost bila neprimerno trdnejša od današnje, koje pred vsako hišo prevozno sredstvo in ko so ceste speljane do kmetij in domačij visoko nad dolino. Seveda so današnji življenski pogoji povsem drugačni od tistih izpred 70 let. Kmetije so bile oddaljene druga od druge, ljudje so prihajali skupaj ponavadi le ob nedeljah, sicer pa so prirejali razne čajanke, na katerih so se srečevali predvsem mladi. Takoje pač razumljivo, da so si skušali tudi ob praznikih urediti življenje bolj zanimivo. Pri tem moramo poudariti, da so iskali domačo zabavo v raznih igrah ali vraževernih početjih. ZADNJI DAN V LETU Na zadnji dan v letu so tako imeli svoje obrede. Ponekod so dekleta spraševala usodo o tem, ali se bodo v letu, ki prihaja, poročila. Malo pred polnočjo na staro leto so metale čevelj čez ramo proti vratom in če seje čevelj umiril v smeri vrat, je to pomenilo, da naj bi dekle v novem letu šlo kot nevesta iz hiše, če pa je bil čevelj obrnjen v sobo, naj bi ostala še doma. Ponekod, ne toliko pri nas, pa so metali z istim namenom prek glave nazaj po stopnicah brezpetnik, metali so ga stoje ali na tleh sede. Če je ta pristal pod spodnjo stopnico, naj bi bila poroka še isto leto. Na Koroškem so dekleta in fantje metali cokle ali čevlje stoječ med hišnimi vrati nazaj vhišo. Če je cokla ali čevelj obležal obrnjen proti vratom, naj bi šel tantali dekle od doma. Marsikje so ohranili navado, da blagoslavljajo dom, gospodarska poslopja in živino. To je zelo slovesen obred, v katerem sodeluje vsa družina. Ta navada je sicer bolj živa na večer pred božičem, toda naši predniki so govorili o treh božičih, eden teh je tudi novo leto. VLIVANJE SVINCA Posebno zanimanje je veljalo vlivanju svinca. Vsa družina je na ta način hotela pogledati v čas, ki prihaja. Ponavadi je nekdo v družini, največkrat je to bil gospodar, tolmačil odlitke po obliki in iz tega sklepal, kaj se bo z vlivalcem v letu, ki prihaja, dogajalo. Ta obred je potekal v hiši, kjer so bili okoli mize zbrani člani družine in ulivali tekoči svinec v mrzlo vodo. Tako so nastajali odlitki najrazličnejših oblik, včasih so pomenili dobro, včasih pa slabo napoved. Marsikoga je ob tem obšla zla slutnja, nekoč je še precej prevladovalo vraževerstvo. NOVOLETNO KOLEDOVANJE V nekaterih predelih naše doline so na večer pred novim letom tudi koledovali, oziroma "otirali". Največkrat so to počeli v skupinah, saj so z igrano glasbo in pesmijo zaželeli družinam vse dobro v novem letu. Če so zaigrali in zapeli pred hišo, so kolednike povabili na toplo in jim postregli s pijačo in jedačo. Velikokrat so dali kolednikom tudi denarno nagrado ali pa še kakšna živila, saj so bili med koledniki največkrat ljudje iz vrst kočarjev in so bili hvaležni za kakršne koli že dobrote. O SLOVANSKEM IZROČILU Še nekaj o slovanskem izročilu. Ti narodi so pričeli novo leto ob božiču. To je ob zimskem kresu, ko pričenja dan rasti. Denimo, Srbi še danes imenujejo novo leto "mali božič". Belokranjci imenujejo novo leto "mlado leto", karje nedvomno izročilo njihovih hrvaških ali srbskih prednikov. 3ščemo slare fotografije Šmarske “kranclovke”. Slika je bila posneta okoli leta 1935, hrani jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Repete iz božične glasbene kuhinje Tik pred prazniki so učenci in učitelji nazorske glasbene šole pripravili tradicionalni koncert. Skoraj ura in pol glasbenih užitkov je navdušila številno občinstvo, manjkalo pa ni niti presenečenj. Vsakoletni božično-novoletni koncert, ki ga v nazorskem domu kulture pripravijo učenci in učitelji tamkajšnje glasbene šole, je že vrsto let ena izmed najbolj obiskanih prireditev naše doline ob koncu leta. Glasbena šola take koncerte prireja že vse od začetka samostojnega delovanja, to je petnajst let. Vsako leto pa dodajo kakšno novost ali presenečenje, ki tudi letos ni umanjkalo. Po dolgoletnih prizadevanjih se jim je izpolnila želja, da so lahko sestavili simfonični orkester, ki ga sestavlja več kot trideset mladih glasbenikov. Pod dirigentskim vodstvom Stefana Garkova so na koncu svojega izvajanja predstavili še točko z naslovom Božič v kuhinji. Ob kuhinjski mizi in preoblečeni v kuharje so v spremstvu orkestra trije glasbeniki pokazali, kako se da »igrati« tudi na tako nenavadne instrumente, kot so kuhinjski lonci; steklenica vina ali kozarci. Izvedba je tako navdušila, daje občinstvo glasbenike še enkrat privabilo na oder. »Če vam je naša kuhinja tako všeč, pa izvolite še repete,« se je na publiko obrnil dirigent Garkov. Tudi sam je bil oblečen v kuharsko opravo. Razen zgoraj omenjenih so se vštirinajstih točkah sporeda predstavili številni izvajalci z različnimi instrumenti tako v solo kot v komornih zasedbah. Poleg učencev ali skupaj z njimi so zaigrali nekateri glasbeni učitelji. Predstavili pa so se tudi najmlajši pa zato še bolj prikupni izvajalci. Dogajanje na odru je povezala v celoto Ana Avberšek, ki je nanizala utrinke iz zgodovine praznovanja božiča pa tudi dneva samostojnosti in enotnosti, počastitvi katerega je bil koncert prav tako namenjen. Lahko rečemo, da je bil torkov glasbeni večer še eden iz vrste kakovostnih dogodkov v organizaciji Glasbene šole in Občine Nazarje ter lep uvod v praznovanja ob prehodu v novo leto. Marija Lebar Glasbeniki pod dirigentskim vodstvom Stefana Garkova so pokazali, kako se da »igrati« tudi na tako nenavadne instrumente, kot so kuhinjski lonci, steklenica vina ali kozarci KONCERT MARJANA ZGONCA V GORNJEGRAJSKI KATEDRALI Doživeta interpretacija Ob iztekajočem se letu so v gornjegrajskem turističnem društvu organizirali božično-novoletni koncert Marjana Zgonca. Tretjo decembrsko soboto so v katedrali ob Zgoncu zadoneli tudi glasovi ženskega in moškega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna. Tako pevke kot pevci so pripravili zanimiv pro- gram pesmi domačih in tujih avtorjev, za glasbeno poslastico pa so združeno poskrbeli z Verdijevem Zborom sužnjev iz opere Nabucco. Osrednji gost koncerta Marjan Zgonc je javno začel nastopati šele v zrelejših letih, a je kljub temu s svojim tenorjev osvojil velik krog poslušalcev. Njegove najbolj uspešne pesmi, kijihje predstavil Marjan Zgonc je gornjegrajski publiki zapel svoje uspešnice (foto: Marija Šukalo) tudi gornjegrajski publiki, so Hvala ti mati Marija, Biserna Slovenija, Bel galeb, Domači zvon, Zvezda upanja, Črno vino in druge. Pogosto zapoje tudi z bratom dvojčkom Brankom. Pesmi, ki jih za svoj repertoar izbira Marjan Zgonc, imajo vedno poudarek predvsem na lepih melodijah in njegovi doživeti interpretaciji. Zato ni naključje, daje navdušil tudi v Gornjem Gradu in požel bučen aplavz. Marija Šukalo Ženski in moški pevski zbor Kulturnega društva Bočna je družno zapel Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco (foto: Marija Šukalo) BOŽIČKOV POHOD PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Ob darilih deležni tudi zgodb s poučno vsebino Na Ljubnem ob Savinji so živali pomagale božičku pri razdeljevanju daril V Solčavi je božiček skupna darila pustil pod jelko V Lučah so se otroci sladkali z božičkovimi bomboni in se veselili daril Božiček je v Šmartnem ob Dreti podučil otroke tudi o umivanju zob V Gornjem Gradu so vzgojiteljice iz bočkega in gornjegrajskega vrtca v igri oživele gozdne