Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA; Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO; Letna inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 .......H I.... Ml II ■ ■—■■ Wi ■■■ ■ n ■ ■ ■■■ " Leto XI. - Štev. 51 Gorica - četrtek 17. decembra 1959 - Trst Posamezna številka L 30 ŠE VELJAJO^. Zmagoslavna pot po Aziji Danes se veliko govori o popuščanju mednarodne napetosti in v zvezi s tem o nekakem sožitju, ki je nastalo ali bi moralo nastati med komunizmom in krščanstvom. Veliko se govori in piše na ta račun. Odkar je Hruščev obiskal ZDA, propaganda udarja na ta zvon in nič čudnega ni, če to povzroča v marsikateri glavi veliko zmešnjavo. Nekateri pravijo, da se komunizem spreobrača, drugi obsojajo Cerkev, da je do komunizma pretrda. So ljudje, ki trdijo, da je odlok svete Stolice iz 1. 1949 o izobčenju komunistov prešel v pozabo; pa so spet drugi, ki se naravnost čudijo, kako to, da si komunizem in krščanstvo nista še segla v roke in sklenila prijateljstva ter pozabila na vso preteklost, na vso nepregledne vrsto mučencev, ki so s krvjo izpričali svojo vero in postali žrtve komunizma. Res velika zmešnjava! Od kod taka zmešnjava, ko bi ob vsem dosedanjem dogajanju vendar morala rasti jasnost v pojmih? Začela se je zmešnjava pod vplivom komunistične propagande, ko so se srečali zunanji ministri štirih velesil v Ženevi v preteklem maju. Ta sestanek ni dal nikakih uspehov, srečala sta se le Vzhod in Zahod in nekako vzpostavila most med enim in drugim blokom. V tem novem vzdušju se je vršil obisk Nixona v ZSSR in Ilruščeva v ZDA. Pri vseh teh obiskih ni bila sklenjena nobena pogodba, rešen noben določen problem, ki muči današnji svet, le napetost med Vzhodom in Zahodom je nekoliko popustila, hladna vojna ni več tako hladna. Svet se je veselil tega pojavi in z njim še posebno mi katoličani, ker za nas mir ne pomeni le neko človeško dobrino, ampak ga smatramo za velik dar božji, ki si ga je treba izprositi z molitvijo in sodelovanjem vseh, ki so dobre volje. Komunisti, ki izrabijo vsako stvar — od lunika do poplav — da speljejo vodo na svoj mlin, so izrabili tudi te obiske. Predvsem so se zaletali v vse tiste, ki se ne zadovoljijo le z besedami, ampak hočejo dejanj. Razkričali so v svet, da n. pr. v Italiji vsi, ki nosijo kako odgovornost na kulturnem polju ali v časnikarstvu, soglašajo, da je napočil čas premirja med katoliško Cerkvijo in komunizmom, med demokracijo in komunizmom, med svobodo in komunizmom. Na ta način bi radi, da bi pozabili vse zločine in nasilje, ki so ga komunisti zagrešili, da se jim prizna čistost namenov in neoporečnost dejanj, čeprav jih vsakdanje njihovo ravnanje neprestano obsoja. Zanje bi to premirje pomenilo, da jih nihče ne nadzira in jim nihče ne nasprotuje, da se pusti prosta pot njihovim zmotam in njih nasilju, da se nekako že i vnaprej pokaže, ko pridejo komunisti na oblast, pripravljenost sprejeti smrt vsa-I ke svobode, vere, človeškega dostojanstva itd. Samoobsebi razumljivo, da takih pogojev soglasja svobodni svet in krščanstvo z njim ne more na noben način sprejeti, kljub vsej propagandi komunističnega sveta in vsem naivnežem, ki jih slepi propaganda. Kakšno soglasje sl komunisti predstavljajo, lepo opisuje moskovska Pravda od 21. avg. t. 1.: »Komunistična vzgoja delavcev zahteva neizprosen boj V New Yorku je Glavna skupščina ZN zaključila svoje redno letno zasedanje. Na zadnjih sejah so obsodili ponovno Kadarja in njegovo vladavino. Leslie Mur-i vio je prebral poročilo, ki pravi, da sovjetska in madžarska vlada odklanjata sodelovanje s komisijo OZN in prezirata resolucije Glavne skupščine. Tudi razprava o Alžiriji je končana. Resolucija afriško-azijskih držav, čeprav je bila omiljena, ni proti veri... Boj proti veri je danes isto kot oblikovanje modernega človeka v komunistični družbi... Vedno je še v veljavi člen 122 kazenskega zakonika sovjetske Rusije, ki priznava svobodo in pravico širjenja samo brezbožni propagandi...« Komunizem je bil brezbožen ob svojem rojstvu in bo tudi tak ostal, ker drugače bi ne bil več komunizem. Zato nima smisla, da sanja kdo o soglasju in premirju med vero in komunizmom, med katoliško Cerkvijo in komunizmom. Komunizem in krščanstvo ne moreta spremeniti svojih temeljnih načel, ker drugače bi ne bila več to, kar sta. Zato je še v polni veljavi okrožnica Pija XI. »Divini Redemptoris«, ki obsoja komunizem; še vedno velja to, kar je napisal pokojni škof Rožman v pastirskem listu med vojno, ko je vsem Slovencem pojasnil, kaj je komunizem in kakšni njegovi sadovi; še velja odlok sv. Stolice o izobčenju iz leta 1949. Vse je še v veljavi, naj piše ali govori kdorkoli, kar hoče. Dejstva govorijo in pričajo, ne pa propaganda, s katero lovijo komunistične partije in njih sopotniki neizkušene ljudi. lienni v Jugoslaviji Pretekli teden je prišel na obisk v Beograd voditelj italijanske socialistične stranke Pietro Nenni. Povabila ga je »Socialistična zveza delovnega ljudstva«. Te organizacije se jugoslovanski komunisti poslužujejo za stike z zapad-nimi socialističnimi gibanji. Raz-govarjal se je z vodilnimi jugoslovanskimi osebnostmi; med drugim tudi z Edvardom Kardeljem, ki velja za ideologa jugoslovanskih komunistov. Nennijev obisk v Jugoslaviji spada v okvir vedno tesnejših od-nošajev med italijanskimi socialisti ter zvezo jug. komunistov. O razgovorih manjkajo kaka podrobna ter izčrpnejša poročila. Baje so se razgovarjali tudi o vstopu tržaških titovcev v ital. socialistično stranko, v katero so že vstopili in se v njej tudi že skoro utopili goriški titovci. De Gaulle v Zah. Afriki General De Gaulle se je mudil pretekli teden v Afriki. Predsedoval je v senegalski prestolnici Saint Louisu seji izvršnega sveta Francoske afriške skupnosti. Afriški narodi vse glasneje zahtevajo popolno odcepitev od Francije. Med njmi je le malo izjem. De Gaulle je med obiskom v Zah. A-friki izjavil, da bi pristal na spremembe v francoski skupnosti, a-ko bi jih izvedli sporazumno s Francijo. Federacija Mali (Senegal in Sudan) zahteva popolno neodvisnost, kar pomeni, da se ne zadovoljuje več z okvirom francoske skupnosti. Njeni voditelji bi pristali kvečjemu na nekakšno konfederacijo s Francijo po vzgledu britanske Skupnosti narodov. dobila potrebne dvotretjinske večine. Razprava je bila na splošno zmerna. V Združenih narodih je prevladala želja, naj bi se Alžirci in Francozi sporazumeli na osno- vi načel, ki jih je objavil De Gaulle. Vprašanje o novi začasni članici Varnostnega sveta so uredili prav po salomonsko: eno leto bo članica Poljska, drugo leto pa Turčija. Predsednik Eisenhower je pretekli teden prvič prestopil prag resnične Azije. Po obisku v Turčiji je sedel na letalo, ki ga je v nekaj urah poneslo v deželo nekdaj slavnega mongolskega cesarstva, v kateri je še do nedavnega vladal britanski lev. Ta velika, prostrana in skrivnostna dežela, v kateri sta se še do nedavnega borili za vpliv in oblast Al-lah in Buda, je Indija, ki ji je leta 1947 pod vodstvom Gandhija priborila neodvisnost izpod britanskega imperija. Toda, ker prebivalstvo muslimanske vere ni hotelo živeti pod budistično večino v enotni državi, so morali zaradi ljubega miru ustanoviti na indijskem polotoku dve samostojni državi: Indostan za Indijce budistične vere in Pakistan za sinove islama. V DEŽELAH ISLAMA Prva postaja zmagoslavnega potovanja Eisenhowerjega po Aziji je bil Karači, glavno mesto Pakistana, kjer so mu pripravili sprejem, kakršnega ni nihče pričakoval. Ob cestah, koder je šel njegov sprevod, ga je pozdravljalo milijon oseb. Z oken in dreves ob cesti ter od vsepovsod so metali cvetje, mahali z zastavicami in prepevali. Ameriški gostje so bili vidno ganjeni in Eisenhower-jev sin John je dejal, da si kaj takega niso pričakovali. To prisrčno vzdušje je vladalo tudi v razgovorih s pakistanskimi državniki. — »Pakistan je naš zvest zaveznik ter obe naši državi delata skupno za mir,« je dejal Ike. Odgovoril mu je pakistanski predsednik Ajyb Khan: »Vaš obisk bo ostal v zgodovini Pakistana kot obisk miru.