živali, ki pomagajo zajčku pregnati zimo in snežake Korenjake V dopoldanskem času so ga v Solčavi pričakali osnovnošolci in malčki iz vrtca. Za prijetno vzdušje so lutkovno igrico o duha ki se ga ni nihče bal, pripravili člani skupine Eci peci iz lučke osnovne šole. Klepet z božičkom je navdušil vse, dobri mož je pod jelko pustil skupna darila, kijih bodo uporabljalitako vvrtcu kotvšoli. Lučki lutkarji so tudi v domačem kraju z nastopom navdušili svoje male in Figuro in osebo božička so sooblikovale številne kulture, krščanstvo pa ji je dalo zaokroženo podobo. V anglosaškem svetu so se ustvarile predstave, da božiček prihaja pred božičem, včasih sam, včasih s sanmi in svojimi severnimi jeleni ter s strehe meče darila skozi dimnik. V naši dolini si je vzel čas zadnji predbožični ponedeljek in se podal na pohod ter sam izročal darila. ustvarili ob letošnjem prvem snegu. Na žalost, letošnja mila zima v naši dolini ni do njega nič kaj prijazna Zaradi globalnega segrevanja Zemlje je mraza bolj malo, sneg pada le visoko v gorah in življenje ubogega Snežka je resno ogroženo. Ker se je preko korenčkovega nosu z njegove glave vsak dan stalilo več in več kapljic vode, je sklenil, da je skrajni čas, da nekaj ukrene, sicer se bo kmalu stopil v majhno blatno lužo. Tako se je nekega dne, zgodaj zjutraj, ko smo mi zaviti v tople odeje spali v svojih posteljah in ko je bil zunaj zrak za snežake še prijetno mrzel, odpravil na pot. Na pot, polno nevarnosti in ovir, da bi vendarle nekje našel dolino, v kateri bo celo zimo dovolj snega za prijetno bivanje. Snežaki so po naravi veseli, se ne razburjajo in se vedno veselijo svojega uspeha kot tudi uspeha ostalih snežakov. Snežaki so pošteni in nikdar ne goljufajo ali se jezijo. Zato je med igro strogo prepovedano vsako goljufanje ali jeza! - Za igro rabimo igralne figurice in kocko. Igro lahko igra poljubno število igralcev. - Na začetku vsak igralec meče kocko po trikrat, pri čemer skuša vreči šestico. Ko igralcu uspe vreči šestico, se postavi na polje START, meče še enkrat in se premakne za toliko polj naprej, kolikor mu jih pokaže kocka S tem je začel igro. - Če igralci pridejo na isto polje, se med sabo NE IZBIJAJO. - Igralci se premaknejo naprej za toliko polj, kolikor jih je ob metu pokazala kocka Če igralec vrže šestico, lahko meče še enkrat. Če je igralec ob metu šestice prišel na kazensko polje, ne sme metati še enkrat, kajti kazensko polje izniči nagradni met. Če pa pride igralec ob metu šestice na nagradno polje, lahko meče še enkrat. - Ko pride igralec na polje, označeno s smeškom, prebere navodilo in ga dosledno upošteva - Zmagovalec je tisti igralec, ki pride prvi na polje CILJ. Cilj doseže igralec z metom točno tistega števila pik na kocki, ki mu manjkajo do ciljnega polja S tem lahko igro zaključite. Če želijo, lahko ostali igralci nadaljujejo z igro. SIMBOLI: - nagradno polje x-- O - kazensko polje o - kazensko polje s hudo kaznijo ) - puščice, ki označujejo smer F« -oštevilčena polja, na primeru kazni ali Ideja in oblikovanje: Uroš Kotnik Kupuješ vinjeto za prehod skozi tunel. Ker nimaš drobiža, spustiš igralca, kije za teboj, na polje pred tabo. Če si zadnji, enkrat ne mečeš. Pri hiši, mimo katere greš, zagledaš lačnega psička. Vrneš se po kost na polje št. 9. Zajame te manjša snežna ploha, ki te prijetno ohladi. Pohitiš na polje št. 3. Uspel ti je vzpon na vrh gore. Z igralcem, ki je pred teboj zamenjajta mesti. Če si prvi, greš na polje št. 3. Zdrsneš nazaj na polje št. 2. Pri kontroli ugotovijo, j da nimaš ' vinjete za tunel. Kupiš jo na polju I št. 7. (c) 2009 Vse pravice pridržane. Zaradi hude strmine ti spodrsne in padeš na glavo. Na glavo se obrne tudi igra. Vsi igralci zamenjajo svoja mesta tako, da prvi igralec zamenja mesto z zadnjim, drugi s predzadnjim itd. Sonce * močno pripeka. Zaradi varnosti se skriješ v tunel. Vrni se na polje št. 8. j Beli zajec ti hoče pojesti nos. Zbežiš nazaj na polje št. 4. Meči še enkrat. Vrzi dvakrat. Zmnoži pike in se vrni za toliko polj 4 nazaj. ^ V hišo te povabijo na ledeni čaj. Meči še enkrat, s Vročina na tem polju je za snežake neznosna. y \ Da preživiš se f j vrneš na polje št. 2. I Utrujen od sestopa z gore si privoščiš počitek. Nadaljuješ ko Pri hoji čez \ zamrznjeno jezero se vdre led pod tabo. Reši te lahko le soigralec, ki te prehiti. Če si zadnji, trikrat ne mečeš. Močan veter ti odpine klobuk. Ujameš ga šele na polju št. 1. Spodrsne ti. Drugič glej kod hodiš! . Zdrsneš na f polje št 6. I Na izhodu iz tunela te preseneti prihod vlaka. Da te ne povozi moraš zbežati nazaj na polje št. S. V gozdu te napade medved. Zbežiš mu na drevo, zato dvakrat ne mečeš. / Jelenček ti pokaže bližnjico. Pohitiš na polje št. 10. Petj \ božičnih pesmi v cerkvi ti vlije novih moči. Meči trikrat, seštej pike in se premakni za toliko polj naprej. Od lakote oglodaš kost, ki jo najdeš. Napreduješ na polje št. 9. / BOOOO0 V cerkvi si ' ogledaš jaslice. Nadaljuješ, ko vržeš šestico. 4* Na trgu 51, Mozirje 4unjgraf GRAFIČNE STORITVE BARVNO in ČB FOTOKOPIRANJE ter TISKANJE - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice m k na tekstil (majice, kape...) Tisk fotoknjig in koledarjev (OiOiO.oniaratsi Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje malo večje prijatelje. Da pa je bil pika na i prihod božička, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Dobrotnik jim je poleg daril, ki sojih prejeli vsi malčki od drugega do sedmega leta, namenil tudi sladke bombone. Najmlajše iz ljubenske občine so razveseljevali petošolci s sovico Oko. V Šmartnem in Nazarjah so živali, ki so jih upodobili zaposleni v nazorski osnovni šoli, pomagale V Nazarjah je voščil še prijetne praznike in se poslovil za eno leto božičku, ki se je izgubil v enem od letnih časov. V Gornjem Gradu so vzgojiteljice iz bočkega in gornjegrajskega vrtca v igri oživele gozdne živali, ki pomagajo zajčku pregnati zimo in snežake Korenjake. Kljub temu da so bile igrice s poučno vsebino povsod toplo sprejete, so se otrokom oči vedno najbolj zaiskrile ob prihodu božička. Tajim je iz svoje malhe zgodb natrosil kakšno basen, potarnal o tem, da ni snega, predal darila in se za leto dni poslovil od vseh. Tekst in fotografije: Marija Sukalo VESELI DECEMBER V MOZIRJU Božiček nagovoril otroke Na mozirski trg se je božiček pripeljal s konjsko vprego (foto: Ciril M. Sem) Na nedeljo pred božičnim praznikom seje na mozirskem trgu zbralo veliko število malih nadebudnežev, ki so skupaj s starši pričakali prihod božička. Srečanje so organizirali člani turističnega in društva prijateljev mladine, ki so v goste povabili tudi Mojco in Ka-ličopka. V skoraj uro trajajoči predstavi, v kateri so otroci aktivno sodelovali in pozabili na čas, sta oba najmlajšim iz Skupaj s starši ga je pričakalo veliko število malih nadebudnežev (foto: Benjamin Kanjir) mnogih pesmic znana junaka poskrbela za praznično vzdušje. Postavila in okrasila sta hišico, poskrbela za njeno okrasitev, za živali, ki soju obiskale, in svoja želodčka. Otroci so se silno zabavali, saj so Mojčine pesmi, kijih prepeva skupaj z malim Ka-ličopkom, v vrtcih in mnogih domovih domala že ponarodele. Za obdaritev otrok po predstavi je poskrbel kar zimski škrat, ki ga je poslal božiček. Otroci