« Iz Karačija se je ameriški predsednik podal še na kratek obisk v Afganistan, kjer ga ni ogromna množica ljudstva nič manj prisrčno pozdravljala kot v Pakistanu. V Kabulu, ki je glavno mesto, se je zadržal nekaj ur. Za to priliko je afganistanski kralj dovolil ženskam, da se lahko pokažejo v javnosti v evropskih oblekah. Ženske so seveda priložnost izkoristile. V DEŽELI BUDE Iz Kabula je vodila pot naravnost v New Delhi k indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju, kjer so se že več dni pripravljali na slovesen sprejem a-meriškega gosta. In res je v New Delhiju doživel Eisenhower pravi triumf, kakršnega nista bila deležna niti Bulganin in Hruščev pred nekaj leti. Poročajo, da se je vsulo na ceste preko dva milijona ljudi, ki so hoteli videti visokega gosta ob boku njihovega drugega Gandhija, Pandita Nehruja. Avtomobil, v katerem sta se peljala oba predsednika, so dobesedno obsuli s cvetjem; okrog njiju pa se je zgrnila taka množica, da je moral sprevod obstati na mestu pol ure. Tisoči policajev niso mogli na noben način zadržati neugnanih množic Indijcev, ki so za to priliko prihrumeli v prestolnico. Šele Nehruju je uspelo s policijskega voza utreti pot med fanatično množico. Pot dvajsetih kilometrov so napravili v dveh urah. — Ko so dospeli v prestolnico, je bil že skoro mrak in tedaj se je mesto zasvetilo v tisočih lučih. V Indiji se je Eisenhovver ustavil skoro štiri dni, ker je bila tu njegova najvažnejša postaja. I- mel je več razgovorov z Nehrujem, govoril v Parlamentu, na u-niverzi, kjer so mu ob razposajenem hrupu študentov in žvrgo-lenju ptičev iz džungle podelili častni doktorat iz prava. Na koncu je odprl še ameriški paviljon na Svetovni kmetijski razstavi, kjer je napovedal boj lakoti, ki še vedno tare azijski kontinent: »Prišel je čas, da se vsi trudimo za skupni blagor vseh.« Uradni razgovori med Nehrujem in Eisenhowerjem so se zaključili v nedeljo. Predsednik Ei-senhower je zapustil Indijo v ponedeljek 14. dec. zjutraj, namenjen v Perzijo ali Iran, kjer imajo sicer polne roke dela s pripravami za drugo poroko šaha, a so kljub temu našli čas za ameriškega gosta, njihovega prepotrebnega zaveznika. Po kratkem postanku v Atenah, se je preds. Eisenhower vkrcal na neko ameriško križarko, na kateri bo med potjo proti Franciji sprejel tunizijskega predsednika Burgibo. 19. decembra bo že v Parizu, kjer ga že čakajo zbrani državniki Atlantske zveze. POMEN OBISKA Veličastni sprejemi, ki so ga prebivalci Afganistana, Pakistana ter Indije priredili predsedniku ZDA Eisenhowerju ob njegovem obisku v teh deželah, so predmet obširnih razlag v svetovnem časopisju. Najvažnejši del njegovega potovanja je bil kot rečeno obisk v nevtralistični Indiji. Razgovori so se tu sukali okrog vrhunske konference, napadalne kitajske politike ter gospodarske pomoči nerazvitim deželam. Vsi so to srečanje med Ameriko in Azijo pozdravljali; v Indiji so celo komunisti vabili ljudi na ulice. Edino kom. Kitajska ni imela prijazne besede. Preds. Nehru je do zadnjega upal, da bo kitajski Za svetovni evharistični kongres, ki bo v Miinchenu od 31. 7. do 7, 8. 1960, so nemški škofje izdali posebno pastirsko pismo. V njem so obrazlotili pomen tega kongresa, navedli cilje, ki naj jih kongres doseže, in nakazali nekaj smernic za pripravo na kongres: Pismo je važno za vse katoličane, zlasti še za tiste, ki se nameravajo tega kongresa udeležiti. In med temi smo tudi mi in zato veljajo besede pastirskega pisma tudi nam. Ali ima svetovni evharistični kongres danes še kak pomen? Ali je samo še navada, ki pač mora ostati? Na to vprašanje škofje takole odgovarjajo: »Svetovni evh. kongresi niso samo lepa navada, ampak imajo visoke in svete ci Ije. To, za kar se je na prejšnjih kongresih delovalo, je danes v večji meri že doseženo: javno češčenje svetega Rešnje-ga Telesa je zavzelo nov razmah; aktivno, z razumevanjem vpeljano sodelovanje pri sveti maši in pogosto prejemanje svetega obhajila sta že v navadi, tudi zgodnje prvo sveto obhajilo naših otrok je že prodrlo in bo zadobilo po evh. kongresu nov zagon, ker se obhaja 50-letnica dekreta »Quam singulari«, s katerim je sveti Pij X. povabil otroke k zgodnjemu svetemu obhajilu. Zato bo cilj vsakega evh. kongresa pričanje in dajanje pobude za evharistično življenje.« V vseh deželah sveta se dan za. dnem mutec odgovoril na njegove predloge za mirno rešitev obmejnega spora pred razgovori z Eisenho-werjem. — Indijski voditelj Nehru vedno bolj čuti, da mu je prav Amerika bliže v njegovih težnjah po miru. Razočaranje, ki ga je zadnje čase doživel zaradi kitajske napadalnosti, ga je približalo ZDA. To razpoloženje ljudstva je dobilo presenetljiv izraz prav v navdušenem sprejemu a-meriškega predsednika. S tega vidika lahko rečemo, da služi to »potovanje miru« razči-ščenju nekaterih predsodkov, ki so jih gojile nevtralne azijske države do zahodnega tabora, in predstavlja nedvomno novo poglavje v odnosih med zahodnimi demokratičnimi deželami in med svobodnimi deželami Azije. To, kar se tiče Azije. Ali to zbližan j e med Ameriko in Azijo pomeni tudi obenem odmik Amerike od Evrope? O tem pa drugič. PADEC MILAZZA Pretekli teden je na Siciliji nenadoma prišlo do politične krize v deželni vladi. Pri glasovanju proračuna ni Milazzova vlada mogla doseči potrebne večine. Namesto običajnih 46 glasov, jih je dobila le 44. Njen predsednik Mi-lazzo je takoj podal ostavko. Takoj nato so se začela med raznimi strankami za sestavo druge večine. — Kot znano je bivši vladi načeloval Milazzo, ki se je svoj čas odcepil od Kršč. demokracije in ustanovil svojo stranko. V vlado je sprejel tudi nekaj komunistov in socialistov. Samo da bi obdržal stolček. Toda KD in druge demokratične stranke so mu napovedale boj in stopile v opozicijo. Tako jim je pretekli teden uspelo strmoglaviti Milazza; vladal je le nekaj mesecev. Kdo bo ustanovil novo vlado, bomo povedali prihodnjič . v katedralah, cerkvah in kapelah opravlja sveta mašna daritev. Povsod je en Kristus, eno telo. Kakor je na več krajih darovani Kristus eno samo telo in ne več teles, tako je tudi ena sama daritev,« piše sveti Krizostom. »To je naša vera. Za to vero je pa dobro, da od časa do časa zadobi čutni izraz, postane tako rekoč vidna. In to se zgodi na evharističnem kongresu.« »Ta svetovni evh. kongres naj postane »Statio orbis« (shod za ves svet). To se pravi, da naj pridejo na ta shod ljudje vsega katoliškega sveta in naj se skupaj zberejo, tako da bodo vidno v edinosti vere in ljubezni opravili najvažnejše dejanje na svetu — počastiti sveto Rešnje Telo: se nebeškemu Očetu zahvaliti v spominski obnovitvi tiste daritve, ki jo je opravil na križu njegov Sin in naš Odrešenik.« V Rimu so v časih na navadne nedelje in delavnike opravljali sveto mašno daritev v različnih cerkvah. Na določene praznike so se zbrali škofje, duhovniki in verniki s papežem vred na shodu »Statio urbis«; to se pravi, da so se zbrali pri skupni mašni daritvi celega mesta. Danes je Malahijeva prerokba že izpolnjena in sveta daritev se opravlja po vsem svetu od vzhoda pa do zahoda. Zato bo evh. kongres res shod za ves svet, snidenje k skupni daritvi katoličanov iz vsega sveta. (Nadaljevanje m 3. strani) Zaključek zasedanja ZN (Pomen, cilj, priprava) NAS TEDEN V CERKVI Izredno versko zmagoslavje Sveti misijon v goriski stolnici 20.12. ned., 4. adv., kvatrna: sv. Evgenij, muc. 21.12. ponedeljek: sv. Tomaž, ap. 22.12. torek: sv. Frančiška Cabrini, dev. 23. 12. sreda: sv. Viktorija, mučenka, dev. Zapovedan strogi post 24.12. če(rtek: Sv. večer; Adam in Eva 25.12. petek: Božič, Rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, zap. praznik 26.12. sobota: Sv. Štefan, prvi mučenec, nezap. praznik * SV. FRANČIŠKA CABRINI (1850-1917). Doma je prejela dobro versko vzgojo. Že v zgodnjih letih je hrepenela postati misijonarka. Ko je imela 18 let, je napravila 4. adventna nedelja Pred nami je Božič, najlepši praznik v letu. Pričujoča je zadnja nedelja v adventu. V neposredni bližini Jezusovega rojstva mora v naših dušah vstati in zagoreti velika želja in živo hrepenenje po Jezusu Kristusu — Zveličarju sveta. Treba se je duhovno pripraviti na ta sveti praznik in ga duhovno doživeti. Potrebna nam je duhovna poglobitev in obnova. Potrebna je sv. spoved s sv. obhajilom. Potrebna je misel in pripravljenost na Jezusa. V naših srcih se mora vneti ogenj globoke ljubezni za Odrešenika. Če tega ni, je znamenje, da nismo popolni kristjani, marveč podobni poganom in materialistom. Krščansko življenje je namreč predvsem notranje ali duhovno življenje, življenje in delovanje našega duha, ki ga mnogi zanemarjajo. Treba je poživiti vero v Jezusa in Boga, povečati in obnoviti našo ljubezen, poglobiti našo vernost in pobožnost, zaželeti krščansko dobroto in pravičnost; zaželeti in priskrbeti krščansko popolnost in svetost. Treba je, da se vsak dan znova duhovno prerodimo in prebudimo, vsak dan znova, zlasti pa za Božič, da umremo grehu, hudemu duhu in grešnim strastem, ter zaživimo življenje božje milosti. Današnji klic in molitev svete Cerkve postani še naša molitev in želja: »Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj deže Pravičnega! Odpre naj se zemlja in rodi Zve- življenja n maturo za učiteljico. Misel na misijone je ni več zapustila. 