so prejeli lepe in poučne knjigiceterveč ustvarjalnih igric. Preden seje s konjsko vprego na trg končno pripel- jal tokratni dobrotnik, so na frajtonarice zaigrali še muzikanti Andreja Raka. Božiček je nagovoril otroke in jim namenil zgodbo o prijaznem zajčku Srečku, nato so se v prepevanju in deklamiranju preizkusili še sami. Snežinke, ki so bile z božičkom, so med otroke razdelile slaščice. Teje bilo moč dobiti tudi na stojnicah. Za preganjanje mraza je bilo poskrbljeno s toplim čajem. Na eni izmed stojnic so mozirski skavti delili sveče in luč miru iz Betlehema. Benjamin Kanjir Otroci okrasili smrečice Otroci iz mozirskega vrtca so skupaj z vzgojiteljicami na trgu okrasili smrečice (foto: Benjamin Kanjir) V hladnem in deževnem dopold- spretne. Skromni, a lepi okraski so nevu 18. decembra so se otroci iz se imenitno vklopili med zelene ig- mozirskega vrtca skupaj z vzgo- lice. Kljub neprijaznemu vremenu, ki jiteljicami podali na mozirski trg, kjer otrok ni motil, je trško jedro z nji-so okrasili smrečice. Okraski so nas- hovim obiskom dobilo še prijaznej-tali z delom drobnih ročic, ki so jim šo praznično podobo, na pomoč priskočile tudi tiste bolj Benjamin Kanjir V Sloveniji je kar nekaj kmetij, ki se ponašajo z ledinskim imenom Bukovnik, a le enoje, ki jo krasi presežnik »najvišje ležeča kmetija v Sloveniji«. Je med najbolj poznanimi kmetijami v državi, saj jo iz šolskih učbenikov pozna večina Slovencev: »... Najvišja kmetija na Slovenskem se imenuje Bukovnik. Stoji nad Solčavo, na strmem zahodnem pobočju Raduhe, na nadmorski višini 1.327 metrov. Kmetija je v obliki celka...« Najbolj jo poznajo planinci in alpinisti, saj je Bukovnik odlično izhodišče za vzpone na Raduho, pa tudi Olševo. V zadnjem času se pri njih ustavljajo tudi gorski kolesarji, motoristi in drugi popotniki. Zaradi slemenske lege ima čudovit razgled, ob lepem vremenu se vidi tudi Triglav. Kmetija Bukovnik Sneg se na najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji obdrži tudi več kot pol leta (foto: M D) Po požigu kmetije s strani okupatorja leta 1944 je od vsega imetja ostala le lesena skrinja z letnico 1928 (foto: Marijan Denša) DOMAČINI KMETIJO IMENUJEJO BUKOVO Čeprav je splošno znano ime domačije Bukovnik, takoje zapisano tudi na kartah, jo domačini imenujejo Bukove. Nedvomno ima ime po bukovem gozdu. Gozd ji je dal ime, gozd jo v zadnjih desetletjih preživlja. Glavnino dohodkov kmetija pridobi iz gozda, večini posekanega lesa dodajo vrednost z razrezom. To je nujno, saj nimajo posebno velikih površin gozdov, na teh višinah in strminah so prirastki majhni, veliko pa je tudi varovalnega gozda. Med dodatne dejavnosti so uvrstili tudi turizem. Zlasti v poletnem času postrežejo številnim planincem in drugim gostom. Živine imajo zgolj za svoje potrebe. Kot na vseh gorskih kmetijah, tudi na Bukovcu življenje nikoli ni bilo lahko. Visoka nadmorska višina naredi svoje. Na večini travnih vesin so lahko kosili le enkrat letno. V starih časih je gospodar s seboj vedno nosil nekakšno »žepno« koso, s katero je požel vsak šop trave, ki ga našel pri svojih opravkih in poteh. Vegetacijska doba je Anica Remic praznuje 28.12.2008 83. rojstni dan. Želimo ji še mnogo zdravja in zadovoljstva v domu ostarelih Gornji Grad. Sin Zdenko, Jana, Krački, Mlinarjevi in ostali Branki Podbregar iskrene čestitke ob rojstvu hčerke Žive Domači Jasmini Bolarič za 20. rojstni dan Naj življenje poje lepe melodije,v srcu pa le sonce sije. S srečo prežeta dlan' naj ogreje današnji in vsak naslednji dan. Iz srca Aleks, mami, stara mama in Brane -------------------------------------------------------------------------------------------------- - . Ljudje in dogodki ____________________________________________________________________________________________________y kratka, krme je vedno primanjkovalo, zato je bila dragocena vsaka travna bilka. Pomembne so bite planine. Lešje bil tedaj komaj kaj vreden, spravilo je bilo naporno in drago, saj so ga spravljali ročno, riža do doline pa je bila dolga. NA TEJ VIŠINI NI SADJA Kmetija je bila nekoč skoraj v celoti samooskrb-na. Sejali so razne vrste žit. Da bi si zagotovili varnost pred slabimi letinami, so imeli v kaščah kar štiriletno zalogo žit. V grabnu je bil mlin, voda pa je gnala tudi nekaj drugih naprav, med drugim tudi miatiinico za žito. Imeli so torej spodoben »strojni park«, kot je še danes ohranjen pri kmetiji Maces-nik. Le sadja pri hiši ni bilo. Zaradi visoke lege so spomladanske pozebe uničile vse sadno drevje. Tudi danes je tako, uspevajo le divje češnje. To se je kmetiji poznalo, saj sezonski delavci niso radi hodili pomagat na kmetije, kjer ni bilo pijače - tolk-ca. Zato so morali »pijačo« in sadje kupovati. Najhuje pa je bilo med drugo svetovno vojno. Tako kot večino solčavskih kmetij so okupatorji oktobra 1944 kmetijo požgali. Od vsega je ostala le lesena skrinja z letnico 1928, ki sojo predhodno skrili. V njej so v skrivališču hranili najnujnejše stvari. Danes je skrinja obnovljena in postavljena na častno mesto v hiši. Vse ostalo je zgorelo ali pa so odpeljali Nemci. Po vojni je bilo treba začeti povsem znova. Cesto do kmetije so zgradili ob koncu šestdesetih let. Sprva so les vozili na Koroško, kerje bila cesta varnejša za kamionski prevoz. Kasneje so se »navezali« na panoramsko cesto. Najbližja povezava z dolino, cesta iz Solčave preko Ošovni-kaje bila zgrajena leta 1971. Elektriko so dobili leta 1974, potem je bilo življenje lažje, kljub temu pa je povsem drugačno, kot v dolini. KLIMATSKE SPREMEMBE VPLIVNE TUDI PRI NJIH Sneg krepko uravnava življenje na kmetiji. Prvi se »pride pokazat« že v prvih dneh septembra, včasih že prej. Novembrski obleži tudi do aprila ali celo maja. Živinaje v hlevu skoraj sedem mese- cev. Klimatske spremembe se poznajo tudi tu gori, pravita gospodar in gospodinja. Včasih je bilo vreme bolj konstantno, bolj predvidljivo, v zadnjih letih pa je precej nestanovitno. Zime so bile zime, s snegom in mrazom, potem pa je nastopila odjuga in začela se je vegetacija. V zadnjem desetletju snega pozimi pogosto ni veliko, potem pa rad zapade pozno spomladi. Temperature v maju zelo nihajo, dnevno tudi za 20 °C. »Včasih smo aprila orali za krompir, sedaj orjemo sneg,« pravi gospodar. Do kmetije pridete iz Solčave ali po panoramski cesti. Seveda brez zimskih gum in verig trenutno ni varno. V dneh, ko nas je v dolini skoraj ves čas zalival dež, je bilo na Bukovcu vse pod snegom. Snega imajo do pasu. Delo v gozdu je nemogoče in nevarno. Za nas iz doline prava zimska pravljica, za gorjance pa trda resničnost, ki včasih traja pol leta. Premaga jo lahko le vztrajnost in pregovorno znana solčavska trma. Ta zagotavlja, da bo življenje na Bukovcu teklo naprej. Marijan Denša LUČ MIRU IZ BETLEHEMA Svetloba v vse domove Mozirski skavti so iuč miru prinesli v mozirsko cerkev, od tam pa po Zgornji Savinjski dolini (foto: Benjamin Kanjir) Luč miru iz Betlehema je tradicionalna skavtska decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen, ki je bil prižgan v Betlehemu, so prinesli v dolino že osemnajsto leto zapored. Mozirski skavti so se po luč, kije prišla iz Betlehema in preko Dunaja v Slovenijo, podali v Maribor. Na slovesni maši na četrto adventno nedeljo jo