30-letnu je ustanovila družbo misijonark Srca Jezusovega, ki naj bi v misijonskih pokrajinah vzgajale zapuščene, uboge deklice.. Mislila je začeti, delovati na Vzhodu. Pa ji je Leon XIII. svetoval, naj gre v Ameriko. Ubogala je. Najprvo je delovala v Združenih državah in ustanovila tam mnogo vzgojnih zavodov. Nato je šla v Nikaraguo, Argentino, Čile, Peru, kjer je enako uspešno delovala kot poprej v ZDA. Imaš učiteljski zrelostni izpit. Službe ne dobiš. Ali ne bi morda pohitela kot učiteljica med misijone? ličarja!« Opro naj se nebesa in pošljejo Jezusa! Naj pride ljubljeni Odrešenik! — Zatem spolnimo Janezov preroški glas: »Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze! Kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.« Pripravimo pot Gospodu! Pot v našo dušo, pot v našo hišo, v naše kraje, v domovino, v celi svet! Odstranimo vse, kar ovira Jezusov prihod! Odstranimo grehe in ostalo! Spovejmo se čim prej naših grehov, da bo naš Božič resnično krščanski in lep! In prosimo goreče Jezusa, naj pride in blagoslovi cel svet! Naj nas reši greha in hudega duha! Naj razlije povsod po širnem svetu, zlasti pa nad nas Svojo obilno božično in zveličavno milost! Tvoje božje Sonce, ljubi Jezus, naj posveti v naše kraje, v našo domovino, v vsako našo hišo, v vsako našo dušo, v kraje komunizma in v kraje materializma, v duše vseh ljudi! Tvoja odrešilna milost naj zdrami našega duha, naj strese našo vest, naj razsvetli razum in ogreje naša srca! Prežene naj temo greha in človeške hudobije! Preženi vse hude duhove in ukroti hudobne ljudi! Spreobrni vse grešnike sveta! Vrni svetu zaželeni mir in zaneti v njem mogočni plamen božje, bratske, krščanske in večne ljubezni! Pridi, preblagi Jezus, in ostani vedno z nami! Bodi naš Rešitelj in Odrešenik, naš Kralj in Pomočnik! Pomoč afriškim kristjanom Vrhovni predstojnik belih očetov, misijonske družbe m afriške misijone, je izjavil, da se katoliška Cerkev veseli, da afriški narodi prihajajo k neodvisnosti in samostojnosti. Pater Volker je izjavil, da mora Cerkev v Afriki postati odrasla, in je razložil ta izraz takole: Afriški duhovniki morajo prevzeti vodstvo župnij in počasi prevzeti vso odgovornost za rast Cerkve. Ko afriški ljudje sami prevzemajo v roke svojo usodo, želijo vsakršno pomoč, ki jim pomaga pri vzgoji lastne osebnosti. In to pomoč jim Cerkev rada daje. Ameriški katoliški tisk V zadnjem letu je naklada katoliških časopisov in revij v Severni Ameriki narasla za pol milijona izvodov. Skupna naklada katoliških časopisov v Severni A-meriki je dosegla 24,270.000 izvodov. Mednarodni kongres katoliške mladine o laičnem apostolatu V dneh od 6. do 13. decembra bo imela mednarodna zveza katoliške mladine svoj 4. kongres v Buenos Airesu. Zastopanih bo čez 50 narodov po svojih mladinskih vodstvih Katoliške akcije. Kongres hoče pokazati naloge, ki naj jih izpolnijo mladi katoliški fantje in dekleta z ozirom na kričeče probleme sodobne družbe. Na kongresu bo močno zastopstvo tudi s strani kultumo-vzgojne organizacije združenih narodov UNESCO, ki hoče imeti v katoliški mladini oporo za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Postavitev domače cerkvene hierarhije v Belgijskem Kongu in Ruandi-Urundi Vatikansko glasilo L'Osservatore Romano poroča, da je sv. oče pred enim tednom na ozemljih Belgijskega Konga in v Ruandi -Urundi ustanovil 37 novih škofij, ki bodo razdeljene v osem provinc. Obe o-menjeni pokrajini imata na vsem afriškem kontinentu največ katoličanov. Od 16 in pol milijonov prebivalcev odpade na katoličane 5 in pol milijonov. To število vernikov ima okrog 3 tisoč svetnih duhovnikov in okrog 1300 redovnikov, ki oskrbujejo dušno pastirstvo v 322 župnijah, oziroma poučujejo s svojimi misijonskimi pomočniki in pomočnicami čez en milijon mladine, ki obiskuje razne katoliške šole. Prošnja za stanovanja v Munchenu Občinski svet mesta Miinchen je naslovil na prebivalce občine poziv, naj stavijo na razpolago čim več stanovanj za nemške in tuje goste, ki bodo prišli na mednarodni evharistični kongres prihodnje poletje. Pokazati gostoljubje je častna dolžnost vsakega prebivalca. Poziv pravi, da bo evharistični kongres največji dogodek v osemstoletni zgodovini bavarske prestolnice. Število katoličanov na svetu Po statistiki, ki jo je izdala misijonska organizacija ameriških dijakov, je bilo junija letos 527 milijonov katoličanov na svetu. V enem letu je število naraslo za 17 milijonov. Največ katoličanov imajo Bazilija, pato sledijo Italija, Združene države in Francija. Za železno zaveso živi največ katoličanov na Poljskem. Edina država, kjer so vsi državljani katoličani, je Andora, ki ima 6.000 prebivalcev. Molitev kmečke mladine Organizacija kmečke katoliške mladine v Avstriji, ki šteje 60.000 članov, je pretekli mesec naročila molitve za svobodo stiskanih narodov za železno zaveso. Ta molitev je služila tudi v pripravo na prvi svetovni kongres kmečke mladine, ki bo prihodnje leto v Lurdu. Goriška stolna župnija ni mogla lepše proslaviti 500-letniee svojega obstoja kakor s svetim misijonom, najprej italijanskim in sedaj še s slovenskim. Ta slednji je bil za goriške vernike tako veličastna slovesnost, da bo šel v zgodovino goriške stolne župnije kot nepozaben dogodek. Slovenski misijon se je slovesno začel v soboto 5. decembra zvečer z lepim in ganljivim obredom sprejema in podelitve misijonskega križa misijonarjem od strani domačega župnika, msgr. Velcija. Takoj nato je sledilo klicanje Sv. Duha in uvodni govor misijonarja č. g. Ludvika Šavlja iz Trsta, katerega že mnogi poznamo in cenimo njegove besede. 2e pri prvem govoru je bila cerkev skoro polna in s tem je odpadla bojazen, da bi sveti misijon med slovenskimi verniki ne -našel odziva; nasprotno, navdušenje ni popustilo, vsi govori, brez izjeme, so bili dobro obiskovani in verno slovensko ljudstvo je s tem pokazalo, kako so mu pri srcu sveti dnevi misijona in kako so hvaležni vsem, ki so sveti misijon s tolikim trudom in žrtvami pripravili. Pa ne samo Goričani, tudi verniki iz okolice so se v lepem številu odzvali klicu misijonskega zvona. Videli smo zlasti šte-verjance, katerih ni strašila ne dolga pot ne zgodnja ali pozna ura ne slabo vreme. V zgledno lepem številu so prihajali v našo stolnico; 'razumeli so, da je sveti misijon skupna zadeva vseh Slovencev. Prihajali so tudi ljudje iz Pevme, Podgo-re, Gabrij, mnogo pa jih je bilo tudi z onstran meje, kjer so sveti misijoni združeni z večjimi težavami. SV. MISIJON ZAČNEJO OTROCI Sveti misijon so pravzaprav začeli naši otroci. Zanje se je vršila pred pričetkom misijona tridnevnica v prenovljeni cerkvi sv. Ivana. Govoril jim je č. g. Ciril Demšar z Dunaja in otroci so njegove lepe govore poplačali z navdušenim petjem. V nedeljo 6. decembra na praznik sv. Miklavža, prijatelja otrok, pa so imeli v isti cerkvi skupno sv. obhajilo. Udeležba je bila prav lepa, za kar so se še posebno potrudile naše slovenske učiteljice, čč. sestre iz Sirotišča, voditeljica Marijinega vrtca In oratorija, kakor tudi starši in otroci sami. Po tem lepem uvodu naših najmlajših se je začel sveti misijon v go-riški stolnici. Vsako jutro smo imeli ob 6h sveto mašo pred izpostavljenim Najsvetejšim z govorom enega ali drugega misijonarja. Misijonarji so se vrstili, saj dela je bilo za vse tri več kot dovolj. Obe nedelji in na praznik Brezmadežne so gg. misijonarji pridigali tudi pri slovenskih mašah pri Sv. Ignaciju in v cerkvi na Placuti. Povsod je bila udeležba večja kot ob drugih nedeljah. Med jutranjo mašo v stolnici je lepo prepeval stolniški zbor dekliške Marijine družbe. Večkrat je stolniškemu zboru pomagal tudi zbor SKPD, najlepše pa je bilo, ko se je vsa cerkev pridružila pevcem na koru, da so prisluhnili mimoidoči in ugotovili; Slovenci imajo svoj misijon. STANOVSKI GOVORI Prvi stanovski govor je bil namenjen dekletom. Lepšega dneva, kakor" je bil praznik Brezmadežne, bi za dekleta ne mogli izbrati. Prišla so v obilnem številu dekleta iz Gorice in iz okolice. Pazljivo so sledila lepemu govoru č. g. misijonarja Cirila Demšarja, ki jim je s prijetno besedo odkrival lepoto čistega življenja in pomen dekliškega dostojanstva v današnjem svetu. Naslednji dan, v sredo 9. decembra je bil stanovski govor za žene. Tudi pri tem govoru je bila udeležba zelo velika. Govoril je gospod 'misijonar Lojze Luskar s Koroške. Njegov govor je bil zelo aktualen in je pokazal, da gospod misijonar dobro pozna probleme moderne družbe. Smernice in navodila, iki jih je dal vsem udeleženkam, so segla do srca. Istega dne zvečer so imeli možje v cerkvi sv. Ivana svoj stanovski govor. Tudi njim je govoril gospod misijonar Lojze Luskar o dolžnostih, ki jih imajo možje in očetje v družini. Zadnji stanovski govor pa je bil namenjen fantom, in to v četrtek 10. decembra zvečer pri Sv. Ivanu. Gospod misijonar Ciril Demšar je bil kar zadovoljen, ko je videl pred seboj skoro 100 slovenskih fantov. Vsi tisti, ki tako tožijo čez sedanjo mladino, bi se mogli ob tem lepem pogledu osramočeni umakniti. VEČERNI GOVORI V STOLNICI Izmed vseh govorov so bili večerni govori v stolnici najbolj obiskovani. Videl si preproste ženice in dekleta, izobražence, dijake, kako so pazljivo poslušali misijonske govore in se ob marsikakem globoko zamislili. Misijonarjeva beseda ima namen, da gane srca grešnikov, da spoznajo svoje življenje in se poboljšajo. Pred Bogom pa smo vsi grešniki in vsak je ob teh pridigah prišel na svoj račun. Po končanem večernem govoru je v sveto tišino zapel misijonski zvon in verniki so v globoki zbranosti zmolili pet očenašov za spreobrnjenje grešnikov. Aii je ta molitev pomagala? Ko bi spovednice mogle govoriti, bi brez dvoma razodele čudovite reči. Gospodje misijonarji so spovedovali ves prosti čas, od jutra do večera. Obhajilna miza je bila že od prvega dneva dalje številno zasedena. SKLEP SV. MISIJONA In prišla je nedelja 13. decembra in s tem sklep sv. misijona, le pri jutranji sv. maši ob 6. uri je bila cerkev skoro zasedena. Obhajilni govor je imel č. g. Ludvik Savelj. Takoj po govoru je msgr. Velci začel deliti pri oltarju Najsvetejšega sv. obhajilo in ga je deli! med vso sv. mašo in blagoslovom in še potem. Vsa cerkev je pobožno pristopila k sv. obhajilu. Tudi število mož in fantov je bilo precejšnje. Še več jih je pristopilo k mizi Gospodovi pri deveti maši na Travniku. Nadvse veličasten pa je bil sklep sv. misijona v nedeljo popoldne ob 3.30. Lahko rečemo da goriška stolnica v svoji petstoletni zgodovini ni še videla toliko Slovencev zbranih, kolikor jih je priklical od blizu in daleč sklep sv. misijona, saj je bila polna kot le malokdaj. Bilo je gotovo dva tisoč ljudi navzočih. Bili so zastopani ne samo goriški Slovenci vseh slojev, temveč tudi Slovenci iz vseh naših okoliških vasi, vse tja do Doberdoba in Krmina. Številni so tudi prihiteli s propustnicami z onstran meje. Gospod misijonar Savelj je za zakujuček govoril o lepoti irj/blaženstvu nebes, kar smo menda zaslužili po vseh hudih in trdih govorih vsega tedna. Po njegovem govoru pa smo ganjeni in polni hvaležnosti prisluhnili besedam stolniškega župnika msgr. Velcija, ki nam je v lepi slovenščini izrazil svoje zadovoljstvo nad tolikim u-spehom sv. misijona, se zahvalil čč. gg. misijonarjem za ves njihov trud ter vzpodbujal vernike, naj ostanejo zvesti izročilu svojih očetov, saj je slovanskim narodom zaupana naloga, da so most med Vzhodom' in Zahodom ter da so o-bramba krščanstva in katoliške Cerkve. Zahvalil se je tudi stolniškemu vikarju č. g. dr. Kazimirju Humarju, ki je sveti misijon organiziral v svoji veliki vnemi in skrbi za naše duše. Za lepe in pogumne besede smo stolnemu župniku vsi iz srca hvaležni. Sledil je nato blagoslov s petimi litanijami Matere božje in z odpevi. Pred oltarjem je litanije pel številni zbor duhovnikov, odgovarjali so pevci na koru in vsa cerkev. To je bilo nekaj tako veličastnega, da zaman iščemo pri drugih narodih po svetu lepše verske manifestacije, kot so naše litanije z odpevi. Po litanijah je zaorila pod cerkveni obok veličastna in mogočna zahvalna pesem. Zdelo se je, da se vse nebo raduje z nami, da nam odgovarjajo vsi r.ebe-ščani in z nami pojo zahvalo troedinemu Bogu. Za zaključek je mogočni zbor pevcev na koru zapel najbolj primerno pesem Najvišji vsemogočni Bog. SV. MAŠA ZA RAJNE Ne bilo bi prav, če bi se ob zaključku sv. misijona ne spomnili tudi na. naše drage rajne, ki so bili morda še včeraj sredi med nami, delili z nami vse bridkosti in radosti življenja, ter se sedaj iz večnosti v duhu z nami veselijo ob tolikih milostih sv. misijona. Pred sveto mašo je bilo kratko premišljevanje. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval slolniški župnik msgr. Velci. (Nadaljevanje na 3. strani) PRED MESECEM KATOLIŠKEGA TISKA | ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ “Kako ste dragi!,, Tako se je začudila neka oseba, ko me je vprašala, koliko stanejo letošnje Mohorjeve knjige. »Komunisti,« tako je nadaljevala tista oseba, »jih prodajajo bolj poceni; pomislite, 6 knjig za 500 lir, vi pa 3 knjige za 600 lir.« Danes se gleda na konkurenco, bo kdo rekel, tja grem, kjer mi nudijo več in, po možnosti, še po nižji ceni. Toda, predragi, ali naj velja to tudi za tiskano besedo? Ali naj nam bo dobra knjiga in časopis kakor jabolka na trgu ali kakor sukno v trgovini? So nekatere stvari v življenju, ki jih nikakor ne sinemo presojati samo po tržni ceni, temveč jih moramo tehtati po njih vsebini. Med temi je ravno tiskana beseda. Pri njej ne smeš gledati samo na ceno, temveč bolj kot na to glej na vsebino. Ali bi kupil gnila jabolka samo zato, ker so bolj poceni kot dobra? Tako je z dobro in slabo knjigo ali časopisom. Dobra knjiga je kakor dobro jabolko, slaba knjiga kakor gnilo jabolko. Ne glej pri njej na ceno, temveč na vsebino, da ne boš zaradi nižje cene kupoval zastrupljene knjige. Poleg tega ne pozabimo, da se naš katoliški tisk na Primorskem vzdržuje sam, to se pravi vzdržuje ga naše požrtvovalno ljudstvo in požrtvovalni sotrudniki, ki pri njem delajo povečini brezplačno, zaradi idealizma in vere v dobro stvar. Čestokrat se jim zgodi, da morajo poleg dela žrtvovati še denar. Slovenski katoliški tisk na Primorskem je zato čisto naš in ga ne moremo primerjati z drugim, ki živi Z vsakovrstnimi podporami. Tak podpiran tisk je zato lahko cenejši in tudi razkošnejši, toda služiti mora onemu, ki ga vzdržuje. Naš katol. tisk pa podpira le naše ljudstvo in zato služi edinole našemu ljudstvu. Ti, ki si naročen na naše katol. časopise, na Mohorjeve knjige, lahko mirno trdiš: To je naše; to je tudi moje, kajti tudi jaz z naročnino pomagam, da izhaja-Bodi zato ponosen in nič tre maraj, če je sosedova hiša lepša kot tvoja. Lepša je, a ni njegova. Ko mu bo gospodar odrekel podporo, jo bo moral prodati; tvoja bo P‘l ostala, ker je tvoja. M. A. Papeževa nezmotljivost in vesoljni cer Ce je papež sam nezmotljiv, kot verujemo katoličani, čemu so potrebni vesolj-Si cerkveni zbori? To vprašanje, ki se gotovo vriva tudi temu ali onemu izmed naših bralcev, so zastavili časnikarji tudi kardinalu Tardiniju na časnikarski konferenci, o kateri smo poročali zadnjič. Kardinal je na vprašanje odgovoril takole: Papež ima vrhovno prvenstvo nad vsemi verniki in škofi in osebni dar nezmotljivosti v zavedah vere in morale; ta dar obstoji v posebni moči Svetega Duha, ki Papeža varuje pred vsaktero zmoto, kadar govori o veri in morali kot vrhovni poglavar in učenik. (Ko govori ex cathedra, kot se pravi v teologiji). Toda vsaktera' taka odločitev sv. očeta je skrbno pripravljena po študiju problema v luči svetega pisma, cerkvenega izročila, cerkvenega nauka in mnenja ljudstva. In v tem se vidi potreba, da papež sliši tudi mnenje škofov, ki morejo dati najboljše nasvete bodisi v doktrinalnem oziru kakor tudi v discipliniranem. Škofje namreč poznajo probleme v njih zapletenosti, ker imajo vedno stik s svojimi verniki po Vsem svetu. Nezmotljivost papeža ni torej vsevednost, kakor da bi papež pri vodstvu in poučevanju Cerkve ne potreboval nobenih nasvetov; tudi ni nadnaravno vlito Znanje, ki bi papeža oproščalo od študija in posvetovanja. Še manj je to kako notranje razodetje sv. Duha, kot so ga prejemali apostoli. Zato papež ne sme prezirati onih pripomočkov, ki se jih mora posluževati vsakdo pri iskanju resnice. Sv. Duh torej stoji papežu ob strani in ga varuje, da ne uči zmote, toda papež mora tudi vse storiti, kar je po človeško mogoče, da spozna resnico. Vsled tega je za vsako novo versko resnico (dogmo) potrebno dolgotrajno proučevanje sv. pisma, ustnega izročila, nauka sv. očeta in