je v Mozirju blagoslovil župnik Sandi Koren. Skavti so jo nato ponesli po domovih, saj so obiskali vse zaselke v občini. Ponesli sojo tudi po ostalih zgornjesavinjskih župnijah, občinah, šolah in drugih ustanovah. Letošnje geslo poslanice miru je bilo Nekaj ti manjka. Poudarek je bil na dejstvu, da v času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno. Na medsebojne odnose, na to, da bi bili pripravljeni prisluhniti najprej samemu sebi in nato ljudem okoli nas. Razklani v sebi se ljudje pehamo za dobičkom, želimo si materialnega ugodja. Ob tem pozabljamo na eno izmed največjih vrednot, to je mir. Namen akcije ni samo polepšati praznike, ampak z zbranimi prostovoljnimi prispevki tudi pomagati ljudem v stiski. Vsako leto tako izberejo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku najbolj potrebna pomoči, Benjamin Kanjir LUČ MIRU IZ BETLEHEMA NA LAZAH Nekaj ti manjka! V soboto, 20. decembra, so taborniki rodu Sotočje Nazarje sprejeli luč miru iz Betlehema. Ob prijetnemu programu Frančiškove mladine in letošnji poslanici akcije Nekaj ti manjka? Nekaj ti manjka! so jo mozirski skavti izročili starešini Zvonki Rebernik. Marija Sukalo Od mozirskih skavtov je luč miru prevzela starešina tabornikov roda Sotočje Nazarje Zvonka Zakrajšek (foto: Marija Šukalo) r •*->= J aBBu Kaj lahko storite, ie vaš sodni postopek traja predolgo? SAŠO RADIVOJEVIČ pravni svetovalec Pravna oskrba d.0:0 Sodni postopki so pogosto zelo dolgotrajni in največkrat je vzrok temu iskati v sferi sodišč, saj zadeve obravnavajo prepočasi, naroke za glavno obravnavo pogosto razpisujejo šele po preteku enega ali celo več let po vložitvi tožbe in podobno. Ker stranke ves čas trajanja sodnega postopka živijo pod pritiskom tega postopka, jim je zakonodajalec že z ustavo zagotovil pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Z nepotrebnim odlašanjem pri odločanju o zadevah pred sodišči strankam v postopku nastaja določena nematerialna škoda, povrnitev katere ureja Zakon o varsh/u pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), ki je stopil v veljavo 1.1.2007. Omenjeni zakon omogoča uporabo določenih sredstev, ki služijo pospešitvi postopka, to sta nadzorstvena pritožba in rokovni predlog. V kolikorje prišlo do nepotrebnega zavlačevanja postopka, lahko prizadeta stranka po izčrpanju teh sredstev vloži odškodninski zahtevek zoper Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog je potrebno vložiti med samim trajanjem sodnega postop- ka, odškodninski zahtevek zoper državno pravobranilstvo pa je potrebno vložiti najkasneje v roku devet mesecev od pravnomočne rešitve zadeve. Zakonodajalec je pri pisanju omenjenega zakona vnesel sporno določbo, s katero je omejil najvišji znesek odškodnine, in sicer na 5.000,00 evrov. Ne glede na to omejitev višine odškodnine, je ta zakon vseeno dobrodošel, saj do njegove uveljavitve v slovenskem pravnem redu ni bilo pravne podlage za izplačilo odškodnine zaradi dolgotrajnosti sojenja. Oškodovanci so morali svoje zaht- evke naslavljati na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Zoper odločitev tega sodišča ni bila možna pritožba, tako da je bila le-ta neizpodbojna, kar ne velja za odločitev sodišča, ki sodi po ZVPSBNO. V družbi Pravna oskrba d.o.o. združujemo pravne strokovnjake, ki imajo specializirano znanje za izpeljavo tovrstnih postopkov in so vam na voljo za pravne nasvete ter za vas izpeljejo celoten odškodninski postopek. Pri tem je potrebno poudariti, da s sklenitvijo pooblastilnega razmerja prevzamemo zastopanje zgolj v postopku urejanja odškodnine iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer morebitna pooblastilna razmerja, kijih imate sklenjena z zastopnikom v postopku, glede katerega vlagate pospešitvena sredstva, s tem ne prenehajo in vas dosedanji zastopniki v vaši zadevi zastopajo tudi vnaprej. Nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog je potrebno vložiti med samim trajanjem sodnega postopka, odškodninski zahtevek zoper Državno pravobranilstvo Republike Slovenije pa je potrebno vložiti najkasneje v roku devet mesecev od pravnomočne rešitve zadeve. VECTRO ZAMENJALA INSIGNIA Opel se je poslovil od zadržane notranjosti Ali je Oplova insignia pravzaprav vectra ali ni, bodo kupci presodili sami. Skupna dolžina 4.830 mm obljublja veliko. Skorajda kupejevs-ka bočna linija spominja malce na poznane nemške znamke, ampak to je spet stvar osebne presoje. Sprednji del deluje mehkobno z zaokroženimi linijami. Lahko bi rekli pešcem prijazno. Mehkoba se nadaljuje preko kupejevske bočne silhuete in malce bolj ostrega zadnjega dela. Lep in svež izdelek, kije primeren tako za nakupe kot za sestanke s poslovnimi partnerji. V limuzinski različici je na voljo 500 litrov prtljažnega prostora, kar je vsekakor dovolj za prtljago za letni dopust. Notranjost deluje sveže in prijetno na otip. Ni kaj, Opel je tukaj naredil veliko na kvaliteti in s tem posegel razred višje. Poseben poudarek so namenili podvozju, ki je po prvih tujih testih doseglo forda mondea. Očitajo mu le malo manj udobja, a je insignia zelo dobro vodljiva in leže na cesti. Za doplačilo je na voljo sistem flex ride, ki elektronsko uravnava trdoto blaženja in doprinese sladkosti tako športnim kotvoznikom, ki prisegajo na udobje. Motorna paleta zajema enajst motorjev, od tega pet dizelskih in šest bencinskih. Bencinski konjiči se razživijo pri 116 KM in se končajo pri kar260 KM. Dizelski varčneži pa štejejo najmanj 110 KM in vse do 250 KM, kar je rezultat novega 2.9 CDTi motorja. Skratka, karte so na novo premešane. Splača se zaviti do prvega Oplovega salona in novo insignio spoznati od bliže. In da ne pozabim, insignia bo na voljo tudi z novim štirikolesnim pogonom. Igor Pečnik Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 5. kroga: Pivovarna Laško: Rešpard 64:62, Pungi Tip-top: Avtokontrol 60:97, Vrani Vransko : Pekama Rednak 52:64, Kamnoseštvo Vogrinec : ŠK Žalec 78:79, Brglez.com: ŠD Gomilsko 70:87. Vrstni red po 5. krogu: 1. Kamnosešlvo Vogrinec 9,2. Vrani Vransko 9,3. Veterani Pivovarna Laško 9,4. Celje Avtokontrol Žalec 8,5. Brglez.com Polzela 8,6. Pekarna Rednak Nazarje 8,7. Športno društvo Gomilsko 7,8. Študentski klub Žalec 6,9. Pungi bar Tip-top Polzela 6,10. Rešpard Parižlje 5. UM [~ DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Predbožično srečanje Društvo upokojencev Nazarje in domača krajevna skupnost vsako leto pred božičnimi prazniki pripravita srečanje za člane društva in starejše krajane. Tako je bilo tudi letos na zadnjo soboto pred božičem. V tamkajšnji osnovni šoli je več kot sto upokojencev in starejših krajanov najprej prisostvovalo prikupnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci in. mentorji iz Osnovne šole Nazarje. S harmoniko, recitacijami, plesom in pesmijo so nastopajoči prižgali iskrice v očeh svojih dedkov in babic. Udeležence srečanja je nato nagovoril predsednik nazorske krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Iztekajoče leto je ocenil kot izredno uspešno na področju športa, kulture in izobraževanja v Nazarjah. Naštel je nekaj odmevnih dosežkov, ki sojih na občinskem in državnem nivoju dosegli učenci osnovne šole, glasbene šole, športniki in kulturniki. Delovanje in druženje mladih na teh področjih pa je garancija za sožitje med generacijami in dobro počutje vseh krajanov, je še dodal. Vsemje voščil mirne božične praznike in zdravo prihajajoče novo leto. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev Nazarje Janez Štiglic. Osnovni šoli seje zahvalil za prijetno sodelovanje in z voščili zaključil prvi del srečanja. Družabni del je bil priložnostza druženje in pogovore starih znancev ter prijateljev. Fanika Strašek Nazarski upokojenci na prijetnem druženju (foto: Fanika Strašek) ŠMARTNO OB DRETI Božični čas v besedi in pesmi Tik pred božičnimi prazniki so vžupnijski dvorani v Šmartnem ob Dreti predstavili igrico o praznovanju božiča v današnjih časih. Predstavo so organizirali tamkajšnja Karitas in otroci veroučne skupine, sodelovale pa so tudi srednješolke. Sledilo je še presenečenje: Šaleški študentski oktet. Igrico z naslovom Pridi gospod Jezus so pred dvema letoma napisale in v drobni knjižici izdale nazorske klarise. Govori o dveh sodobnih družinah in o različnem življenju in pripravi na prihajajoče praznike. Številni sodelujoči mladi so se v svoje vloge dobro vživeli, med igro pa so vpletali tudi petje in igranje na citre. Pod vodslvom katehistinje Ane Remic in ob pomoči Vide Cajner so v Šmartnem ob Dreti z vajami začeli v začetku novembra. Tokratna predstavitevje bila premierna, načrtujejo pa še ponovitve, prvo bodo odigrali pri klarisah v Nazarjah. Že predstava sama je marsikomu od polnoštevilnega občinstva v oči privabila solze, v srce pa praznično razpoloženje, svoje pa je dodal tudi nagov-ordomačega župnika Petra Marčuna. Taje spregovoril o pomenu medsebojnega razumevanja, ljubezni in tudi žrlvovanja v družinah in med ljudmi. Za zaključek je sledilo še presenečenje. V goste so prišli člani Šaleškega študentskega okteta. Z lahkotnostjo podajanja in vidnim uživanjem v petju so prepričali navzoče. Ti so bili za navdušen aplavz nagrajeni še s pevskim dodatkom. Gostje so na svoj repertoar uvrstili tako slovenske kot tudi tuje narodne pesmi, predvsem pa seveda božične. Marija Lebar GORNJEGRAJSKI TURISTIČNI DELAVCI ŽELIJO KRAJ PRIBLIŽATI ŠIRŠI JAVNOSTI Pred njimi je projekt Strategija graščine in turizma V letu 2008je ponovno oživelo delo Turističnega društva Gornji Grad, katerega krmilo je konec marca prevzel Kristjan Kramer in smelo pristopil k oživljanju turizma v občini. Kramer pri delu v društvu daje poseben poudarek na izvedbo projekta Strategija graščine in turizma v Gornjem Gradu. V projektu, kjer sodeluje tudi občina so že stekli dogovori z lastnikom objekta, ljubljansko nadškofijo. Kljub temu da projekt terja veliko dela, člani društva opravljajo tudi številne druge naloge. Sodelovali so včistilni akciji in pripravili kresovanje na bivšem športnem igrišču. Izvedli so ocenjevanje balkonskih zasaditev, stanovanjskih hiš in kmetij ter ob koncu leta podelili priznanja lastnikom najlepše urejenih hiš. Gornjegrajski turistični delavci so bili tudi gonilna sila pri organizaciji koncertov Irene Vrčkovnik, Adija Smolarja, Eroike, Marjana Zgonca in folklorne skupine Nitra iz Slovaške. V Novi Štifti in Gornjem Gradu so izvedli oratorij in sodelovali pri prireditvah ob občinskem prazniku. V jesenskem času so si nabirali izkušnje na področju turizma v Prlekiji, kjer so si ogledali primere dobre prakse. V zadnjem letošnjem mesecu so poskrbeli, daje otroke obdaril Miklavž, odraslim pa so pripravili druženje v najdaljši noči v letu. Tudi za naslednje leto so načrte smelo naravnali. Največ naporov bodo po Kramerjevih besedah vložili v pripravo zasnove turistično-et-nološkega parka, ki je večletni projekt, in seveda širjenju članstva. Prepričani so namreč, da bodo le s skupnimi močmi Gornji Grad še bolj približali širši javnosti. Marija Sukalo PODRUŽNIČNA OSNOVNA Š01A BOČNA Koruzni svet Eden vsakoletnih projektov, kijih v jesenskih mesecih izvedejo na podružnični osnovni šoli v Bočni, seje letos nanašal na koruzo. Vsako ieto namreč obravnavajo določeno vrsto sadja ali zelenjave. Sodelovali so vsi učenci od prvega do četrtega razreda in so v okviru projekta na to temo pisali domišljijske spise, iskali rime in besede na zlog ko-ter pisali pesmice. Na internetu so poiskali tudi recepte o pripravi različnih koruznih jedi in jih kot vsako leto odnesli domov staršem. Na zaključni prireditvi so otroci skupaj z učiteljicami pripravili kratek kulturni program in prav poseben kviz, v katerem so se pomerili njihovi starši. Med sabo so tekmovali v znanju iz koruze, otroci pa so sladkali še s slastnimi koruznimi dobrotami, ki so z vprašanji hoteli preveriti, kako so v tem času jih iz zbranih receptov pripravili starši, spremljali njihov projekt. Na koncu so se skupaj po- ID Otroci so na kvizu preverili znanje staršev o koruzi (foto: Jelka Grudnik) ZIMSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Leponjivcani pometli s konkurenco Člani prvih treh ekip: Lepe Njive, Tesarstva Napotnik in Nove Štifte (foto: Benjamin Kanjir) Kar 16 ekip iz Zgornje in spodnje Savinjske ter Šaleške doline seje 20. decembra pomerilo-na zimskem turnirju v malem nogometu. V mozirski športni dvorani so lahko dokaj številčni gledalci od zgodnjih dopoldanskih do nočnih ur spremljali nogometne obračune, ki se jih ne bi sramovali niti na večjih in odmevnejših turnirjih. Sodelujoči so bili razdeljeni v štiri predtekmovalne skupine, znotraj katerih se je vsaka ekipa pomerila z vsako. Prvo- in drugouvrščeni so se uvrstili v drugi del tekmovanja. Tu in tam je bilo videti tudi kakšen nešporten start na nasprotnika, kar pa je bilo vžaru tekem hitro pozabljeno. Med obema polfinalnima bojema so se najprej srečali člani ekip Manekeni in mladi iz Tesarstva Napotnik. Boljši so bili slednji, ki so se s to zmago uvrstili v finale. Lepa Njiva je morala za preboj v finale premagati skrajno borbene Novoštiftčane. To jim je uspelo, čepravje bila igra dokaj izenačena. Za tretje mesto so se poraženci polfinalnih obračunov pomerili karvstreljanju kazenskih strelov. Več zbranosti so zmogli člani ekipe iz Nove Štifte. Med finalnem obračunu ekip Tesarstva Napotnik in Leponjivčanovje bilo na obeh straneh veliko napak. Po izenačenem rezultatu so mrežo gola za zmago na turnirju zatresli člani ekipe Lepa Njiva. Benjamin Kanjir PRVENSTVO OBČINE NAZARJE V MALEM NOGOMETU Dvoranski turnir v malem nogometu za prvenstvo občine Nazarje je privabil osem ekip, ki so bile po predhodnem žrebu razporejene v dve skupini. Zanimivi medsebojni obračuni so formirali polfinalne pare, kjer je Prihova po izvajanju prostih strelov klonila proti Jokerjem, »mulci« v pravem pomenu besede pa so presenetili Mojčine »paletarje«. Slednji so po streljanju penalov zasedli končno tretje mesto pred Prihovo, veliki finale pa seje odločal med mladimi Jokerji in še mlajšimi »mulci«. Na prvi pogled neenakopraven boj Goljata proti Davidu je bil izredno zanimiv, saj so oboji kljub svoji mladosti prikazali obilo nogometnega znanja in borbenosti. Na koncu so rezultatsko slavili Jokerji, zmagovalci pa so bili nedvomno oboji. Franjo Pukart Slavje Jokerjev Finalisti in dobitniki pokalov (foto: Franjo Pukart) VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Pokal v rokah Mizarstva Potočnik Finalisti veteranskega turnirja (foto: Franjo Pukart) Športno društvo Vrbovec Nazarje je pred novoletnimi prazniki organiziralo turnir veteranov, ljubiteljev malega nogometa, starejših od 35 let. Turnirja seje udeležilo sedem ekip iz doline, ki so v zanimivih medsebojnih obračunih pokazali veliko znanja in borbenosti, kar samo dokazuje, da še zdaleč niso za v staro šaro. Predvsem ekipa Mizarstva Potočnik je izredno pozitivno presenetila s svojo dopadljivo in uigrano igro, to pa je bilo na koncu tudi dovolj za prepričljivo in predvsem zasluženo zmago. »Skalp« so vvelikem finalu odvzeli že nekaj let nepremagljivim Glinovcem, ki so lahko tokrat zelo zadovoljni tudi z drugim mestom. Pred tem so po streljanju »penalov« tretje mesto osvojili Kokarčani, na nehvaležnem četrtem mestu pa so pristali gostitelji iz Nazarij. Vse pohvale gredo tokrat še organizatorju in sodnikom, ki so poskrbeli da je nogometno srečanje veteranov minilo v prijetnem športnem druženju, in kar je najbolj pomembno, da ni prišlo do poškodb. Franjo Pukart ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz v zadnji letošnji tekmi Ljubenske odbojkarice sovzadnji letošnji prvenstveni tekmi gostile tekmice iz Črne na Koroškem. V tekmi, ki že od vsega začetka ni obetala nič dobrega za domače igralke, so gostje zabeležile gladko zmago s 3:0 (25:19; 25:19; 25:20). Igralke domače ekipe so maloštevilnim gledalcem namreč le na trenutke vlivale malce upanja za morebitni uspeh. Preveč je bilo napak na mreži in v polju, »pretežke« noge in razigrane gostujoče odbojkarice so zadnje letošnje prvenstvene točke zasluženo odnesle na Koroško. Franjo Atelšek Odbojkarice kluba KLS Ljubno s predsednikom Gorazdom Sotoškom (levo) in trenerjem Vinkom Založnikom (foto: Franjo Atelšek) ČRNA KRONIKA • ZDRS PLANINCA Logarska dolina: 23. decembra popoldan se je v Logarski dolini pod slapom Rinka poškodoval planinec, ki je zdrsnil po zasneženem pobočju. Drsel je okoli 200 metrov, pri tem pa se huje telesno poškodoval. Pripadniki GRS Celje so poškodovanemu nudili pomoč. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. • VLOM V SKLADIŠČE Ljubno ob Savinji: Oškodovanec z Ljubnega je 26. decembra zjutraj obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec vlomil v skladišče. Iz njega je ukradel večjo količino ostružkov barvnih kovin, stem pa ga oškodoval za okoli 700 evrov. • NA GOLTEH OBSTALA GONDOLA Radegunda: 26. decembra okolil 8. ure je obstala gondola na Golteh, v njej pa je bilo 44 potnikov, med njimi 10 otrok. Gondola je obstala okoli 300 metrov od spodnje postaje, na višini okoli 40 metrov. Na zgornji postaji žičnice je ostalo 209 smučarjev in ostalih gostov. Sprožena je bila obsežna akcija, v kateri so sodelovali gasilci iz PGD Mozirje in Nazarje, jamarji in gorski reševalci, reševalci ZD Mozirje, policisti in ostali občani. Med reševanjem potnikov iz gondole ni bil nihče poškodovan. Prav tako so bili v dolino s terenskimi vozili prepeljani vsi, ki so ostali na zgornji postaji. • POŠKODOVANI PLANINEC Logarska dolina: 28. decembra popoldan seje na Okrešlju poškodoval planinec. Reševalci GRS Celje so poškodovanega imobilizirali in ga prenesli v dolino. Z reševalnim vozilom je bil nato prepeljan v bolnišnico. Slovenska demokratska stranka POSLANSKA PISARNA SDS POSLANEC DZ: IZTOK PODKRIŽNIK Obveščamo Vas, da z letom 2009 prične obratovati poslanska pisarna poslanca v DZ-RS Iztoka Podkrižnika. Uradne ure bodo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15.00-17.00 v prostorih Občine Ljubno ob Savinji (SEJNA SOBA). Veselim se srečanja z Vami! Kontakt: iztok.podkriznik@dz-rs.si Želim Vam srečno 2009! Iztok Podkrižnik »Zdrahe« v občini Gornji Grad Zadnji dogodki v občini Gornji Grad dajo slutiti, da župan uresničuje kadrovske čistke, kotjih je napovedal ob prihodu na oblast. Ko prebiram obrazložitve župana občine Gornji Grad v Savinjskih novicah (št.50) in Občinskem glasilu (št. 2 dec.2008), mije popolnoma jasno, da župan ne obvlada vodenja občine in ne pozna delovanje nadzornih organov gospodarske družbe Komunala d.o.o. Ne bom se spuščal vto, kajje bilo z raznimi akti zahtevano od direktorja Komunale d.o.o., vsekakor pa se bi bilo pri "dajanju nalog" direktorju zanimivo vprašati, kdo sploh je tisti, ki lahko in je odgovoren za držanje taktirke nad zborom javnega podjetja in njegovim direktorjem. V Zakonu o gospodarskih družbah jejasno napisano kajje vloga skupščine in kaj nadzornega sveta gospodarske družbe. Po pisanju župana pa je vlogo nadzora v Komunali d.o.o. v naši občini prevzel Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje, ki pri nadzoru Komunale d.o.o. nima kaj iskati. Občinski odbori so delovna telesa, kijih v skladu s svojim Poslovnikom, ustanovi Občinski svet. Tako ustanovljena delovna telesa sicer obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge, nikakor pa ne vršijo nadzora nad javnimi podjetji, kakor se to dogaja v občini Gornji Grad. Zakonsko določeno dejstvo je tudi, da se na predlog delovnih teles občinskega sveta ne more sklicati Nadzornega sveta Komunale d.o.o., kar seje, kot prvi primer v Sloveniji, zgodilo prav v Gornjem Gradu. Za sklic Nadzornega sveta gospodarske družbe je po zakonu jasno kdaj, kdo in kako se skliče Nadzorni svet gospodarske družbe. Da se občinski svet preko svojih delovnih teles vmešava v delo Nadzornega sveta in sprejema sklepe, ki bi jih po zakonu moral Nadzorni svet podjetja, je popolnoma jasno, da Nadzorni svet ne opravlja svoje funkcije, ampak da se pusti voditi s strani članov občinskih odborov oziroma sveta. Veliko je bilo napisanega o strategiji in prihodnosti Komunale d.o.o. Popolnoma jasno je, da mora strategijo Komunale d.o.o. narekovati lastnik. Lastnik Komunale d.o.o. je občina Gornji Grad, njen predstojnik in s tem tudi odgovorna oseba pa župan. Župan (v imenu lastnika) je tisti, ki mora imeti vizijo razvoja Komunalnega podjeta d.o.o., direktor pa je le izvajalec predlaganega razvoja, ki ga potrdi Občinski svet. Vsaj en svetnik ve, kako smo v občini postavljali komunalno dejavnost in kako smo pripravljali strategijo za Komunalo d.o.o. Brez vizije, predlogov in nenazadnje odločitev župana ne bi uspeli narediti to kar smo. Župan Stanko Ogradi pa je zaradi svoje nesposobnosti pripravljen žrlvovati komunalno podjetje in s tem uničiti delo, ki smo ga v preteklih mandatih gradili skupaj z napredno mislečimi v občini Gornji Grad. Na tem mestu želim poudariti predvsem naslednje, namesto, da bi se ukvarjal z novimi projekti v občini, se ukvarja sam s seboj in s svojimi dejanji onemogoča razvoj občine. Stem pa za nas občane (tudi tiste, ki ste ga volili) izgublja priložnosti, ki bodo in so že zamujene v tem mandatnem obdobju, za zmeraj izgubljene. Vse kar se "ruši" v teh štirih letih, ne bo mogoče "zgraditi" nazaj v naslednjih desetih letih oziroma bodo za vedno ostale razpoke. Razrešitev direktorja Komunale d.o.o. pred eno mesečnim iztekom mandata, je največja neumnost, ki se v poslovnem svetu naj ne bi zgodila. To se zgodi, če se župan skriva za svoje nesposobno delo pod sklepi občinskega sveta. Po mojem prepričanju je bilo v celotnem postopku razrešitve narejenih toliko napak, da je sklep občinskega sveta pod vprašajem. Očitno bodo občinske »zdrahe« dobile epilog na sodišču. Kdo ima prav in kdo ne, bo odločalo sodišče. In če bo sodišče odločilo v korist odstavljenega direktorja? V razviti demokraciji in pravni državi, kar naj bi, po Ustavi Republike Slovenije, naša država bila, bi moral župan takoj odstopiti iz funkcije. Pod vprašanjem odstopa pa so tudi občinski svetniki, ki so glasovali za nečloveški predlog župana. To mislim, da se v naši občini ne bo zgodilo. Še naprej bomo spremljali nemogoča dejanja in nesposobno vodenje občine Gornji Grad s strani odgovornega - župana Stanka Ogradijo. Žal si le-ta vodenje občine predstavlja kot vodenje Drušlva ljubiteljev občine Gornji Grad. Toni Rifeij Attemsov trg 9, Gornji Grad Življenje sploh ni to, kar se zdi -je le korak na poti k večnosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Jožice KNAPIČ (1930 - 2008) iz Luč se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in pokojno pospremili k večnemu počitku. Posebej se za vso pomoč zahvaljujemo sosedom, gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo, govornici, trobentaču in pevcem za zapete pesmi. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša sestra, teta in svakinja Marija (Marica) SOVINŠEK iz Zikove 4. v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem, zastavonoši in govorniku. Iskrena hvala delavcem in sostanovalcem Doma starejših občanov Kamnik za skrb, še posebej sostanovalki gospe Mariji, ki ji je bila ves čas bivanja v Domu v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v njenem rojstnem kraju. Vsi njeni <0g«»"e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini I c Starovaška ul. 12 a Toliko je lepih stvari, pa ne veš zanje. Toliko je lepih dni, pa odidejo kdo ve kam. Toliko je na svetu ljudi, a nihče ni kot ti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega Stanislava MLAČNIKA (30.10.1928- 18.12.2008) iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih in z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za vso skrb in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja, gospodu Vikiju za opravljen obred, Valčki za izrečene poslovilne besede, praporščakom in Simonu za odigrano tišino ob slovesu. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Časa ne merimo po trajanju, ampak po globini. (Isolde Kurz) V SPOMIN Oku - Alojzu KOLENCU (22.9.1922-1.1.2005) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Drž'ta se! Zdaj gremo v oster ovinek! Kdo bi to razumel? Smučarka v obstali gondoli med Goltmi in Žekovcem se razveseli: “O kako lep program so nam pripravili. Božički se po vrveh vzpenjajo v gondolo. Jaz pa sem mislila, da smo obstali, ker je kaj narobe zgondolo...” Tekma pri sosedih Janez gleda smučarske skoke. V sobo pride žena in omeni, da imajo pri sosedih koline. Ne da bi odtrgal pogled s televizije, Janez vpraša: “Kdo vodi?” Nov pMCtop Silva se spominja lepih časov: “Nekdaj sva z možem romantiko začela že med vožnjo na silvestrovanje. Včasih sva silvestrovala kar v avtomobilu. Zdaj pa me je tehnila povsem povozila.” “Kako le?” vpraša soseda. “Mož med vožnjo kar naprej posluša in gleda gps.” “Ojoj, prejoj, kaj bo z nami, kaj bo z nami? Ojoj!" stoka in obupuje nek smučar v obstali nihalki. “Umiri se,” ga dregne žena med rebra. “Kaj si bodo pa tuji gostje mislili o Slovencih?” “Od kdaj pa so že Hrvatje znali slovensko? Joj, prejoj!” Trenutki strahu V Žekovcu obstane gondola. Zasliši se obupa glas: “Reši nas, o Bog! Če pridem živ iz te godlje, ne bom več pil, delal bom doma in v službi, ne bom več letal za ženskami...” Tedaj moškega prekine neka ženska: “Ne trobezljaj! Povsem normalno smo obstali v spodnji postaji v Žekovcu!” NObičajnairagedlja “Šef, dopust bi rabil,” reče delavec mojstru. “Smrt v družini.” “Spet koline, a?” Vsako leto isto. Pozimi ne zvozim in ne zvozim ovinka pred Savinjo. Cvetke ki koprive) •° ^ " IZGUBLJEN V ČASU IN PROSTORU Rdeča kapica: »Božiček, vroče ti je, ker si zašel v letnih časih. Počakaj, pomagala ti bom najti pot do zime, samo prej obleci hlače.« Božiček: »Zdaj šele razumem, zakaj sejejelenček Rudolf tako težko podal na pot z mano. Pomlad gaje razganjala, zato seje raje podil za srnami.« NORMALEN IZHOD V SILI Božiček: »Uf, uf, koliko stopnic! Gotovo se sprašujete, zakaj nisem zjelenčki pristal na strehi kot vsak normalen božiček. Kaj pa čem, če pa je nas dobrotnikov že toliko, da so vsa parkirna mesta zasedena.« REKA V VZHODNI ANGLIJI GRM, KI CVETI SPOMLADI NA ROKI ALI NOGI NAJVIŠJE BOŽANSTVO STAR. EGIPČAN. UDAREC PRI TENISU TKANINA ZA OBVEZE POTOMEC, NASLED- NIK MANJKO DENARJA STANJE UŽALOŠČE- NEGA ČLOVEKA LEP MLADENIČ, GIZDALIN (EKSPR.) UMETNIŠKO OBLIKOVAN- JE KIPCEV OBOROŽEN SPOPAD, BOJ EDEN TONSKIH NAČINOV KONRAD ALIB NARODNO OSVOBODIL- NI BOJ AKO DOMISELNEŽ (KNJIŽ.) SLOVENSKI PESNIK, ESEJIST- FRANCE (1901-1975) NEPOMEMB- NeŽ, NEVAŽEN ČLOVEK (SLABŠ.) STANJE UDARJENE- GA PARADIŽ, NEBESA, EDEN LOČENA SOBA ZA OŽJO DRUŽBO ODMEV, EHO EUGENE ATGET LIKOVNA UMETNOST (LAT.) NIKOLA RADOJČIĆ ROZALIJA (KRAJŠE) 4. IN 18. ČRKA TOKOVNI POSREDNIK SLOVENSKI POLIT1K-___SAŠO____ NIKOLAJ OGAREV NARAVNI ČUT, INSTINKT MAČJI SAMEC LEE AARON POMOŽNI SVETOVNI JEZIK MINI SLOVARČEK: DOGONI- ljudsvto v Maliju in Burkini Faso EPIGON- potomec, naslednik AMUN- najvišje božanstvo starih Egipčanov DREN- grm, ki cveti spomladi IKEDA- japonski politik- Hayato SESTAVIL KRAJ OB SAVINJI OSTRO DIŠEČ PLIN, SPOJINA DUŠIKA IN VODIKA PLAČILO NA RAČUN ANGLEŠKA PEVKA (WILDE) ŠPELA PRETNAR 9TJD sr-o MESTO NA PUŠČAVNIKO VO BIVALIŠČE HRVAŠKEM PODRAVINI POTEG VODE V STRANIŠČU DEL CELOTE BESEDA NAGLASA LJUDSTVO V MALIJU BURKINI FASO KLIMATSKI KRAJ NA POLOTOKU PELJEŠCU KRAJ PRI POREČU "KNJIŽNICA MOZIRJE Največkrat izposojeno videogradivo v letu 2008 Hudičevka v Pradi (komedija), Za živo mejo (animirani film), Ujemi in spusti (drama), Tvoji, moji, najini (komedija), Beanove počitnice (komedija), Ledena doba 2 (animirani film), Tašča, da te kap (komedija), Počitnice (drama), Vesele nogice (animirani film), Knjižničar 2 (pustolovščina), Naša mala mis (komedija), Psst, nikomur niti besede! (črna komedija), Sezona lova (animirani film), Harry Potter in Feniksov red (mladinski film), Parfum: Zgodba morilca (drama), Prevzetnost in pristranost (drama), Čudovito leto (drama), Scooby-doo: Pošasti na prostosti (mladinski film), Kraljica (drama). V____________________________:_______________/ Napovednik dogodkov • Sreda (31. december), od 21.00 dalje. Mozirski trg Silvestrovanje__________________________________ • Sreda (31. december), od 21.00 dalje. Gornji Grad Silvestrovanje na prostem z ansamblom Pero • Nedelja (4. januar), ob 18.00. Velenjski grad Ob jaslicah prepeva moški pevski zbor Kajuh • Torek (6. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert dunajskih flavtistov____________________ Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarsfvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV • POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Moški in ženski hišni copati, pohodni čevlji, natikači, čevlji, cokli; gasil-niki, plinske svetilke, gorilniki. Tel. 03/839-48-01 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas, z izkušnjami; gsm 031/776-803. Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054. Žmavc Mojca s.p., Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. ŽIVALI - PRODAM DRUGO - KUPIM (žaga, transport, viličarist); gsm NEPREMIČNINE Žrebca, starega 18 mesecev, manjše rasti - prodam; tel. 583-25-24. Plastične kole za električno ograjo (pastirja) kupim;031/695-208. 041/881-746. Mladadružinaišče(vnajem)stanovan- je ali manjšo hišo; gsm 041 /414729. ŽIVALI - PODARIM Podarim kozla, starega 2 leti; gsm Kupim dobro ohranjeno, rabljeno, otroško posteljo - 140 x 70; gsm 031/470-484. Naročniki Savinjskih 031/336-480. novic VOZILA-PRODAM DRUGO - PRODAM Prodam fižolovke, kole za sadno drevje in suha, mešana drva - ugod- Prodam dostavno vozilo opel combo 1.6, let. 2003, prevož. 30.000 km; tel.839-52-23. imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. no; 583-24-60. Prodam meso - polovico telice; tel. DELO - IŠČEM 03/583-52-97. Priden, pošten, iskren, iščem delo TERME SNOVIK Moj naslov: Hotel Plesnik Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje__________________ 'kosvct termalnih užitkov RELAX' AVT©ŠOLA www. avtosola-relax. si Avtošola RELAX želi vsem kandidatom, poslovnim partnerjem ter ostalim voznikom srečno novo leto in varno vožnjo * v letu 2009! A >0 CD CO -S5 o o Q_ Q_ Q_ >cO I h S bit nepremičnine I SSSSSTV, 3320 Velenje Gsto 041 66 52 23 3 H3 Ht L ^ -T W *1 Posredovanje, prodaja Prodamo dvostanovanjsko hišo v Parižljah LOKACIJA: PARIŽLJE VELIKOST; 300 m2 VELIKOST PARCELE: 890 m2 ETAŽNOST; K+P+M STAROST: 2003 CENA: 240.000,00 EUR ' , odkup nepremičnin Prodamo hišo dvojček LOKACIJA; STUDENCE VELIKOST: 90 m2 ETAŽNOST: K+P+M STAROST: OBNOVA 1987 CENA: 77.000,00 EUR Več na httnV/www.npnrpmirninp.hahit.si Izberite vašega občana leta 2008! Spoštovane bralke in bralci,,občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Do predzadnjega kroga glasovanja za naj občana(ko) smo prejeli glasove: Občina Mozirje: Anton Puncer, Loke pri Mozirju19 (I 16); Lojze Plaznik, Ljubija I27 (103);Andrej Rak, Brezje 28 (9);Andrej Klemenak, Hofbauerjeva ul. I6 (2); Jakob Presečnik, Podvrh (I); jure Repenšek, Na tratah l/a (I). Občina Nazarje: Sandi Grudnik, Zadrečka c. I7 (I24); Franc Burger, Lačja vas 22 (68); Franci Kovše, Samostanska pot SI (9);Aleš Burger, Lačja vas 22 (I) ; Suzana Hebar, Zadrečka 19 (I). Občina Rečica ob Savinji: Stanko Gašparič, Sp. Rečica 73 (153); Dr. Ida Kramer Pustoslemšek.Varpolje (I l);Jože Grudnik, Sp. Rečica 34 (4); Jože Skončnik, Rečica 51 (3); Anica Krefelj, Rečica (I); Drago Poličnik, Rečica (I). Občina Ljubno: Primož Piki,Janezovo polje I (13); Martin Pušenjak, Ljubno (II) ; Hermina Vozelj, Foršt 44 (8); Marija Prusnik, Savina 75 a (2). Občina Luče: Jože Pančur, Krnica 25 (8);Anita Lakner, zborovodkinja (4); Verica Rakun, Zdravstveni dom, Luče (4). Občina Solčava: Alojz Lipnik,Solčava I7 (IO);Aleksander Ošep,Podolševa 7 (5); Romana Lukovič, Solčava I0 (2); Marija Klemenšek, Podolševa 25 (I). Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. (j toi'čan(ka) 2008 Občina Gornji Grad: IrenaTiršek.Atemsov trg 2I (76); LojzeTernar, Trosek 51 (34); Mija Repenšek, Zg. Dol 51 (10); Jože Pustoslemšek, Trosek 66 (9); Marija Stankovič, Novo naselje 28 (4); Marica Storgelj, Dol 46 (4);Jože Ugovšek.Tčjek I2 (3);Jani Mavrič,Attemsov trg 27 (I). Izžrebanec predzadnjega kroga glasovanja je: Urban Dimeč, Lesarska cesta 27, Nazarje. Zdaj pa na delo! Izpolnite še zadnjo glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 6. januarja 2009, (takrat se zaključi zadnji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,333 I Nazarje. Občan(ka) leta 2008 v občini. je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališče navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Sprejem za najmlajše občane Starši so se z novorojenčki udeležili srečanja z županom Vinkom Jerajem, ravnateljem Petrom Podgorškom in ravnateljico Ano Nušo Rebernik (foto: Marija Šukalo) Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je v četrtek, 18. decembra, pripravil sprejem za novorojenčke, teh je v drugi polovici letošnjega leta trinajsti, in njihove starše. V formalnem delu srečanja, ki so ga s kulturnim programom popestrili vrtčevski otroci, sta spregovorila tudi ravnateljica vrtca Ana Nuša Rebernik in ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek. Ravnatelj in ravnateljica kakor tudi župan so izrazili zadovoljstvo ob tolikšnem številu mladih družin, ki se odločajo za naraščaj. Ob dejstvu, da je trenutno kapaciteta rečiškega vrtca zapolnjena, si Rebernikova obeta posluh občine, ki naj bi našla prostorsko rešitev tudi za četrti oddelek, v kolikor se bo pokazala potreba. To bodo po Jerajevih besedah ponudili prostorski načrti, ki bodo sprejeti marca prihodnje ieto. Ob prijetnem klepetu v neformalnem delu druženja so si starši ogledali vrtec, župan pa jim je izročil skromno darilo, prejeli bodo tudi po 125 evrov. Marija Šukalo VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Mladi manekeni navdušili ob V večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole je bila 18. decembra modna revija, ki stajo v sodelovanju s trgovskim podjetjem Mana organizirala mozirska vrtec in šola. Izkupiček dobrodelne prireditve je bii namenjen nakupu igrač za male nadebudneže, ki obiskujejo vrtec. Na modni reviji so nastopili vrteški otroci in prvošolčki. Prostor prireditve seje hitro napolnil. Malčki so se po modni pisti sprehajali kakor prave zvezde. Kolekcije, ki sojih predstavili, so obsegale različna oblačila za prosti čas, za toplejše zimske radosti, svečane prireditve in brezskrben spanec. Po modni pisti so se tako zadnji sprehodili malčki v pižamah, ki pa jih spanček nikakor ni obiskal. Na pomoč so poklicali malo zvezdico zaspanko, ki jih je posula s čudežnim prahom. Drobni škratki pa soji pomagali otroke zazibati v sladek spanec. Za piko na i je s svojim prihodom in pesmijo poskrbela pevka Alya. Med prireditvijo je bilo poskrbljeno za glasbene vložke. Zapeli in zaplesali so šolarji, zaigrali kitaristi iz nazorske glasbene šole. Med posameznimi izhodi je igrala modi primerna glasba, prireditev r Celje - skladišče D-Per I 7/2009 ■jr ■ /Ml • i j $ f s % % * it \\l y, ^ *■ ^ Zvezdica zaspanka je s čudežnim prahom in pomočjo drobnih škratkov otroke zazibala v sladek spanec (foto: Benjamin Kanjir) pa je moderirala Nataša Rogelj. Pred in po prireditvi je potekal bazar, na katerem so lahko obiskovalci kupili različne izdelke. Večina njih je nastala v vrtcu izpod spretnih rok vzgojno varstvenega osebja. Z izkupičkom prireditve si bo tako božiček pri obisku vrtca lahko na hrbet nadel večji koš z darili. Benjamin Kanjir Okoli 900 obiskovalcev seje konec decembra zbralo na koncertu hrvaške glasbene legende Gibonnija v mozirski športni dvorani. Pevec je na hrvaški in mnogih drugih glasbenih scenah prisoten že več kot dve desetletji. Njegovi hiti, kot so Mirakul, Libar, Ne odustajem in mnogi drugi, so znani domala že vsem generacijam. Daje temu res tako, so z glasnim prepevanjem, plesom in vzkliki dokazali mnogi obiskovalci tokratnega koncerta, ki so večino časa stali. Pevec je s spremljevalno skupino poskrbel za pregreto vzdušje, saj je vsaj polovico pripravljenega repertoarja odpel med gledalci, stoje na stolih ali sredi tribune. Zadovoljstvo je bilo obojestransko, sajje bil stik med umetnikom in poslušalci s tem še veliko bolj pristen. Benjamin Kanjir OSREDNJA KNJ. CILJE