sv. Cerkve ter vere krščanskega ljudstva. Prav zato je potrebno, da se papež lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililllliillilillllillillilliiil ' * - ■> posvetuje s škofi, saj je tudi nje postavil Sv. Duh, da skupaj s papežem vodijo sv. Cerkev in učijo. To se je npr. zgodilo, predno je papež proglasil versko resnico o Brezmadežnem Spočetju M. D. in njeno Vnebovzetje. Čeprav je to slednjo resnico vsa Cerkev že dolgo verovala in jo izpovedovala v liturgičnem prazniku Marijinega Vnebovzetja, je kljub temu papež Pij XII. vprašal za svet vse katol. škofe, in šele ko je dobil pritrdilen odgovor vseh, je slovesno proglasil versko resnico o Marijinem Vnebovzetju. Pomoč škofov je papežu na koncilih potrebna ali vsaj zelo koristna tudi zato, ker se na koncilih ne obravnavajo samo verska vprašanja, temveč tudi vprašanja cerkvene discipline in cerkvenega življenja. Tako je npr. tridentinski cerkveni koncil imel posebna zasedanja, na katerih se je bavil izključno z zavedami cerkvene discipline in obnove cerkvenega življenja. V teh zadevah je beseda škofov neprecenljive vrednosti. Saj so ravno škofje tisti, ki žive v neposrednem stiku z verniki in zato od blizu poznajo potrebe vernikov in njih verskega življenja. Poleg tega je že s samega psihološkega stališča velike važnosti za verne in neverne pogled na zbor škofov, ki skupaj s papežem razpravljajo o najvišjih zadevah Cerkve. To mora v vseh zbujati spoštovanje do Cerkve, ki kliče škofe z vseh delov sveta na skupen posvet. SVOJEVRSTEN PARLAMENT Tu se lahko porodi vprašanje, da je koncil pravzaprav parlament Cerkve. Kardinal Tardini je na to vprašanje odgovoril, da je to res neke vrste parlament, vendar precej različen od običajnih parlamentov. Predvsem škofje niso izvoljeni »poslanci« vernikov, temveč so od Kristusa po papežu postavljeni, da vodijo Cerkev. Dalje so škofje s papežem nezmotljivi, ko določajo o verskih in moralnih resnicah. Potem ima koncil tudi sodno in izvršno oblast, saj so znani primeri iz zgodovine koncilov, da so koncili tudi razsojevali. Na koncu v Late-rannu leta 1179 so npr. potrdili mir s cesarjem Friderikom Rdečebradcem; pr- vi koncil v Lionu (1245) pa je obsodil in odstavil cesarja Friderika II. Vesoljni cerkveni zbor torej ni pravi parlament, četudi so udeleženci popolnoma svobodni, da v debatah povedo svoje mnenje, pa naj se ujema ali ne z mnenjem papeža in drugih udeležencev. Poleg tega imajo na koncilih veljavo le tiste odločbe, ki jih sprejme in potrdi tudi papež, četudi bi morda bile to odločbe manjšine. Je torej vesoljni cerkveni zbor res svojevrsten parlament, kakor je sv. Cerkev svojevrstna suverena družba. in so v nevarnosti, da se bodo pokončali s svojo čudovito tehniko. V tej zgodovinski uri se zberemo tudi mi na evharističnem kongresu v Miinche-nu pri lomljenju kruha (sveti daritvi in svetem obhajilu), ki nam ga je dal Kristus kot »meso za življenje sveta«. In pri tej daritvi bomo torej v edinosti vere in ljubezni ter skupaj s Kristusom molili. KAKŠNA NAJ BO PRIPRAVA NA TA KONGRES? Nemški škofje pravijo, da je najlepša in najpotrebnejša priprava na kongres vestno, dobro pripravljeno in pobožno o-pravljanje svete mašne daritve po vseh Župnijah ter krepčanje našega življenja z milostmi oltarnega zakramenta. To, kar se bo pokazalo na kongresu, ne sme biti samo v zadnjem trenutku postavljeno pročelje, ampak mora biti izraz resničnosti, zrcalo dejanskega verskega stanja. Kar se po Cerkvi zgodi, ni v prvi vrsti človeško delo, ampak delo božje milosti. Zato treba tudi za uspeh evharističnega kongresa moliti in se žrtvovati. L. Š. Izredno versko zmagoslavje (Nadaljevanje z 2. strani) Po sv. maši so bile molitve pred kata-falkom sredi cerkve. Na koru je dekliški zbor MD in zbor SKPD pel mašo za rajne. Tudi te zadnje pobožnosti sv. misijona se je udeležilo zelo veliko slovenskih vernikov, ki so povečini vsi pristopili tudi k sv. obhajilu. * Tako se je v goriški stolnici zaključil sv. misijon za slovenske vernike. Dolge mesece smo se nanj pripravljali, molili, agitirali. Sedaj vemo, da trud in molitve niso bile zaman. Bog bodi zato zahvaljen. Zahvaljeni pa tudi čč. gg. misijonarji, ki so skozi teden dni s toliko požrtvovalnostjo pridigali, spovedovali in bolnike obiskovali. Za Bogom gre njim najiskrenejša zahvala. S toplo hvaležnostjo se bomo spominjali tudi vseh naših dušnih pastirjev, ki so s tolikimi žrtvami organizirali ta sv. misijon. Z. P. MISIJONARJI V UMOBOLNICI Kot dodatek k poročilu sv. misijonu v stolnici dodamo še to, da so v ponedeljek popoldne gg. misijonarji šli spovedovat tudi bolnike v umobolnici. Povabil jih je tamkajšnji kaplan dr. Italo Brando-lin, ki je po opravljeni spovedi za bolnike maševal in jih obhajal, eden misijonarjev jim je pa spregovoril nekaj primernih besed. Skupne maše se je udeležilo nad 50 bolnikov. To je bilo gotovo najbolj bogoljubno delo, ki so ga misijonarji opravili v Gorici, da so ponesli božjo besedo in božjo milost tem, dostikrat najbolj pozabljenim bratom Kristusovim. Tak je Eifflov stolp . Svetovni evharistični kongres v Miinchenu (Nadaljevanje s 1. strani) Tako bo kongres velik praznik svetega Rešnjega Telesa. Ta svetovni praznik svetega Rešnjega Telesa se po mnenju nemških škofov obhaja v zgodovinski uri. Zdi se namreč, kakor da bi bili dani vsi zunanji pogoji za zemeljsko snidenje vseh ljudi in za mirno združitev narodov na zemlji. V resnici so pa narodi prav ob zadnjem koraku, ki naj popelje do svetovnega miru, razdeljeni v dve nasprotujoči si strani IZ ŽIVLJENJA NAŽIH LJUDI Zahvala Odbor za postavitev spomenika pok. župpiku in duhovnemu svetniku Karlu Škulju je svoje delo zaključil in smatra za svojo dolžnost, da poda slovenski javnosti poročilo o opravljenem delu. Odbor je bil izvoljen nekaj mesecev po smrti pok. svetnika in je dobil od rojakov v San Martinu (Argentina) nalog, da napravi za pokojnika lep nagrobni spomenik v obliki slovenskega poljskega znamenja. Odbor je poiskal več osnutkov in jih predložil rojakom v odobritev. Spomenik se je nato izvršil po osnutku, ki ga je večina odobrila. Takoj nato je začel odbor zbirati za izvršitev spomenika. Za blagajnika je odbor postavil g. Oskarja Pavlovčiča, ki je do zaključne seje dne 30. novembra imel 12.020 arg. pesov dohodkov in 11.715 arg. pesov izdatkov. Razlika med dohodki in izdatki v znesku 305 pesov se bo porabila za sv. maše za-dušnice. Podpisani odbor se vsem, ki so brezplačno sodelovali pri izdelavi osnutkov, in vsem, ki so s svojimi denarnimi prispevki in svojim osebnim delom pomagali, da smo pokoj, vzornemu dušnemu pastirju in javnemu delavcu svetniku Škulju postavili lep slovenski nagrobnik, najlepše in najiskreneje zahvaljuje. Naj vsem dobri Bog poplača to dobroto. San Martin, 29. novembra 1959. Odbor za postavitev spomenika Poplave v Dalmaciji Podoben slučaj kakor v Frejesu v Franciji se je preteklo nedeljo dogodil v bližini Splita v Dalmaciji, kjer so narastle vode podrle nasip in preplavile naselje Zakučac, ki leži 200 metrov niže. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, ker je prebivalstvo še pravočasno zapustilo svoje domove. Materialna škoda pa je zelo velika. O hudih poplavah poročajo tudi iz drugih krajev Dalmacije in Bosne, kjer so reke porušile več mostov in preplavile velika področja. iR3 FILM Crni Orfej Film je dobil prvo nagrado na zadnjem festivalu v Cannesu. Vsiljuje se nam misel, da so morali biti ostali filmi precej podpovprečni, če je bil ta najboljši. Nočemo seveda trditi, da je »Crni Orfej« za nič film. Kot vsaka stvar ima svoje dobre in slabe strani. Toda film je precej reven tako na enih kot na drugih. Morda prav zaradi tega ne dosega tiste visoke kvalitetne stopnje, ki je po našem mnenju potrebna filmu, kateri je odnesel prvo nagrado. V filmu nastopajo samo črnski igralci in je iz tega vidika precej zanimiv, saj smo doslej imeli samo enega tovrstnih filmov, in sicer »Carmen Jones«. Scenarij je napisal in film tudi režiral Marcel Camus, ki je s tem delom precej zaslovel, morda malo preveč. Obravnava ljubezensko zgodbo: Orfej je mladenič, ki se zabava z vsemi dekleti, dokler nekega dne, in sicer pred pustom, ne spozna Evridiko. Njegovo srce se takoj vname za lepo de klico, toda njegova ljubezen traja samo en dan, kajti Evridika umre, zadeta od električnega toka. Zgodba nima logične povezave. Sprememba Orfeja je preveč nenadna, zato nas ne prepriča. Prav tako nas ne prepriča njegovo igranje, medtem ko je lepa Marpessa Dawn v vlogi Evri dike nežna in prisrčna. Gledalec se sprašuje, zakaj se glavni junak imenuje Orfej : samo enkrat ga namreč slišimo peti. Ljubezenska zgodba hoče imeti nekakšno zvezo z mitološko zgodbo, ki jo poznamo. Prepleta se moderno z antičnim, kar pa se nam nikakor ne zdi posrečeno. Zgodba sama na sebi zajema polovico filma, medtem ko je ostala polovica nekakšen dokumentar, ko prisostvujemo črnskim plesom in pesmim. Gledalec res ne ve, ali ima film namen prikazati zgodbo in so ostali prizori le okvir tej zgodbi ali pa obratno. Glede plesov pa je treba omeniti, da so zelo zanimivi, če jih vidiš en- krat ali dvakrat, potem pa... Pri tem trpi najbolj film, ki izgubi tako na svoji logični povezavi in zgodba ni več homogena. Še enkrat smo prisostvovali nagrajenemu filmu in še enkrat smo se morali vprašati, kakšne filme predvajajo na festivalih, če so tisti, ki jih ocenijo kot najboljše, komaj povprečni. Film je italijansko-francoska koprodukcija. Ena izmed redkih njegovih vrednosti je, da nam nudi lepe prizore Ria de Janeira in da v njem nastopa Marpessa Dawn, doslej neznana črnska igralka, ki pa ima veliko sposobnosti, da si utrdi svojo igralsko kariero. Film je primeren le za odrasle. Mira Radio Trst A od 20 do 26. decembra 1959 Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa, — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu -urednik: Mitja Volčič. — 15.20 Zbor iz Rupe. — 17.00 LEPA VIDA, dramska pesnitev v treh dejanjih, igrajo člani R. O. — 18.40 Koncert slovenskih solistov. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve - (50). — 22.10 Donizetti: Godalni kvartet št. 9 v D molu. Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše - POGUMNI TONČEK. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Mozart: BASTIEN UND BASTIENNE, komična opera v enem dej; Menotti: TAT IN TETKA, opera Torek: 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Stravinski: Pomladni sejem, slike iz poganske Rusije. — 19.00 Šola in vzgoja -Ivan Theuerschuh: »Zakaj pride do spora med šolo in domom«. — 21.00 Ilustrirano predavanje. — 22.00 Umetnost in življenje. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji. Sreda: 18.00 Z začarane police - Ivanka Cegnar: »Zlata ptička«. — 18.10 Wienia\v-ski: Koncert št. 2 v d molu za violino in orkester, op. 22. — 18.40 Slovenske folklorne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena od: daja. —21.00 ZBOGOM DREVESCE, igra Četrtek: 18.00 Schubert: Simfonija št. 5 v B Duru. — 18.45 ŽAREK SONCA ZA U-BOGO STARKO, radijska zgodba; igrajo člani RO. — 21.00 BLAGOVEST O UČLOVEČENJU GOSPODA V DOMOVIH SVETA, božična slikanica, ki jo je pripravil Jože Peterlin, nato Izbor božičnih melodij. — 24.00 Prenos maše polnočnice iz župne cerkve sv. Jakoba. Petek: 8.30 Zbor Lojze Bratuž. — 9.00 Corelli: Concertogrosso, op. 6, št. 8 v g molu, imenovan Božični koncert. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 BLAGOVEST O UČLOVEČENJU GOSPODA V DOMOVIH SVETA, božična slikanica. — 15.20 Britten: Božične pripovedke, cantata. - 17.00 IN ODVEDEL JU JE V EGIPT, radijska drama; igrajo člani RO. — 18.15 Beethoven: Simfonija št. 9 v d molu, op. 125, imenovana Pastoralna. — 20.30 Božič v pesmi raznih narodov. — 21.00 »Sveta noč«, božične pesmi. Sobota: 8.30 Zbor iz Skednja. — 10.00 Predavanje: »Mednarodna razstava jaslic v Bologni«. — 10.15 Mozart; Kvartet za godala v G Duru K 387. — 1130 MALE ZVEZDICE, VELIKI BOŽIČNI VEČER, pravljica, ki jo je napisal Mihael Jeras — 15.00 Brahms: Variacije na Paganinij©’-vo temo. — 15.45 Ansambla Večernica to Zarja. — 17.00 IVANOVE DOGODIVŠČINE, radijska drama; igrajo člani SNG v Trstu. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 MOJ NAJLEPŠI BOŽIC, božični spomini naših avtorjev. Kazimir Humar: 16 Od Altoiinp do Arsa V REIMSU Pred Parizom smo prenočili v Reimsu, kor nas je zanimala tamkajšnja stolnica. Reitns je namreč bil njega dni prestolnica prvih frankovskih kraljev, takrat namreč, ko so se Franki šele pokristjanili pod kraljem Kolodevcjem leta 496. V stolnici v Reimsu so pozneje vedno kronali francoske kralje. Zato je Reints za francosko Zgodovino važno mesto. O tem priča čudovita stolnica v gotskem slogu iz XIII. stol. Malo je sličnih stavbarskih spomenikov kot je ta stolnica posvečena M. D. Ko smo jo videli, nam res ni bilo nič žal, da smo nekoliko zavili vstran od poti, zato da smo si mogli ogledati to čudovito umetnino. NA EIFLOVEM STOLPU Ko sem začel pisati o tem našem romanju, mi je neka oseba rekla: »O Parizu bani boste gotovo veliko povedali.« Nasmehnil sem se: »Ne, o Parizu bom prav “balo povedal in to iz preprostega razloga, ker o Parizu ni potrebno veliko govoriti.« Glavne pariške znamenitosti poznajo bolj ali manj vsi, saj se o Parizu vedno veliko govori in piše. Poleg tega kdor bi hotel o Parizu vsaj nekoliko izčrpno govoriti, bi moral napisati celo knjigo. Zato naj bo tu samo en vtis iz Pariza, obisk Eiflo-vega stolpa. Dejal sem, da nas je v Pariz peljala radovednost in pa naši pridni šoferji. Kdor pojde v Pariz iz radovednosti kot mi, naj napravi tako ko mi, gre naj na Eiflov stolp in njegova radovednost bo nasičena. Zgodovina tega stolpa je kratka: V Parizu so pripravljali leta 1889 svetovno razstavo. Bila je ena prvih te vrste in bi morala prikazati velike pridobitve tedanje znanosti in tehnike in tudi veličino Francije in Pariza. Potrebovali so pa neko simbolično znamenje, ki naj vse to po možnosti ponazori. Tedaj sc je oglasil inženir Eifel in predložil svoj načrt o visokem stolpu iz samega železa, ki naj stoji sredi razstavišča in ki naj še poznim rodovom ohrani spomin na veliko razstavo. Načrt je naletel na veliko nasprotovanje kakor vsaka nova drzna zamisel. Toda inženir Eiffel je le uspel prepričati odgovorne ljudi, da so mu dali dovoljenje in sredstva za tak železen stolp, kot ga do takrat še nihče ni zgradil. Lotili so se dela in iz samih železnih traverz in vijakov dvignili najvišjo stavbo sveta visoko 320 m. Eiflov stolp so gradili tri leta. Stoji na štirih kolosalnih železobetonskih podstavkih. Korak, ki ga dela stolp na njih, je tolik, da je neki drzen letalec z letalom letel skozi luknjo. Na teh štirih podstavkih stoji visoki in vitki stolp, ki se zdi, kakor da bi kipel v zrak brez teže. Na stolp se gre lahko po stopnicah. Kdor bi rad preizkusil moč svojega srca in kolen, ima tu najlepšo priložnost. Menda mu še plačati ni treba nič. Takih obiskovalcev pa ima stolp malo. Drugih, ki se dvignejo na stolp z dvigalom, je pa vedno polno. Pravijo, da so z vstopnino obiskovalcev že zdavnaj plačali stroške za gradnjo in da je danes, Eiflov stolp eden velikih zlatih studencev za pariško občino. Kdor gre na stolp z dvigalom, se lahko odloči, ali da gre do vrha ali da se ustavi na nižjih nadstropjih. Stolp ima namreč tri nadstropja. Na vsakem se dvigalo u-stavlja in obiskovalec lahko izstopi ter se s prihodnjim pelje više. V vsakem nadstropju so tudi bari, kjer si lahko dušo privežeš in strah potolažiš, če se ti v glavi vrti. Vedno so odprti tudi poštni uradi, kajti z Eiflovega stolpa si vsakdo želi poslati pozdrave. Saj ni kar tako, poslati pozdrave z višine 300 metrov ter pritisniti na razglednico poseben pečat: »Tour de Eifel«. Posebno zanimivo je seveda v najvišjem nadstropju, kjer je končna postaja. Više ni mogoče, ker je vrh stolpa danes opremljen za oddajno radijsko in televizijsko postajo. Gre pa le za zadnjih 10 ali 20 metrov. Okrog in okrog stolpa je hodnik, tako da si more obiskovalec mirno ogledati Pariz z višine 300 m. Od tam se mu nudi res čudovit pogled na prestolnico Francije. Tu gori ga ne mo tijo avtomobili in velikomestni vrvež, le veter, ki skoro vedno piha, draži ženske s kratkimi krili. Sicer pa ima človek od tukaj užitek kot na kaki visoki gori. Ves Pariz mu leži pred očmi kot na dlani. Pa išče znane mu spomenike: Notre Dame-stolnica. Tu je treba začeti, saj se tu začenja tudi štetje pariških okrožij. Nato ti pogled leze dalje in išče: Louvre, Elizij-ska polja, Slavolok Zmage, Opera, La Maddeleine... bazilika Srca Jezusovega na Mont Martru. Tu se pogled odpočije, saj je ta bela bazilika na griču sredi sivih zgradb in rjavih streh kot oaza sredi puščave. Tam gori sredi najbolj zloglasne pariške četrti si je Jezus izbral postojanko, da ga noč in dan častijo v sv. R. T. Potem se oziraš na druge strani, na veliki Bulognski gozd, največji park v mestu; na Seino, ki se leno vije skozi mesto in dela prav okrog Eiflovega stolpa široko koleno; pa zopet iščeš v daljavi pariška predmestja in še dalje zadnje o-brise velikega Pariza, ki sega do Versaillesa, letališča Orly, Saint Denisa, Mon-treuila, Boulognea itd. Pariz je pač veliko morje strehe in hiš, ki mu komaj vidiš konec. In sredi tega človeškega morja si ti na vrhu visokega stolpa in okrog ušes ti brije hladen veter. Dvigalo te zopet spusti v nižine, med človeški vrvež. Tam spodaj se ozreš enkrat, dvakrat na višine, ki si jih zapustil, kakor se v gorah ozreš na vrh, ki si se pravkar spustil z njega. Pa meriš s pogledom višino stolpa, opazuješ človeške mrvince, ki zro dol nate preko ograje najvišjega nadstropja, kakor si tj prej zrl na druge. Potem se odtrgaš od tega čuda človeške tehnike in si misliš: »Človek pa le ni kar tako, da je zgradil takšen stolp.« (Se nadaljuje) Univ. prof. Urbani predaval v Gorici Seja goriškega občinskega sveta Pretekli četrtek 10. dec. se je sestal goriški občinski svet. Z večina glasov so sprejeli proračun goriške občine z uravnovešenimi dohodki in izdatki, saj izkazuje le 8716 lir obračunskega ostanka. V tem poslovnem letu je imel goriški občinski svet 39 sej, odborniki pa so imeli 92 sej. V seznamu družinskih davkov je bilo prejšnje leto vpisanih 7079 davkoplačevalcev, ki so plačali 54 milijonov lir davka. Za bolniško oskrbo je občina potrošila 89 milijonov, brezplačno je cepila 1843 o-trok proti otroški paralizi. Potrošila je še nadalje 96 milijonov za gradnje in 28 milijonov za razsvetljavo. Zimska pomoč slovenskim občinam Na seji, ki so jo imeli prejšnji teden na prefekturi in kateri je predsedoval prefekt dr. Nitri, so razpravljali o zimski pomoči brezposelnim naše pokrajine. Določili so ustanovam ECA v. naši pokrajini 9 milijonov 225 tisoč lir podpor. Podporo bodo prejele tudi nekatere slovenske občine, in sicer Doberdob 120.000 lir, štever-jan 50.000, Sovodnje 130.000, goriška ustanova ECA 2 milijona 300 tisoč lir, Šolskemu skrbništvu so določili podporo enega milijona lir za pomoč revnim dijakom. Za popravilo raznih cest so določili 300 tisoč lir. Gradbena delavnost v goriški pokrajini V zadnjih desetih letih je goriška občina vložila, v gradbeno delavnost 4 milijarde 244 milijonov lir. Od teh so javne ustanove vložile 2 milijardi 200 milijonov lir, zasebniki pa 1 milijardo 900 milijonov lir. Največ zgradb so sezidali v Gorici in Štandrežu. Z novimi stanovanji se je stanovanjsko vprašanje znatno izboljšalo, vendar pa še vedno primanjkuje zlasti cenenih stanovanj. V juniju otvoritev nove proge Gorica - Nova Gorica Sporazum o obnovitvi proge med Gorico in Novo Gorico so med Italijo in Jugoslavijo že podpisali. Sedaj urejujejo na obeh straneh vse potrebno in določeno je, da se bo redni promet med obema postajama začel s 1. junijem prihodnje leto. Na goriški postaji se bodo vlaki ustavljali na zadnji progi, ker sta prvi dve namenjeni Trstu in Vidmu. Od Šempetra do Nove Gorice na drugi strani meje pa mislijo postaviti drugi tir. Razsvetljava goriških ulic za Božič Goriška občina bo tudi letos razsvetlila ulice, spomenike in grad našega mesta. Ta razkošna božična razsvetljava privabi vsako leto v Gorico veliko tujcev, Goričanom samim pa poveča razpoloženje. Prihodnji petek 18. decembra bo 4 tisoč barvnih žarnic razsvetlilo goriški Korzo in ta bajna razsvetljava nas bo nato spremljala skozi vse božične dni. Zaključek sejma sv. Andreja Tradicionalni sejem sv. Andreja, ki privabi v naše mesto toliko ljudi, se je tudi letos že zaključil. Sejem sv. Andreja se vedno bolj omejuje le na razna zabavišča in komedije. Zlasti meščani zelo malo kupujejo na stojnicah. Zato pa so bili Jugoslovani tem boljši odjemalci. Računajo, da je prva dva dni prišlo čez mejo okrog 15.000 Jugoslovanov, ki so odnesli na drugo stran mnogo blaga, zlasti na stotine in stotine punčk, ki so jih zadeli na srečolovu. V okviru sejma sv. Andreja je bila tudi letos na pokritem trgu vinska razstava ter srečolov v korist zavoda »Lenassi«. Sovodnje Občinski proračun za 1. 1960 Na seji občinskega sveta dne 11. dec. so bili sprejeti razni važni sklepi, predvsem proračun za leto 1960. Da bodo tudi Občinarji vedeli za glavne sklepe, jih tu na kratko navajamo: 1. Občina bo najela posojilo 25 milijonov lir, da se postavijo glavne cevi za vodovod po celi občini. Posojilo 8 milijonov bo najela nadalje zato, da se asfaltira cesta od Rubij skozi Gaberje do glavne ceste Gorica-Trst. Ko bo to delo dokončano, bomo imeli lepo asfaltirano cesto od štandreža skozi celo občino do križišča Pri Tomažu. Naši motoristi bodo tega gotovo veseli. Ta in oni bo najbrž sčasom zamenjal dvoje koles s štirimi, ko bo tako prijetno se voziti po asfaltu. Upajmo, da bodo kmalu asfaltirali tudi cesto na Zdravščino. 2. Druga važna zadeva je pa bil proračun za leto 1960. Tu so odborniki manjšine, Černič Karel in Čevdek Niko, upravičeno protestirali, ker ni bil proračun dan že prej na vpogled. Proračun je tako važna stvar, da ne morejo občinski možje kar na prvi pogled pri seji presoditi, ali je vse prav ali ne. Treba je pač, da si proračun že prej ogledajo in presodijo, kako misli občina v novem letu gospodariti. Tako vemo, da delajo po vseh večjih občinah. Naj bi se vnaprej vršilo tudi v naši. Glede vsebine proračuna povemo, da znašajo predvideni dohodki, 12,782.000 lir. Izdatki so pa večji, in sicer: izdatki za plače uradnikom 2,790.000 lir; za popravilo cest 900 tisoč; za šolske potrebščine in kurjavo 749 tisoč; za materinski dispanser, bolnico in zdravnika 926 tisoč; za bolniške stroške v glavni bolnici 540 tisoč. Poleg tega so še razne druge manjše postavke. Vsi predvideni stroški skupaj znašajo 23 milijonov lir. Primanjkljaja bi moralo biti nekaj nad 10 milijonov lir. Tudi ta novi primanjkljaj bo pač treba kriti s posojilom, kajti manjšati izdatke ni mogoče, saj je vse potrebno, zlasti še izdatki za socialno skrbstvo. Vsled tega je bil proračun soglasno sprejet. ŽABNICE V soboto popoldne je v naši novi dvorani sv. Miklavž razveselil naše malčke. Nekatere je pokaral, ker ne prihajajo h krščanskemu nauku, druge pa je pohvalil in obdaril. Nato je zvečer obiskal cerkveni pevski zbor in tudi za pevce je imel vzpodbudno besedo, naj še naprej vztrajajo. Na praznik Brezmadežne pa je naš g. župnik obhajal dvajsetletnico svojega pa-stirovanja med nami. Vsa leta je pravično vodil župnijo, in kadar je bilo treba bra- Nabrežina V nedeljo popoldne je na svojem domu preminila gdč. Tanče Slavica, učiteljica naše osnovne šole od leta 1945. Kaj je bila ta učiteljica našim otrokom, se ne da zapisati. Njena ljubezen do otrok je bila ljubezen prave matere, ki hoče, da bi njeni otroci iz srca ljubili Boga in svojega bližnjega kot samega sebe. Vsako leto je vodila svoje otroke pred Marijin oltarček, ki ga je postavljala skupno z otročiči v svojem razredu in le dobri Bog, ki ga je pogostoma prejemala v sveti Hostiji. ji je dajal moči, da je znala skrivati bolečine zahrbtne bolezni, ki jo je že leta trpinčila, čeprav tega ni pokazala na zunaj. Kako naj se tej zlati duši oddolžimo za vse, kar je dobrega storila našim otrokom in naši odrasli mladini? Ubogi naš slovenski rod, pokaži svojo ljubezen do Slavice in v ponedeljek ob 9. uri se vsi udeležimo daritve svete maše, kjer bomo molili za blagor njene duše in prosili Boga in Marijo, naj po Slavičinih rokah tudi ona pomaga iz nebes, ki si jih je gotovo zaslužila. Sv, Ivan K večnemu počitku je odšel in nas zapustil vzoren krščanski mož Avgust Žerjal, oče številne družine, ki šteje deset še živih sinov in hčera, med njimi je č. g. Viljem, ki službuje v Barkovljah, in gospa Danila, ki je skupaj z možem g. Vinkom Levstikom odprla pretekli mesec v Rimu hotel-penzion Bled, ki je o njem poročal KG v prejšnji številki. Kljub slabemu zdravju je bil skoro do konca v svoji delavnici v ul. Kandler ter se večer za večerom zmučen vračal v svojo hišo v Borštiču. Zelo lepo je skrbel za svojo družino in ji dal tudi dobro krščansko vzgojo. Bil je dober do svojih delavcev. Vztrajal je v težkih časih in žel sadove svojega truda, v 59. letu starosti pa je odšel po zasluženo plačilo. Pokopali smo ga v nedeljo pri Sv. Ani ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, četudi je bilo tisto uro skrajno slabo vreme. Težko prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje, pokojnemu pa večni počitek. Bazovica Napredujemo. To poletje smo zaprosili tržaškega župana, da bi občina preuredila kanalizacijo naše vasi. Delo je sedaj že izvršeno z velikim zadovoljstvom vaščanov. Gorenji del vasi pa še vedno čaka, da bi občina temeljito popravila poti, saj spadajo tudi »gurenjci« k tržaški občini niti pravice svojih župljanov, je to vselej storil. V nedelja pa se je pri nas začel sv. misijon, ki ga vodi p. Fidelis iz Gorice za Slovence, neki beneški gospod pa za Italijane. Upamo, da se bodo tudi pri nas domačini lepo odrezali in da bo sv. misijon lepo uspel, kot poročajo da je uspel v Gorici, zlasti, ker imamo na glavnem oltarju v župni cerkvi milostni kip višar-ske M. B. RAJBELJ Zadnjič smo poročali, da nam stranke obljubljajo vodovod, če zmagajo na volitvah. Nekateri želijo, naj bi v tem primeru zgradila vodovod občina. Toda po našem mnenju bi to ne bilo pravično. Vso rajbeljsko okolico ima namreč v zakupu rudarska družba, ki koplje i-udo v tukajšnjem rudniku. Ona ima od tega največ dobička, zato bi bilo pravično tudi, da bi družba zgradila vodovod na svoje stroške. Kdor ima največ dobička v občini, naj tudi za občino največ prispeva. Poleg tega povemo še, da je bila za nas vesela novica, ko smo zvedeli, da je ministrstvo izdalo zakon, ki določa, da se rudarji upokojijo s 55. letom, če so delali 15 let pod zemljo. To je vsekakor prav, ker je delo pod zemljo nevarno in trdo bolj kot na površini. Vendar se tudi nečesa bojimo. Do sedaj je bila namreč navada, da so upokojeni rudarji še naprej smeli ostati v stanovanju, ki jima ga je nudilo podjetje. Tako je bilo pod staro Avstrijo in tako je ostalo pod Italijo. Z novim zakonom bo pa upokojencev več in ne vemo, če bo dovolj stanovanj za upokojence in za delavce ter njih družine. Stanovanjsko vprašanje bo zato postalo zelo pereče. Vsled tega morata rudarska družba in tudi občina poskrbeti do časa, da bo za vse dovolj stanovanj, ker bi ma- lo bilo pomagano rudarju, če bi moral s 55. letom v pokoj, a bi ne imel kje stanovati. Nov vodovod in več stanovanj to sta dve nujni potrebi v Rajblju. in redno plačujejo predpisane davke. Mnogi so izrazili željo, da bi imeli na domu telefon. Ta želja je pismeno in ustno poromala do župana. Te dni se bo ta želja začela uresničevati. Upamo, da ne bo dolgo časa poteklo do tistega dne, ko se bomo začeli klicati po telefonu. Tedaj ne bo več toliko tekanja po vasi: naše tekanje bo nadomestil telefon. V kinodvorani imamo sedaj centralno kurjavo: pritisneš na gumb in v manj kot pol uri je v dvorani toplo. Vsak, ki je preteklo nedeljo stopil v dvorano, je ob vstopu rekel: je bil čas! Res! Večkrat smo pošteno ozebli. Tehnične naprave je izdelala tvrdka Bini iz Rovereta, ki je sedaj na delu tudi v cerkvi sv. Justa v Trstu. Vse delo bo presneto stalo tudi zato, ker je zahtevalo več predelav in preureditev. Važno je, da se ljudje v dvorani dobro počutijo, saj je zato bila pred desetimi leti postavljena. Msgr. Gligo je umrl Častni kanonik sv. Justa in bivši župnik sv. Vincencija v Trstu msgr. Gligo je v ponedeljek 14. dec. umrl. Pokojni monsi-gnor je bil v mestu zelo poznan. Cesto je zastopal g. škofa pri raznih slovesnostih. Naj mu bo Gospod bogat plačnik! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii • * * Izšla je 3. številka * * • • * * »PASTIRČKA« * * ★ • * * za december * * * • iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Prenesen post na božično vigilijo Sv. oče je določil, da se letos post in zdržek božične vigilije prenese na prejšnji dan 23. decembra. Zato bo letos v sredo 23. dec. strogi post in zdržek, v četrtek 24. dec., na božično vigilijo, pa ni ne posta ne zdržka. To je sveti oče napravil zato, ker je zlasti na sv. večer tako praznično razpoloženje, da se post in zdržek z njim ne ujemata. — Bodimo hvaležni sv. Cerkvi, ki upošteva tudi človeške težave vernikov, in se tem bolj držimo posta in zdržka v sredo 23. decembra. Delovanje goriških katoliških akademikov se sicer v časopisju malokrat omenja, vendar zaradi tega ne smemo misliti, da njih klub ne deluje. Tako je Slovensko katoliško akad. društvo (SKAD) priredilo v jesenski sezoni za svoje člane in druge akademike že dve uspeli predavanji, namreč dr. A. Kacina o Goetheju OBVESTILA KONCERT BOŽIČNIH PESMI bo zadnjo nedeljo v letu v goriški stolnici ob 3h popoldne, z udeležbo goriškega g. nadškofa. ZA BOŽIC pripravljamo izredno dvojno številko. Izšla bo v sredo 23. decembra, zato bodo mogli vsi imeti list že za praznike. — Prosimo gospode sotrudnike, da pošljejo prispevke za božično številko pravočasno. Prav tako prosimo, da se do časa oglasijo oni, ki želijo v našem časopisu voščiti. Slovenska rodbina v Luganu (Švica) išče hišno pomočnico. V družini so 4 odrasle osebe. Začetna plača 22.000 Lit (v frankih). Nastop službe 1. jan. 1960. Vse nadaljnje informacije dobite na u-pravi Kat. glasa. OB DECEMBRSKIH KVATRAH se vrši na Tržaškem zbirka za Marijanišče na Opčinah. — Priporočamo. SVETA MAŠA za pokojno mater g. voditelja S. Zorka bo v rojanski župni cerkvi v soboto 19. dec. ob 7. zjutraj. Marijina družba REDNI LETNI OBČNI ZBOR Sindikata slov. šole v Trstu se bo vršil dne 20. dec. 1959 v risalnici Višje realne gimnazije v ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red običajen. Odbor ter dr. F. Delaka o glasbenem življenju na Tržaškem. Prejšnjo nedeljo na je SKAD priredil izredno predavanje; govoril je univ. prof. dr. Umberlo Urbani iz Trsta o temi »Dante in Slovani«. Predavanje je bilo študijsko poglobljeno in vsestransko zanimivo. G. profesor je v tekoči slovenski be- IŠČEMO gospo-gospodično za oskrbo dveh otrok in gospodinjstvo. — Žerjal, Trst, Strada di Guardiella 46. DAROVI Za Slovensko sirotišče: Sonja in Oto Murn iz ZDA v spomin prevzvišenega škofa Rožmana 2.000 lir; St. Maver: v denar ju 2.290, 235 kg krompirja, 16 kg koruze v štoržih, 67 kg jabolk; Jazbine: v denarju 650, 340 kg krompirja, 154 kg koruze v štoržih; v počastitev spomina pok. Ivke Štibilj nečakinji Magda in Bezida 2.000; družina Gallassi namesto cvetja na grob Ivana Petejana 1.000 lir. Za Alojzijevišče: Sonja in Oto Murn iz ZDA v spomin pokojnega dr. Marijana Breganta 1.000 lir. Za Marijanišče: S. R., Trst 1.000 lir. Naj jim božje Detece stotero povrne! Lukeziz Antonija - Pariz: za KG 2.000, za Slov. sirotišče 2.000, za Alojzijevišče 2.000, za Marijanišče 2.000 lir. — Božje Detece naj ji stotero povrne! V spomin matere č. g. Zorka, članice V. K. v Rojanu, za trojanske reveže 3 tisoč lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79b davek na registrskem uradu. ---------------- —..... . ... * j Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Po vestnem in neumornem delu je Bog poklical k sebi, da prejme bogato plačilo soproga in očeta Avguština Žerjal Globoko so nas ganili prijateljski izrazi sožalja vseh številnih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki ste kljub slabemu vremenu prišli kropit našega najdražjega pokojnika in ste z nami zanj molili. Zato se Vam vsem najtopleje zahvaljujemo, prav tako g. župniku, g. Šorliju, msgr. Škerlu, gg. duhovnikom, g. nadzorniku slov. šol, g. ravnateljici in profesorskemu zboru Nižje gimnazije, gg. ravnateljema in učiteljskemu zboru slov. osn. šol pri Sv. Ivanu in v Dolini, dragim domačinom pri Sv. Ivanu, Opencem, Banovcem, Ferlugovcem, Barkovljanom in vsem, ki ljubite enotnost in slogo naših slovenskih družin, ki naj jih Bog še naprej vodi s skrbno očetovsko roko. Žalujoča žena in otroci družine Žerjal Trst, Sv. Ivan, 14. dec. 1959. V četrtek 10. decembra je dokončala svoje zemsko življenje, polno dela, trpljenja in preizkušenj ter odšla h Gospodu po plačilo naša dobra in ljubljena mama Ana Zorko Dočakala je skoraj 82 let. Njeno telo čaka vstajenja na župnijskem pokopališču v Leskovcu pri Krškem. Srčna hvala za vse izraze sošalja. Sin STANKO — tudi v Imenu bratov in sester Leskovec pri Krškem, Trst-Rojan, 10. dec. 1959. tako prevodov Danteja pri slovenskih narodih kakor Dantejevega vpliva na razne slovenske pesnike. Orisal je najprej slovensko dantologijo, kjer se odlikujejo zlasti Res, Debevec, Gradnik in Tine Debeljak. Prešel je nato na druge slovanske narode — Cehe, Poljake, Bolgare, Ruse; slednji prav sedaj spet izgotav-ljajo izdajo »Božanske komedije«. Zlasti pa se je g-predavatelj ustavil pri Srbih in 'Hrvatih, katerih literaturo pozna kot malokdo. Tu je predvsem omenil vrsto starejših hrvaških pesnikov, ki so nadaljevali Dantejevo tradicijo. številni udeleženci so z živim zanimanjem sledili tehtnim izvajanjem g. profesorja. Želimo le, da bi se taka predavanja nadaljevala. Bazilika Srca Jezusovega na Montmartru v Parizu Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana