GLASOVA anorama Kranj, 10. februarja 1962 — Leto II. — Številka S Nova smer kranjskih alpinistov na Kočno VZPON V I Trije mladi kranjski alpinisti Rado Jeranko, Franc Ekar in vodja skupine Jože Žvokelj so preteklo nedeljo preplezali novo smer v severni steni Kočne. Nova (Bmer poteka od vrha plazu ped severno steno, po policah v Ponovo dolino do vpadnice rebra Kočne. Od tod poteka po strmem žlebu navzgor ob desni glavi Kočne, na kateri se tudi smer konča. Odprava kranjskih alpinistov se je vrnila skozi Dolca v Kokro. Težavnost Emeri je v največji meri odvisna od vremenskih pogojev in je v slabem vremenu neizvedljiva. Kranjskim alpinistom je bilo vreme naklonjeno vse od vstopa v steno do uspešnega vzpona in vrnitve v dolino. Vstopili bo na vrhu plaza pod severno steno Kočne, kjer so morali premagati ledeni sneg in led. Razen tega je bilo treba premagati leden previs, ki so ga odpravili s klini. Sestcp C Kočne ni bil preveč težak. Plezalci so ostali v steni ©koli 8 ur. Pri vzponu jih je močno oviral močan veter, ki je pihal s hitrostjo 80 do 100 km na uro. Smer je izvedljiva, če je dober sneg in ugodno vreme, vendar je V zimskem času treba raču- nati a težkimi preizkušnjami. Mladi kranjski alpinisti so jo uspešno preplezali. GORENJK PRIMANJKUJE — BREZ SKRBI, NE GRE TU ZA PRAVA ŽIVA Ga&ENJSKA DEKLETA, KI JIH JE ZAENKRAT SE DOVOLJ, AMPAK LE ZA LUTKE V GORENJSKIH NARODNIH NOŠAH, KI JIH IZDELUJEJO MOLNARJEVI NA BLEDU. LUTKE SO OBLEČENE V PRAVE PRAVCATE NARODNE NOSE, NA KATERIH SO VSI POSAMEZNI DETAJLI OSTALI NEPOTVORJENI. ZATO NI ČUDNO, DA JE PO NJIH VELIKO POVPRAŠEVANJE, PREDVSEM PA VELIKO VEČJE, KOT JIH JE MOGOČE NAREDITI. PODJETJE »DOM« V LJUBLJANI BI JIH LAHKO PRODALO, KOLIKOR BI JIH IMELO. TUJI TURISTI JIH RADI KUPUJEJO, PRAV POSEBNO PA SE NASI ROJAKI, KI ŽIVIJO NA TUJEM. IZDELOVANJE TAKIH LUTK JE ZELO ZAMUDNO, SAJ JE PREPOLNO DROBNIH IN NATANČNIH ROČNIH OPRAVIL, KI SE JIH JE TREBA LOTITI S PRECEJŠNJO POTRPEŽLJIVOSTJO IN TUDI LJUBEZNIJO DO LEPE NARODNE NOSE. NA SLIKI: SKUPINA ZARES SIMPATIČNIH GORENJK JE PRIPRAVLJENA ZA POT V SVET. DOKUMENTI IZ PRETEKLE VOJNE Taborišče Auschwitz Prispevek je napisala Rezka Prešern z Jesenic, ki je med vojno preživela tri leta v zloglasnem taborišču Ausctuvitz. Opisuje krvoločna dejanja nacistov v tem »peklu na zemlji«. Menimo, da bo sestavek napotil tudi druge, da opišejo trpljenje naših ljudi v zadnji vojni. Bilo je prve dni decem- sem zato nepozornost naše bra 1944. leta. Sneg je paznice in smuknila v revir, pokrival ravnino okrog čeprav sem dobro vedela, da taborišča v Auschvltzu in je to najstrožje prepoveda-strupen mraz je stresal naša izčrpana telesa, ko smo o"b-nemogle in izstradane v dopoldanskem času Čistile taboriščna stranišča. V skupini z drugimi devetimi ženami sem nalagala človeško blato in ga odvažala na določen prostor za taboriščem. Pot nas je vodila mimo revirja, kjer so ležali bolniki, ki so oboleli za tifusom. Med temi se je nahajala tudi moja sestrična, s katero sva pred najino aretacijo skupaj delali za našo stvar. Izrabila no. Toda želja, da po dolgem času zopet enkrat vidim obraz svojega človeka, želja, da po svojih skromnih močeh pomagam sotrpinki, je bila močnejša. Zal se v/revirju nisem znašla in se preden sem prispela do svoje sorodnice, so me zasačili. Obkolile so me paznice in esesovka me je med divjim in tirnzanim zmerjanjem neusmiljeno pretepala. Pretepala je z gumijevko. Padalo je po meni, padalo toliko časa, da sem izgubila zavest in obležala pred vrati revirja. (Nadaljevanje na 9. strani) # MONASKA KNEŽEVINA Med Francijo in monaško kneževino so odnosi precej napeti. Vzroki so finančnega značaja, pa tudi drugih vzrokov je več... Monoškemu princu mi dovolj, da Jo njegova državica kot samostojni član vključena v svoti: io organizacijo UNESCO, temveč bi želel dobiti stolček tudi v Združenih narodih. V Parizu menijo, da m V Monacu ljudje, ki bi radi napravili diplomatsko ka- 0 VOJSKA IMA NAJVEČ URADNIKOV Bonska vlada ima v svojih ministrstvih zaposlenih nič m?.:ij kot 14.000 uradnikov. Največ uradnikov Ima minister vojske Strauss, ki poveljuje 2780 uradnicam in urad-« Bikom. Za njim sledita minister gospodarstva s 1520 uradniki, minister za zunanje zadeve Schroder s 1497 uradniki in finančni minister s 1223 uradniki. Ostala ministrstva imajo manj kot tisoč uradnikov. Naš trenutno najboljši skakalec Božo Jemc, na drž. prvenstvu v Crni ni nastopil zaradi poškodbe na nogi. No, sedaj je noga že v redu in Božo je spet na skupnem treningu v Planici z ostalimi našimi skakalci, ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo v Zakopanih. S S V sredo in četrtek so skakali na 50-metrski skakalnici, kjer je Božo Jemc pristal na 48 metrih, včeraj pa so preizkušali znanje na 80-metnski skakalnici. Božo je prav rad odgovoril na nekaj vprašanj: -Kaj misliš, ko čakaš na znak starterja, ko voziš po zaletišču iin ko si v zraku?« »Ko čakam na znak starterja, mislim, da bom čim-bolje pripravljen, potem se koncentriram na odskok in ko sem v zraku, mislim na čimdaljši skok in na zanesljiv in lep doskok.« »S smučmi si poletel preko vrste skakalnic v svetu. Zanima nas, katere skakalnice si se najbolj ustrašil?« »Za sedaj še nobene.« »Tujino spoznavaš na smučeh. Povej, presim, v kateri državi imajo športniki najboljše pogoje za priprave?« " »Najboljše pogoje za priprave imajo športniki v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem, ker jih pripravljajo v »koncentracijskih taboriščih.« »Zamisli si, da sestavljaš športni horoskop. Kakšno razvrstitev bi napovedal za bližnje svet. prvenstvo?« »1. Kirjonenn (Finska), 2. Endan (Norveška), 3. Reck-nagel (Vzhodna Nemčija) itd. O tem, kako se bomo uvrstili Jugoslovani, pa. ne dajem nobenih izjav.« M p 4 f Št Vtisi s poti po Zahodni Nemčiji Kblnska katedrala spada v vrsto najznamenitejših stvaritev na svetu. Ta gotski spomenik so začeli graditi 1248. leta. Cerkev je začel graditi srednjeveški mojster Gerard. Z gradnjo so potem nadaljevali vse do leta 1516. Po starem načrtu pa so cerkev popolnoma zgotovili šele v letih od 1842 do 1880. V cerkvi je ohranjenih vrsta kulturnih dosežkov, slik, mozaikov In steklenega slikarstva. % ODKLONJEN POLJUB Bcrmski župan je odklonil, da bi poljubil najlepše dekle letošnjega karnevala v zahodnonemškem glavnem mestu. Zupan je povedal, da poljubi letos niso priporočljivi, ker je političen položaj preveč resen. Koln je eno izmed mest na VVestf alskem ,ki ga je destovali za sestavo enega zadnja vojna skoraj povsem razdejala. V mestu, ki je zdaj traktorja. Vendar zdaj še na skoraj povsem obnovljeno, so znane zlasti dve stvari — čutijo potrebe po tako ve- čudovita fc51nska katedrala ki pa Deutzove tovarn«. V liki proizvodnji. Kljub te~ predmestju še vedno srečamo zevajoče škrbine nekdanjih mu, da zanikajo, da ni po- palač — sledovi poslednje vojne še niso odstranjeni. Se vpraševanja, stoji pred tc-» vedno se ob velikih parkirnih prostorih z okornimi ogra- varnami mnogo že izgotov- jami lahko sluti, da so stale tam nekoč hiše. ljenih traktorjev. Deutzove tovarne so med cencah pa delajo po vsem Zgodovina podjetja je ne- največjimi tovarnami svetu. Razen sijajnih ben- kako takale. Leta 1864 sta v Kolnu. Z vsem tem cineikih motorjev z zračnim Oto in Evgcn Langen zgra- zlasti pa, da so skoraj do hlajenjem, odhčniih avtofou- dila tovarno za motorje. Za tal porušene obrate na novo sov, traktorjev, raznih de- leta 1867 je plinski motora zgradili, ti postrežejo v pre- lovnih strojev itd proizvaja- ki sta ga skonstruirala v tej davalndci. Povedo tudi to, jo v podjetju tudi motorne tovarni, dobil zla!o medaljo da trdno verujejo, da ne to lokomotive, ki imajo od 53 v Parizu. Leta 1885 pa ja prišlo do tretje svetovne voj- do 240H konjskih moči. Po- Deutz zgradil prvi bencinski ne. (Mimogrede sem slišal, sebnost tovarne so tudi veli- motor na v4i*ranje. Od te- da tovarna izdeluje tudi tan- ki ladijski motorji. V tej to- daj naprej pelje pot podjet- ke.) Povpraševanje na trži- varni so od leta 1896 pa do ja dokaj strmo navzgor, šču zdaj ni slabo, toda pri danes proizvedli več kot 23 Toda Deutz še ni Koln. Z Deutzu si kljub temu priza- tisoč motornih lokomotiv. lepim modernim avtobusom, devajo, kakor Nemčija na Tovarna • sama je dokaj so nas potem odpeljali do sploh, da bi prodrli na trži- modema. Posebno zanimivi katedrale. To staro mesto ja šča v Aziji in Afriki. V vsah so oddelki, kjer izdelujejo postalo po vojni precej no«, tovarnah je zaposlenih blizu ladijske stroje. Te izvažajo vo. Proces rasti mesta, ki sa 25.000 delavcev, od tega v po vsem svetu. Največji je začel s cesarjem Agripi- Kolnu skoraj 15.000, 7.000 v stroji, ki jih izdelajo, imajo no 50 let po našem štetju- Ulmu, ostali pa drugje. tudi do 2500 konjskih moči. bi skoraj končal v zadnji 23.000 LOKOMOTIV Prav pred kratkim so v to- vojni. Toda to je že druga V 6H LETIH varni dogradili popolnoma no- zgodba. Tudi to je druga Sprejem je bil torej pri- vo moderno halo, v kateri zgodba, da ima katedrala sko- srčen; po moje podje- izdelujejo traktorje na teko- raj 1000 let in da je čudovita,- ten. Malce hudobno sem čem traku. Vsake štiri minu- Cez poldrugo uro je odha- pomislil, da delajo pri Deut- te odpelje s traku nov dovr- jal vlak. Samo do Koblenza zu zadnje čase veliko trak- Sen traktor. Proizvodni pro- mimo pokrajine Moesel. torjev... Preden so nas res mislijo še pospešiti, ta- Opolnoči so vstopili v vagon spustili v obrate, so nam še ko da bosta dve minuti za- francoski cariniki. utegnili povedati, da so v to-_____!__L_ varni povprečno plače za 18 odstotkov višje kot v ostalih podobnih tovarnah na Nemškem. Od vseh zaposlenih je 42 odstotkov visokokvalificiranih delavcev, 29 odstotkov priučenih, 16 nekvalificiranih in 8 odstotkov vajencev; žensk je v podjetju približno 5 odstotkov. Deutzove tovarne so se pred leti združile v družbo Humbold. Tako zdaj ta združena tovarna proizvaja po vsej Nemčiji, po njenih li- fteft.fi so . « r *$krt> za afriške m az:;ske zadeve spada, v pristojnost ljudstev Afrike in Azije.* Seku Toure, predsednik Gvineje »Samo trije ljudje v Franciji lahko imilirajo generala de Ganila: to so de Caulle sam, ministrski predsednik Debre in jaz. Toda jaz sem edini, ki lahko z oponašanjem preneham.* Andre Tiso, francoski igralec in Imitator »Pet sto ,minerjev* v Parizu 'se ne pomeni, da je fašizem na pohodu.* Jean Ternoar, francoski minister za informacije Vodja desničarskih skrajneže v general Salan ni alžirski Evropejec, temveč Francoz iz Francije. Salan in njegovi ljudje želijo zadržati francoski Alžir in pretijo s krvavim uporom pred sklenitvijo premirja v Alžirija ali po njej. Da bi dosegli ta cilj, morajo desničarji obra- čarske organizacije terorizirajo v glavnem arabsko prebivalstvo, toda ne prizanašajo niti Evropejcem, ki nasprotujejo Salanu. »Crnonož-ci« ,kakor sebe nazivajo evropski priseljenci, so v glavnem na Sala-novi sirani. Ti .vpo "A u je jo Satanovo drznost in moč. Salan, ki ima pre- nesti je izjavil šefu policije, ki ga je zasliševal: »Poznava se. Jaz sem polkovnik G od ar. Prosim vas kot Francoza in patriota, da me spustite.« Policija ga je res spustila. Ne samo policija tudi priseljenci skrivajo in ščitijo skrajneže. Večino obsojenih teroristov so v Alii- alanove plastične mine čunali ne samo z alžirsko osvobodilno vojsko, temveč vreči tudi ge-ne.ala de Gaulkt. Takšne naloge pa prekašajo njihove moči. V francoskem glavnem mestu in v matični deželi ta organizacija ni pognala korenin. Francoskemu notranjemu ministru je uspelo, da je niti te organizsrije v Franciji povsem poreza!. Toda obsojen na neuspeh Salan lahko napravi Franciji šc velike težave. Alžirska vojna povzroča velike izgube na obeh straneh. OAS je tej vojni pristavila še svoj lonec — tretji vzporednik .Člani te desni- ce j odločnosti in discipline. Jih je US; ?1 pridobiti. Siab O AS sestavljajo Salan in njegovih trideset uridelavcev. Vodja Salunovih poJ>red-l*>?»ov v zveri s koncem- al'irska vojne. Sam predscdrrk vlade De-bro jje glavni nasprotnik in se zav* zema za odločnejše stališče do al* lirike začasne vlade. 1 REPORTAŽA -iREPORTAŽA - REPORTAŽA - REPORTAŽA - REPORTAŽA REPORTAŽA - REPORTAŽA •i.___i_;_- - _;_;_' ■ . i rez nase mladine Življenjski nazori mladih ljudi se včasih izražajo zelo učinkovito na stranskih, na videz nebistvenih toriščih, če hočemo našo mladino spoznati vsestransko, potem je prav, da raziščemo področja njenega dela in zaposlitve In opazujemo njene odzive v tej sredini. Lik današnjega mladega človeka bomo lahko pobliže spoznali samo s takšnimi odzivi ln primerjanji. Pregovor brez moderne pričeske Pregovora, »kakršno seme seješ, takšno žito boš žel«, nismo vključili v našo anketo iz folklornih nagibov, da bi ob njem videli, kakšno je poznavanje ljudskih pregovorov. Ob tem ■pregovoru 6mo želeli zvedeti stališče mladega človeka in njegov odnos do zelo bistvenega vprašanja n3še družbe. Večina odgovorov soglaša s tem, da ta pregovor izraža resnico. Manjše je število tistih cdgovorov, ki pravijo, da ta pregovor v naeem času no drži več. Srednjo pot so izbrali telo maloštevilni udeleženci, ki pravijo, da v ta pregovor resno dvomijo. S številkami povedano — je 39 udeležencev zapisalo, da pregovor drži, 19 jih je glasovalo proti, 10 pa je izreklo ob tem svoje pomisleke. Izvirnih dopolnil k temu pregovoru res ne manjka. Nekateri trdijo," da je pregovor popolnoma pravilen, da je •resničen, da se splača razumeti ta pregovor, da po vsej verjetnosti velja, da je v šoli to zelo relativen pojav, da je značilen za današnji čas, da bi ga morali poznati vsi ljudje. Drugi pravijo, da je ta pregovor samo včasih resničen, večkrat pa tudi ne, da je resničen, pa se kljub temu večkrat ne uresniči. Tretji pa se hočejo o resničnosti pregovora prepričati na lastni koži ali pa zavračajo njegov pomen, zakaj veliko ljudi žanje, a sploh ne se je j o. Sicer pa ne bo odveč Izvleček nekaterih zapisov: »Pregovor vedno ne drži. Dobili .mu) namreč spričevala.- »V nekaterih primerih pregovor drži, a mnogokrat ta-di iz slabega semena zraste dobro žito.« »Ne drži. Mnogi sejejo slabo seme, pa čudovito žanjejo.- »Velja tudi pregovor: ni pravila brez izjeme.« •Ta pregovor se pri večini obnese. Nekateri pa imajo včasih srečo in požanjejo tudi kar niso sejah.« »O pregovoru bom presodila čez nekaj let.« »Slišal sem že boljše pregovore.« »Činitelji »o različni. Ce smo dosledni, pridemo do zaključka, da pregovor ne velja.« »Včasih se mi zdi, da ne trži. ker Je veliko odvisno d naključja.« j »Pregovor J« pretiran.« ; »Pregovor se ml zdi lovski.« Zdravilo -proti slabi volji Razpoloženje človeka je odvisno od različnih činiteljev. Dostikrat mladi ljudje nimajo vzrokov, da bi bili slabe volje. S tem pa jim ne maramo vsiljevati dobre volje, če jim je kakšna »črna mačka« prekrižala cesto. Vzroki za slabo voljo nas to pot niso zanimali. Večina mladega sveta preganja slabo voljo z branjem, glasbo in spanjem. To jim pomaga, da slabo voljo preženejo brez hladnih ovitkov na glavi. Precejšnje število odhaja ob.slabi volji tudi v kino, ki jih spravi v dobro voljo, drugi se podajo na sprehod, tretji rišejo, poje- preganja slabo voljo z dobro voljo, s emehom, z mislijo na lepe stvari, drugi z voljo, tretji s kletvicami in navsezadnje so tudi taksni, ki ee pomirijo ob cigareti. »Slabo voljo preganjam s pijačo.« »Zaprem se v sobo in sem nekaj časa sama. Samota me pomiri.« 1 »Je nimam s čim preganjat".« »Je splsh ne preganjam, temveč vržem puško v ko-rtzo.« »Čakam; da .<:ama premine ali da ja prespim.« »Navadna sploh nisem slabe volje.« »Je sploh noJom preganja- VpraSanja: — KAJ PRAVITE K PREGOVORU: »KAKŠNO SEME SEJES, TAKSNO ŽITO BOS ŽEL.« — NA KAK NAČIN PREGANJATE SLABO VOLJO? — KAJ VAS V ŽIVLJENJU RAZVESELI IN KAJ RAZžALOSTI? — KDO JE VAS NAJBOLJŠI TOVARIŠ IN SVETOVALEC? — KAJ PRIČAKUJETE OD MLADINSKE ORGANIZACIJE IN KAJ OD NJE DOBITE? jo, delajo, segajo po Prešernu ali alkoholu. Precej manjše število pa se zateče v družbo oziroma ne ve, s čim bi pregnalo 6labo voljo. Športniki se zatečejo najrajši k športu. Nekateri pa odhajajo na obisk, na zabavo ali v kavarno .Posamezniki preganjajo slabo voljo na zelo izvirne in domiselne načine. Nekdo je zapisal, da ti, ker je kdaj pa kdaj dragocena.« »Je ne preganjam, temveč pogrešam. < Vzročna zveza med žalostjo in veseljem Skala vzrokov, ki povzročajo žalost in veselje, je dolga. Razteza se med dobro kavbojko in med »cvekom«. Največje šte- vilo mladih ljudi razveseli uspeh, razžalosti pa neuspeh. So seveda tudi takšni, ki se razveselijo ob dobrem vicu, toda teh ni veliko. Nekatere razveseli lepo vreme, starši, prijatelji, dobre ocene, družabno življenje, 6rečen dogodek, pohvala, dobrota, knjiga, dobra beseda, družba, izpolnjena želja, zabava, glasba ,lepo dekle, ples itd. Razlogi za žalost so prav tako zelo pestri in različni. Nekatere razžalosti slaba ocena, slabo vreme, slaba pota mladih deklet, pijanci, neresnične obtožbe, nesramni ljudje, vt*tajanje zgodaj zjutraj, krivica, laž, razočaranje, stiska soljudi in družinski prepiri. »Razveseli me prijetna glasba in lepo dekle, razžalosti pa »jjvek«.« »Razveseli me vse, kar se tiče ljubljenih oseb.« »Razžalosti me puhlost, razveseli pa me ne nobena stvar ker sem prazna.« »Razveseli me prijetna družba, dobra knjiga, razžalosti pa krivica.« »Razveseli me priznanje ljubezni; razžalosti pa razočaranje.« »Ničesar si ne ženem k srcu.« »Močno me potarejo občutki, da sem »niče«. Razveseli me glasba.« »Razveseli in razžalosti me vsaka malenkost.« »Razveseli me srečno in mimo družinsko življenje.« »Razveseli me vsaka resna beseda.« »Razveseli me spoznanje, da je zelo veliko dobrih ljudi, razžalosti pa spoznanje, da ničesar ne vem.« Besedo imajo starši Ugotovitev, da so starši svojim otrokom najboljši tovariši in svetovalci, temelji na dvotretjinski večini. Anketiranci so svoje starše ocenili »za naj- Težko je pravzaprav uganiti, kaj ta slika pomeni. Morda stopnjo više do znanja. Najbrž si v višinah dekleta boljšo zapomnijo težavno učno snov. boljše tovariše in svetovalca v 38 primerih, ljubimce v 4 primerih, sestre v 4 primerih, prijatelje v 19 primerih, sošolce v 13 primerih, vzgojitelje v 3 primerih, knjige v 2 primerih, antične filozofe v 1 primeru in Pata Boona v 1 primeru. Svetovalcev in tovarišev pa nimajo trije udeleženci. »Nimam nobenega pravega svetovalca. Navadno vse uredim nama. Seveda pa pri tem ne grem preko nasvetov starcev.« »Imam mnogo prijateljev in svetovalcev, toda najboljšega še nisem našel.« »Predvsem mati. Toda pravijo, da se ne smeš na nikogar zanesti.« »Najboljši svetovalec mi jo glava z možgani.« »Vsakdo, ki mi pove napake in vrline odkritosrčno.« »Bodimo diskretni.« Pričakovanja brez •, rezultatov j Omladinski organizaciji imajo mladi ljudje zelo nerazčiščene pojme in čudne predstave. Nekateri pričakujejo od nje več nalog, kar ni tako pogosto, dru- Btade so postale med mladimi tako občudovane kot francoski »novi val«. Fotoreporter pra- gl pa pričakujejo nekaj čisto vL da se ti ljudje n« prerivajo pred kinom, pač pa nekje na postaji, ko so se vrnili iz nasprotnega - plesne vaje* mladinske delovne brigad«. (Nadaljevanje na 4. strani) Najvišjo zgradbo na svetu gradijo v Moskvi ećrasllcl ilolp Prcđ dvama letoma so sovjetski časopisi natisnili fotografijo televizijskega stolpa v Moskvi, ki po svoji arhitektonski zamisli, po nevsakdanji obliki predstavlja pravi »čudež gradbeništva«. Ta arhitektura spominja na ilustracije iz fantastičnih romanov. Na sliki je bila maketa velikanskega televizijskega stolpa, najvišje stavbe na svetu, ki bo visoka 520 metrov. Monolitna stavba iz ar- otežkočena, ker ni naprav, ki miranega betona bo bi prinašale gradbeni mate- stala na 63 metrov ši- rial na takšno višino, roki osnovi. Ta stolp bo 220 Kaj so do sedaj zgradili? metrov višji od Eifelovega V Ostankinu, v predmestju stolpa v Parizu in 140 metrov Moskve, ki je znano po sov- višjd od nevvvorškega nebo- jetskem razstavičšu, so pri- tičnika Empire State Buil- pravili gradbišče in v zadnjih drimg. Toda višina te stavbe dvajsetih mesecih zgradili nI njena edina odlika. temelje. V tem času so po- V notranjost stolpa bodo stavili v bližini tudi avtoma- razmestili oddajnike in tele- tično tovarno za proizvodnjo vizijske tehnične naprave. S betona, postavljene so različ- stolpa bodo lahko istočasno ne delavnice, be/toniske plošče oddajali 5 televizijskih pro- za sestavljanje različnih de- gramov, štiri črno bele in lov konstrukcije, betonska enega z barvno televizijo, cestišča, tiri za žerjave itd. Razen tega bi lahko oddajali Vse to so napravili že pred še šest kratkovalovnih radij- osmimi meseci. Pozneje so skih programov. dela opustili in enega izmed Načrt za ta stolp je izdelal dveh velikih žerjavov odpe- član Akademije za arhitek- ljali na novo gradbišče, turo Sovjetske zveze Niki- Gradbišče je zamrlo. » tin. Ta sovjetski arhitekt je izdelal tudi načrte za znamenito moskovsko univerzo. Načrti so odobreni in gradnja se je že začela. Ii odveč, če naštejemo, ka- Kje so vzroki za prekinitev del? Lani spomladi je nekdo podvomil v pravilnost temeljev. Na gradbišče so zapovrstjo začeli prihajati raz*Lč- kp težavna bo gradnja tega ni gradbeni strokovnjaki, da televizijskega stolpa. Sovjet- se na kraju samem prepriča-sjke tovarne so morale zgra- jo o vseh dvomih. Z gradnjo Veliki radijski teleskop, ki sprejema radijske signale dati posebne žerjave. Grad- velikega televizijskega stol-iz vesolja nja na takšna višini je silno pa bi po načrtu morali že Črne koze razsajajo po svetu in prišlo je do posameznih obolenj v Evropi Bolezen, znana več tisoč Zaščitni mehanizem, ki se Je sprožil ob prvih obolenjih 6 črnimi kozami v Evropi pred dobrim mesecem, še vedno deluje. Prvi in najhujši preplah je mimo, nevarnost pa je še ostala. Zdravstveni delavci po vsej Evropi budno spremljajo potovanje črnih koz — pripravljeni, da po potrebi takoj mobilizirajo vsa rapoložiljiva sredstva in na svojem območju zatrejo to strašno bolezen. Po vsej Evropi so začeli z zaščitnim cepljenjem prebivalcev, Res je, da so se obolenja a črnimi kozami pojavila na Starem kontinentu v dokaj majhnem številu. Toda to še od daleč ne sme biti vzrok ta kakršnokoli nepazljivost, Saj mnogi zgodovinski podatki pričajo, da imajo Evropejci s črnimi kozami zelo žalostne izkušnje. Ljubezni in trnih koz 6e ni mogoče ubraniti Najhujše epidemije črnih koz so divjale po Evropi v srednjem veku. Vsako leto so zahtevale ekreg 200 tisoč smrtnih žrtev. Zelo veliko ljudi je imelo iznakažen obraz zaradi prebolele bolezni. Zaradi tega je bilo celo v navadi, da 60 kot poseben znak v tiralicah za ubežniki navajali tudi to, če neledo ni imel razbrazdanega obraza, kar nam lahko dokazuje, da so bili takrat srečniki v manjšini. Tudi v 19. steletju so mili- joni Evropejcev umirali zaradi črnih koz. 1871 je v Angliji zaradi te bolezni umrlo 23 tisoč ljudi, v Nemčiji je bilo število žrtev še večje; v Prusiji je 1870. leta umrlo 130 tisoč ljudi.. Zadnji večji val te bolezni je zajel Evropo v prvi svetovni vojni, pozneje se je pojavljala le v posameznih primerih. Tako kot sedaj v Angliji, Nemčiji, Švici . . . Star pregovor, ki pravi, da se črnih koz ni mogoče ubraniti, je od časov, ko je bilo uvedeno obvezno cepljenje, izgubil na svojem pomenu. V četrto desetletje brez trne bolezni Na območju Jugoslavije že dobrih trideset let nismo zabeležili niti enega samega bolnika s to bolczniio. Leta 1919 ie zbolelo 5173 l.iudi, -kar 1100 jih je tudi umrlo. L~to pozneje je bilo v Jugoslaviji 4150 obolelih za črnimi ko- zami, umrlo pa jih je 941. Pozneje se je število obolelih in umrlih lz leta v leto zmanjševalo. 1927. leta je statistika zabeležila tri obolele in enega umrlega, 1930 pa samo enega obolelega, ki je ozdravel. Crne koze imajo svoje domovanje Medtem ko so cepljenja in dokaj visoke higienske navade pregnale epidemijo črnih koz iz Evrope, so žarišča še ostala v Pakistanu, Indiji, Afganistanu, Iranu, Maliju, Liberiji, Kamerunu, Kongu, Cejlonu, Burmi, Sudanu, Togu, Ugandi, Keniji, Tanganjiki, Njasi, Mozambiku, Južnoafriški uniji, Javi, Braziliji. . . . Prevladuje mnenje, da ta bolezen izhaja iz centralne Afrike in da je bila že pred več tisoč leti prenesena v Azijo in v druge predele sveta. V 16. stoletju je zašla tudii v Arabijo, od koder so jo Mongoli zanesli v Evropo. Juriš na 165 let stari angleški izum Z' dravila, s katerimi bi bilo mogoče ozdraviti črne koze, še vedno nimamo. Zato pa imamo ce- pivo, ki nas pred to boleznijo lahko obvaruje. Pred dobrimi 165 leta ga je izumil Anglež Edvard Jener. Preden je bilo uvedeno cepljenje, je od 100 bolnikov umrlo 50 do 70 bolnikov, ozdravelim pa je ostala razjedena in iznakažena koža za vse življenje .Danes je smrtnost znatno manjša (15 do 18 od-6toIkov). Navadno umirajo le oboleli pijanci, rekcnvales-centje in preutrujeni, izčrpani in podhranjeni ljudje. Na žalost danes mnogi podcenjujejo nevarnost črnih koz .V mnogih evropskih državah ljudje protestirajo proti cepljenju svojih otrok. V Angliji cepljenje ni z zakonom predpisano. Sele sedaj, po smrti mladega Pakistan-ca ,ki je pripotoval iz 6voje domovine z rumenim kartončkom — garancijo, da je zdrav, a je nekaj dni po prihodu v Anglijo umrl in pustil bolezen še drugim, so se Angleži spet spomnili na stari izum svojega rojaka. T seči in tisoči so pohiteli, da izkoristijo dobroto Jen_»r-jeve vakcine, ki SO jo doslej že zelo zanemarili. končati, tako pa se še vedno niso odmaknili od zemlje. Konstruktor Niki tin zatrjuje ,da je vse izračunal in da so računi točni. Prevzema za gradnjo popolno od-: govornost. Tudi Če bi v bil-: zini stolpa izkopali jame globoke dvajset metrov, to ne bi vplivalo na stolp. Načrt namreč predvideva, da se. vrh stolpa lahko nagne za 14 metrov, pa se zgradba kljub temu ne bo podrla. , Takšna sila bi lahko delovala na stolp samo, če bi prišla do orkana. Nikltin je izračunal vse: moč vetra, temperaturo itd. Zlati rez (Nadaljevanje s 3. strani) da bi se naučili plesati. Tretji spet opravičeno prigovarjajo, da bi ta organizacija mo- ; rala znati uresničevati težnje in želje vseh mladincev.' Očitki gredo celo"tako daleč, da nekateri pravijo, da naj- j balj pogrešajo socialnega odnosa do članstva. Veliko mladih ljudi pravi, da bi jih mladinska organizacija morala seznanjati s političnimi tokovi in dogodki, kar pa slabo zasleduje. Večina se tudi pritožuje, da od takšne organizacije n« dobi ničesar. Edino, kar jih veže na organizacijo, so dobre karakteristike po končanem šolanju.' Po mnenju nekaterih bi organizacija morala pomagati reševati probleme, ki jih posamezniki ne zmorejo .Sicer pa vrsta odgovorov najbolj zgovorno kaže, kaj mladim ni všeč. »V delu mladinske organizacije pričakujem več resnosti in pameti.« »Od mladinske organizacije pričakujem opozorilo za plačan je članarine.« »Od mladinske organizacije priačkujem zelo malo in zato dobim od nje vse, kar pričakujem.« »Pričakujem, da se bo iz naše organizacije razvilo nekaj, kar bo vredno hvale in ne graje.« »Pričakujem čimveč nalog, ki jih lahko izvršim in prostore za mladinsko delo. Od nje dobim večinoma nepotrebno delo in nevšečnosti.«j »Od mladinske organizacijo pričakujem, da bo iz naa vzgojila dobre državljane, sposobne upravljati našo domovino.« »Od mladinske organizacije pričakujem samo mladinske konference, ko nam odpadejo tri ure pouka.« > Mislim, da je premalo resnosti pri delu in mnogo tak-ni b, ki samo govorijo, a ne delajo.« Zdravko Tomaže j jeseni leta 1848 sta se po no mesto: kot odvetnik in ga srca! Zaril se je vanj za }e oko nehote razjokalo. Bila Zssmeh sem dobil* v oči^o- j I levem bregu Save ne pesnik boš lahko posvetil vse večno kakor granit, ki ga ne je zgovorna in zaupljiva, ali vor in nezaslužen prezir. Ni* J daleč od mesteca Kra- svoje moči dobremu s1.oven- izruje nikoli noben vihar samo v krogu moških. Med ti enega ljubeznivega pogie- ' hja sprehajala dva moška, skemu ljudstvu, ki potrebuje življenja. Ah, zastonj se je ženskami je molčala, malo da nisem dočakal za nagra- -Hladni žarki sonca, ki se je delavnih voditeljev in šol, da spominjam!« govorila.« do, ko sem zvečer pred njeno 'počasi nagibalo k zatonu, 60 se otrese sedanjega poniža- »Ni hujše bolečine, kakor »Tedaj je imela sedemnajst poroko stal pozno v noč pod *Z zlatordečo svetlobo obr b- nja in postane narod, močan v trpljenju misliti na srečo!« let — kajne? In tvoj šolski njenim oknom, boječ se, da [Ijali ostre obrise strmo se in neodvisen.« »Najbrž na nesrečo!« je tovariš ti je postal tekmec v ne bom prenesel tega, da po- 'dvlgajoče Smarjetne gore. »Po toliko letih, Crobath!« bridko vzkliknil poet. »Od ljubezni.« stane žena drugemu!« j.Tudi venec gozdnatih hribov, se je otožno nasmehnil Pre- trenutka, ko sem jo prvič »Res, Anton von Scheu- -Julija je bila bleda kot ■ ki jih je lahna meglica po- šeren, »ko sem vse svoje zagledal, je tila zame vir chenstuel, plemič, je bil Ju- sneg in mrzla kot sneg.« ilagoma zavijala v svojo tan- prve, najboljšo moči razbil najbridkejših muk. Pa ven- lijini materi, ošabni Ijubljan- -Ros je! Srce ji je bilo iz |Čico, se je zdel, da je ves pre- ob skalovju Visakdanjih bo- dar, kako sladki in kako ski patricijki, bolj zaželen kamna. Jezila se je, ko sem iPleten z bleščečimi sončnimi jev za bitek in žitek. Na Du- ljubki so bili tisti trenutki! kandidat kot jaz. Krivdo jo opeval. Ali more biti uso- iprameni. Ves ta čar rdečega naju so dobro poskrbeli, da Bil sem ubog gimnazijec — zvračaš nanj, a bil je dober da panika še bolj žalostna! neba se je potapljal v globi- bi se sokoliču polomila kri- sam dobro veš, da ima Vrba, fr.nt. Kaj je mogel za to, če Saj nisem zahteval zase nič, rio srebrnih valov, med ka- la. Nekoliko mlajših tovari- moja rodna vasica, sicrur ču- mu je usoda pokazala srečno le za njeno srečo sem pro- terimi so se prelivali dolgi, šev, čeprav niso imeli toliko dovito lepe gore, sanjave do- zvezdo? Sicer pa je Julija sil. In vendar, ko sem ji, naj- jžarečl pasovi, pretkani z le- pridnosti in zaslug kot jaz, je line in bujne gozdove, plod- šole sedr.m let po zaroki po- ljubši prijateljici, nelepo za- sketrjočimi rubini. Trudno že davno dobilo lep položaj, ne zemlje pa premalo. Tisti stala njegova žena. Nisem puščeni od ljubega, por1 al oko je iskalo počitka in ga jaz pa šele sedaj, ko ss mi k~mn:ti bregovi le s težavo znal poiskati njenega srca . .« pcKem, ki je razglašala ža- našlo na travnikih, ki so ka- na glavi že začenja pojavlja- preživljajo delavno in od žu- »Vendar si ji posvetil svo-e lest in sočutje z njeno bole- zali še precej bujno zelenje, ti prezgodnja sivina, sad ne- ljev krvavo roko... Tedaj se srce in 6vojo pesem. Ravno čino . ..« Odpočitek je dajala tudi ute- prespanih noči in prevaranih mi je zgodilo kakor šolarčku. tedaj je prikipelo tvoje pes- ».e vzela Julija to pesem ledena melanholija narave — nad.« ' Hodila je v šolo. Oče ji je ničko navdihnjenje do vrha, za pismo in — zamero.« orumenelo listje na drevesih »Toda nazadnje bo za vse, bil že davno umrl, družini pa nastal je Sonetni venec. Nje- »S tem je bila pokopana prostranih sadovnjakov, ki ne samo za nas, ampak za zapustil bogato dediščino, no ime, zloženo iz prvih črk moja vera v plemenitost nje- 60 obdajali rdeče strehe mest- vse avstrijske narode nasto- tako bogato, da so šteli Prim- posameznih sonetov, se bo s ne.^a srca. Jaz pa sem ostal nih hiš, nad katerimi se je pila pomlad — novo, svobodno čeve v Liubl'ani med naj- slavo glasilo še dolgo v poz- ponesen. 'dvigal bel zvonik nevelike življenje! Ustava bo okrepila premožnejše. Vendar to ni bil ne rodove. Dal si mu ne- ~Po'em si se posvetil svo- corkve. naše moči in nevreden bi bil vzrok. prLs^^am, da s?m va- smrtnost, sebi pa zapustil jentu poklicu.« "; 'r.jši moški, bledega, a sin, ki bi odre..al domovini njo obrnil oči — saj je bila grenkest in žalost.« »Sam veš, doktor, s kakš-nenavadno izrazitega obličja, svojo pomoč!« se jc razvne- še čisto otrok. Toda neizre- »Svojega dela ne ccn:m. To nim uspehom. Na pot se mi z majhnimi očmi, ki so se mal prijatelj. čeni čar, ki si ga sam tedaj ko samo začetki nečesa lep- je postavljala ovira za oviro, izpod dolgih, črnih kodrov »Mogoče... Mogoče! Mene nsem mo<*el razjasniti, me šega, kar bi se moglo na na- Se'e seda', ko mi je duša evefile s posebnim ogrnem, pa je življenje naučilo dve— je vlekel k njej. To sem ra- ših poljih v prihodnosti raz- bolna in ostarela, si bom moje dolgo in nepremično ogle- miti. Nisem še doživel prave zumel šele pozneje, čez mno- cvetetl v bogato žetev. Vse gel urediti domače Ognjišč« dov:d čaroben sončni zahod, sreče, prave sreče še nisem go let.« sem ji hotel dati, kar je bilo — a še za to se moram za-čez hip pa se je iz njegovih užil, niti ene sladkosti!« »Ker si se vanjo tako stra- v mojih močeh. Po moji hvaliti tebi, moj prijatelj!« malih, drobnih ust izvil glo- »Niti ene? Kaj pa tvoja že- šansko zaljubil.« je vskočil smrti pa bo estalo Ze več »Predvsem sebi, sebi! Z bc'- vzdih: na v Ljubljani, tvoja žena prijatelj. med mojimi papirji .. . tisto novim zaletom se spraviš na •>Tn kaj bo iz vse te kra- pred bogom, čeprav še ne v »Da, s eelo dušo in za več- najlepše, s čimer se zares delo in sreča ti ne bo ušla, 6< je vzdlhnil ves zamiš- očeh ljudi, in tvoja hčerka, no! Mogoče ni bila tako lepa, ponašam.« ne sme uiti!« Ijen. »Cez hip bo ugasnila in tvoj sin?« kakor pravijo. Bila je majh- »Ne govori o smrti! Ne »Prepozno, ljubi Crobath! in pozlačeno nebo bo postalo »Mati mojih otrok ni bila na, toda vitka, lase je imela sramuj se svojih pesrr ! Vsa Usoda me je naučila, da ne eno'itno, sivo. Prav tako, kot moja prva ljubezen... Tu v svetloplave, oči modre kakor Kranjska jih poje, razlegajo pozabljam.« mo'e življenje! Pa pride prsih razjeda druga, globlja, sinje morje, polt ncnr.v.?dno se po vseh gorah in dolinah. »Vendar te, ki ti je vse dano'•, globoka, dolga, večna nezaceljena rana . . .« nežno, skoro prosojno. Samo Tajiti pač ne moreš, da te rovala, ne omenjaš niti z bene « »Julija Primčeva.« pojded je že zadoščal, pa je tvoje ljudstvo ni vzljubilo, sedo.« ■• i-o misli slabo, Prešeren!« »Da, Julija Primčeva! Ta zagospodarila nad tvojo du- da te ni razumelo.« »Njej sem hvaležen za nega je zavrnil precej 6tarejš: demon z angelskim obličjem, šo... Kako vesela je bila! »Ona pa me ni razumela! kaj prijetnih trenutkov v živ-tovariš. »Po zahodu napoči ta prevzetna in neusmiljena Živahna kot srna, se zelo Zastonj sem čakal vsaj eno ljenju. Skoro, skoro jo bom znova jutro in tudi zate pri- deklica, vendar tako ljublje- rada smejala in naše o'ožne besedo priznanja, zastonj sem spravil iz Ljubljane k sebi in de cruri Be novost' Nek*J 8100 stano kroženje zraka. Vlaga ™± *S™*L* **_ ženam s skromno garderobo. fi' lahko ogledali tudi na sej- ge ne naDjra v gumi, zato se Za posebne priložnosti je mu Moda 62 v Ljubljani. In nj treba bati neprijetnega primerna obleka iz brokata zakaj nismo že prej začeli mrčesa ali moljev, saj je z jopico, da jo lahko obleče- uporabljati penaste gume na- brez vonja, niti se na njej pasom Kroj je primeren za mo 23 gledališče ali koncert, mesto prasne morske trave? ne nabira prah, ker ga pri vse postave. Dnevna obleka naj bo po Preprosto zato, ker Je bila najmanjšem upogibu gume odstranimo. — Obleka, ki jo nosimo ves dan ob različnih priložnostih je iz klasičnega pepita blaga z asimetričnim razpenjanjem in dvojno vrsto gumbov. Pas je naznačen z ozkim Ko čistite madeže nam nadomestijo denar. Nekateri obložijo celo tla v kopalnici s penasto gumo, da ne stopamo po mrzlih tleh. Prav tanek sloj penaste gume so kreatorji tovarn, ki se ukvarjajo s to proizvodnjo* oblekli s peri onom ali n.vlo-Penasto gumo je priporoč- nam in ukrojili sicer ljubko ljivo obleči s tekstilom za- jutranjo haljo v nežnih bar-radl varovanja pred direkt- vab. (cena 14.000 din). Nekaj no svetlobo. Nikakor p- ga jih ima ljubljanska Modna ne oblecimo z usnjem ali hiša. — Ne uporabljajte kemična sredstva za beljenje perila, če so na perilu rjasti madeži; belilo bi na tem mestu razjedlo blago. — Pred čiščenjem s čistilnimi sredstvi dobro izprašite tapecirano pohištvo, plašče ali klobuke, na katerih so mastni ali drugi madeži. — Usnjene predmete lahko sami obarvate z barvo za usnje tovarne "■Karbon«. Steklenička stane 125 din. Pred- Nasvet za skrajni čas Včasih 6e vam zgodi, da nimate veselja brati knjigo ali pa 6e sprehoditi na svežem zraku; mučita vas telesna in duševna utrujenost. Temu je vzrok slaba prekrvavljenost možgan in zaslajanje krvi. Utrujenost poskusite pregnati na kaj preprest način. Nekaj časa morate ležati tako. da imate noge vsaj 30 cm više od glave. Ce imate likalno desko ali navadno desko, 10 prislonite na rob postelje le- žite nanjo z glavo na spodnjem koncu. Lahko uporabite tudi primeren stol z naslonjalom; čezenj položite odejo, da vas robovi ne bi ožu-lili. Mirno ležite kakih 20 minut z mlahavo spuščenimi rokami in ne da bi mislili na vsakdanje skrbi. Ce se pripravljate na šoferski izpit, vam bo kura kar prav prišla; ponavljajte jo trikrat na teden. Poživljena cirkulacija krvi bo brez dvoma pregnala vso utrujenost. met je treba prej dobro očistiti z bencinom ali acetonom in nato nanesemo barvo v več tankih plasteh. Barva je lahko vnetljiva. Tovarna proizvaja barvo v 12 barvnih odtenkih. — Tla obložena z linolejem, gumo ali drugimi umetnimi materiali je treba negovati z emulzijo »VIX« in ne z navadno parketno pasto. Z uporabo tega sredstva tal ni treba loščiti. Ko se po daljši uporabi tega sredstva nabere na tleh debelejši sloj, ga odstranimo z vročo raztopino pralnega praška ali močne milnice. — Pri uporabi čistilnih sredstev se vedno ravnajte po navodilu in preglejte sp;s?W elementov, ki sestavljajo sredstvo, da ne bi bila morda škodljiva ali hitro vnetljiva; sicer pa je opozorilo navadno že v navodilu za uporabo. — Namesto starih krp, s katerimi sedaj odkrivate in nosite posodo v kuhinji si omislite lepo in praktično gospodinjsko rokavico. Napravite jo lahko iz starega pralne- ga bistra, krojeno v vet ria-steh ali podloženo z ostanki starega klobuka. Oblika jo preprosta, tako da jo brez težav lahko sešije vsaka eo» spodinja. K.LJ L S svojevrstnim češkim mojstrom — režiserjem Kar- 6egel močan dramatični učilom Zemanom smo se doslej srečali že dvakrat: v Poti nek, vendar pri tem ni raz-v prazgodovino in v Nevarnem izumu. Slednji, v kate- bdi čudovite romantične at-rem je oživel duh fantastičnih povesti velikega franco- mosfere Burgerjeve knjige, skega pripovednika Julesa Verna tako, da je uporabil Originalne ilustracije. To originalne ilustracije njegovih knjig, je prinesel svo- mu je uspelo predvsem s tem, j emu avtorju priznanje svetovnega občinstva in več da je za ozadje zopet (tako nagrad. Zato je svet z zanimanjem lani pričakal njegov kot v Nevarnem izumu) u po- novi film — Baron Munchausen. Zeman si je od Številnih dogodivščin tega povsod popularnega neprekosljivega lažnivca izbral brodolom v kitovem trebuhu, ježo na to- | povski krogli, ježo po dnu morja, prigodo, ko barona odnese bajeslovni ptič Noa, prigodo na sultanovem dvo- \ ru in še nekatere ^ vendar j jih je postavil v moderen j okvir. Astronavt Tonik se v gorah na Mesecu poškoduje in izgubi zavest .V vročičnih sanjah se sreča s prvimi obiskovalci Lune: Cyrano-jem de Bergeracom, Verno-vim kapitanom Barbicanom Srn lažnivam Kljukcem. Zadnji ga povede v 6VOJ fantastični svet in skupaj doživi-ta najbolj razburljive dogodivščine, v kitovem trebuhu pa sreča Tonik tudi svoje delile Jano kot očarljivo Be-nečanko, ki jo je Zeman dodal zgodbi, da bi filmu ne manjkala nepogrešljiva ljubezen Vendar pa Tonik ni samo zvest poslušalec oziroma spremljevalec barona na njegovih potepanjih, ampak tudi sam pripoveduje svoje- Lee Rcmick, mala zvezdica Tabil knjižne ilustracije. Tokrat se je peslužil grafik, s katerimi je Barona Miinch-ausena opremil slavni francoski 6likar Gustav Dore. Od njih je seveda samo verno povzel stil, dodal pa jim je perspektivo, tako da je ustvaril v filmu nepogrešljive občutke globine in razdalje. Mojster Zeman je napravil v tem filmu še zanimiv korak naprej od svojega Nevarnega izuma, in sicer s tem, da je na zelo originalen način funkcionalno uporabil barve. Vsak prizor je napravljen v različnem osnovnem barvnem tonu, kakršen pač ustreza njegovim značilnostim. Tej osnovni barvi pa sta dodani še dve — ali tudi ena — komplementarna barva, ki naj podčrta kakšno osebo ali podrobnost in tako stopnjuje dramatičnost. Kot pravi Zeman, je v tem filmu -dal barvi tako funkcijo, kot jo ima v slikarstvu in na ta način dosegel največji možni učinek«. V filmu torej nastopajo žive osebe v narisanem okolju, toda to še ni vse. Nastopajo namreč tudi lutke, s katerimi je Zeman začel svoje delo na področju filmske umetnosti. Zaradi tega snemanje filma 6eveda nikakor ni bilo lahko in enostavno. Trajalo je leto in pol in 6e ameriškega filmskega neba. je odvijalo kar v dveh film-gostitelju o današnjem *d pa s svojo nadarjenostjo skih študijih hkrati. Medtem življenju in moderni tehniki, ki je v srednjeveškem svetu videti še vse bolj neverjetna kot Kljukčeve potegavščine. Na ta način je Zeman s kombiniranjem dveh pripovednih niti — rokokojsko Kljukčeve im modeme Tonik ove — do- obeta še mnogo, saj je celo ko so v ateljejih Barandov Orson VVelles dejal o njej: snemali igrane prizore, so »To je ena izmed desetorice v ateljejih Gotwaldov zva- največjih*. Videli smo jo v rili vso dolgo vrsto najraz- Dolgem vročem poletju, pred ličnejših trikov, ki si jih je kratkim pa se je v filmu Zeman zamislil, da bi kar -Sanctuary-H zopet srečala s Faulknerjem. noro na Uljeni Vittorio de Sica bo v Hamburgu snemal film po odrskem delu Jeana-Paula Sartra -Zaprti v Al to ni-, v katerem bosta igrala med drugim tudi Sophia Loren in Maximilian Sehell. Peter van Eyck in Lili Patmer bosta zaigrala v nemškem filmu »Julija - ti si Čarobna«, ki ga bodo posneli po delu angleškega pisatelja Somerseta Maughama »Teater«. Ce ima že vsak malo boljši muzikant svojo filmsko biografijo, zakaj Je ne bi imel tudi Fuhrer - si pravi Stuart Heisler in režira svoj film »Hitler«, v katerem Igra Velikega Diktatorja Richard Basehart, Evo Braun pa dunajska igralka Mtaria Emo, razen njiju pa Igra še nadarjena osemnajstletna nemška igralka Cordula Ttantow. najbolje prenesel Lažnivega Kljukca iz knjige na filmsko platno. Da je bilo delo njegovih sodelavcev vse prej kot enostavno, naj pokaže samo to, da so morali včasih prenašati na končni filmski trak tudi po tri posnetke — igranega, lutkovnega in risanega. Skoro v vsakem prizoru so uporabili drugačno trik-tehniko, da bi tako čimbolj prepričljivo ustvarili romantično atmosfero baronovih prigod. Sicer pa upajmo, da nam ne bo treba dolgo čakati, da bo tudi nas potegnil za nos češki film baron Munchausen — LažnjJsi Kljukec. Jane Fonda: »Jaz bom prva žena,ki bo svojega očeta vgriz-nila v koleno!« To je izjavila 22-letn* ameriška filmska igralka, ki Je v letu 1961 napravila neverjetno kariero. Pred dvema letoma je bala še popolnoma neznana. Poznali so jo kvečjemu kot hčerko znanega hollywoodskega igralca Henry Fonda. Snema in dela kot bi ponorela, samo da bi postala bolj znana od svojega očeta. Mlada igralka želi maščevati štiri žene, ki jih je njen oče ugonobil. Vzroki za maščevanje so dovolj močni .Od štirih žena, s katerimi se je IIenry Fonda poročil, sta dve napravili samomor .Ena izmed teh je bila tudi Janina mati. Mlada igralka ne more verjeti, kako Je njen oče zmogel zlomiti srca tolikim žen kam. Pred kratkim je dejala: »Pravijo, da je moj oče tip molke-ga, ki zlomi vsako žensko srce. Kakšna zmota! Mene spominja prej na knjigarnarja.« Triumf Dušan m Yukoiiea Dušan VukoLie in jugoslovanski risani film sta dva nerazdružljiva pojma, saj je to ustanovitelj zagrebškega Studija za risani film in naj-sijajnej-ši predstavnik svetovno znane »zagrebške šole«. Od leta 1956, ko je nastal njegov prvi risani film, pa do danes je ustvaril 14 risanih filmov in vrsto reklamnih risank. Morda nam bo najhitreje in zanesljivo pokazalo pomen in uspeh njegovega dela nekaj suhih podatkov o številu nagrad, ki so jih dobili Vukotićevi filmi na mednarodnih festivalih: Kavboj Jimmy (1957) eno, Krava na Mesecu (1959) dve, Koncert za strojnico (1960) dve, Maščevalec (196S) eno, Piccolo (1966) štiri in njegov zadnji film — lanskoletni Surogat že doslej tri. Tako je naš črnogorski rojak po številu mednarodnih nagrad, priznanj in pohval — pa tudi po uspehu pri občinstvu — med prvimi filmskimi režiserji na svetu. »Nikar mi tega ne pripoveduj, preklet boui,« mu je srdito odvrnil. »Ze celo uro zasledujete tale avtomobil.« »Kakšen avtomobil?« je dejal Brick in pomislil sem, da ga bo policist udaril, tedaj pa je uniformirani Brinkov uslužbenec stopil med nas, oziraje se nazaj k svojemu tovornjaku. »Tole so ti fantje?« je tiho dejal drugi policist. Bil je vitkejši in mlajši od prvega, toda ne tako nervozen. »Da,« je dejal Brinkov uslužbenec in odločno prikimal. -Zasledovali bo nas kakšne pol ure.« Pogled mlajšega policista je drsel prek nas, videl sem, kako se j« ustavil na Guyevi čepici, potem pa porogljivo odkimal. »Stavim, da je tale rojen za prvaka,« je pokazal na Guya. »Kaže, da strašno žilav.« Potem Je dejal skoraj prezirljivo: »Vi, fantje, 6te z univerze?« fe preden je Brick utegnil odgovoriti, sem dejal: »Da, gospod.« Glas mi je zvenel ponižno. »Prav,« je vpadel prvi policist. »Kaj za vraga ste počenjali? Ce nameravate kaj rosnega, vam bomo kos. Pazili bomo na vas, vi univerzitetni rogovileži,« jo dejal in namignil na Bricka. Spet sem naglo odgovoril: »Bila je le potegavščina. Sala. Le dolgčas nam je bilo. Sledili smo jim zato, ker smo jih v šali nameravali napasti.« Se nikoli v življenju nisem zaul kaj tako smešnega. Nekaj vardov nav-Bgor in navzdol po ulici so se pred izložbami ustavljali ljudje in poslušali. -Napasti, kaj, haha?« se je neusmiljeno zarezal policist. »Ne zares,« je prestrašeno dejal Jerry. »Zares tega ali kaj podobnega pploh nismo hoteli storiti. Samo šalili smo se.« »Res je,« je naglo pristavil mali Guy. Stal je v svojih zelenih hlačah tn. resno prikimaval. Čudna pletena čepica pa mu je poskakovala na glavi. Lagal se je prav študentovsko. »Zares gospod,« in naglo pristavil: »Uradnik.« Bil je imeniten. Strogost v očeh obeh policistov je pričela popuščati in spoznal sem, da nam pričenjata verjeti. »Študentje,« je dejal debelejši. »Vi fantje, bi raje služili kruh, tu pa se igrate kakor gruča nemarnih otrok« Videl eem, da mu je bilo žal, ker se ni pripetilo kaj nevarnejšega. Mimogrede je pogledal Bricka in kakor da ee je nečesa spomnil dejal: »Tudi ti si študent, kaj?« Zatem se je ozrl k Brinkovem uslužbencu in dejal: »Torej, kaj bomo z njimi, Filip? Nameravaš kaj ukreniti?« »Ne vem,« je skomignil oni z rameni. -Mislim, da ne. Moral bi napisati poročilo, se mi zdi. Ne vem, kaj bi utegnila storiti banka.« »Imate kakšne izkaznice?« je dejal mlajši policist. Pričela sta se dolgočasiti in nas prezirljivo gledala. Samokresne cevi sta obrnila proti zidu. Izvlekli smo listnice in jim pokazali izkaznice študentovske atletske sveze, članske legitimacije kemičnega združenja in podobno — hoteli smo dokazati, da smo pošteni študentje z univerze. -V redu,« je dejal mlajši policist, spravil samokres in se pripravil, da bo odšel. »Prepričan sem, go, nasprotni bok pa izbočila. Z obema rekama si je popravljala po::k: obijeno čepico v laseh. Estera, 6uhljata, namršena ženska petdesetih let, ki je sovražila študente, se je pravkar odpravljala s posla. Sicer pa sem videl samo enega gosta, ki je ob točilni mizi grizel svoj cendvlč. . Tina me je zagledala in se rasmehnila. Popravljala je svojo čepico. Pomahal sem ji z roko, jo pozdravil ter sedel na klop. Zatem je stopila v dvorano in možak pri mizi je dvignil pogled, izbuljil oči, pomežiknil in nekaj naročil. Sedel c:-m ter od zadaj strmel v njegovo glavo. Bil je dečko približno tridesetih let in lahko bi ga pretepel, ker je sedel tamkaj, bolščal v Tino in jo opazoval s pogledom moškega tiste vrste, ki mu lahko želje razbereš že z obraza. Razbral sem njegove misli .čeprav eem sedel za njegovim hrbtom. Sede sem čakal in počenjal isto. Ko mu je Tina prinesla košček pite, sem vedel, da je ni hotel naročiti pri Esteri. Sram me je tega, priznam, in prisegam, da s Tino nisva človeka, o katerih bi lahko domnevali kaj dvomljivega. Toda lagal bi, če bi dejal da lahko opazujem Tino, zlasti v zlikani poškrobljeni obleki, ne da bi pri tem pomislil na telo pod njo. Trna ima prelepo postavo. Na prometnih ulicah sicer večkrat srečale dekle z lepo pestavo, pa jo pozabite čez nekaj korakov. Tine pa nikdarl Ni bila presuha. Sicer je vselej napravila videz, da je vitka — imela ja nežen 6tas — obenem pa je bila vendar vsa jedra. Morda njena postava m bila povsem popolna ali pa je bila celo prelepa. Morda so bili njeni polni boki le za ščepec preveč poudarjeni, kakor zahtevajo lepotna pravila, njena meča pa malce prepolna, da bi lahko zapeljala človeka in mu zmešala glavo. Vse, kar vem, je to, da zna TLna, kakor je storila tudi maca poprej, prenesti vso težo na eno nogo, se nagniti naprej, da bi napisala račun, se zatem zravnati, z roko zatakniti svinčnik med lase; če tako stori takoj pozabiš na ves svet. Razlog, da pripovedujem vse to: ne govorim le zato, da bi 6i olajšal srce. Tina je stala deloma skrita za oglom točilne mize, vendar sem videl enega njenih gležnjev, ki je bil izredno lepo oblikovan in nežen ter se .'a vzpenjal navzgor v plemeniti oblini, ki se je nenadoma razraščala v veličastno obliko njenih meč. Segla je po nožu, naslonjena le na eno noio, in skozi prozorne nogavice je bilo videti polna meča. Bila so trdna ir» čvrsta, tako da so bile vabljive obline njenih nog podobne reliefu. Stopila je nazaj, meča so bila spet ravna, tetive so se odražale na svili in kadarkoli sem bil pri Tini, sem se čudil, kako se lahko obvladam, da ne stopim k njej in jo objamem. Obstaja nekaj, kar zna Tina izvesti premišljeno, o tem sem prepričan. Med vsemi dekleti, kar sem jih poznal, je edina, ki včasih na=i prozorne sive nogavice; to je barva, ki je sicer skoraj nikoli ne vidi'e. In nenavaden prizor teh prekrasnih nog v prozorni sivini napravi vtls( ki ga ni mogoče pozabiti. Vem, da jih nosi zato, ker se piše Grevleg (Sivo-nog, op. prev.), in ko slišite ali pomislite na njeno ime, že zraste predstava v vaših mislih. Toda le dotlej, dokler vas resnični zven tega imena ne spravi v nemirno razpoloženje, ki vas pripelje do divjih misli — na primer, da bi s pestjo razbijali debele šipe. Zares, resnično sem jo ljubil. Misiim, da bi jo, če bi tudi bila brez teh dražesti, ljubil zaradi njenih lastnosti. Naložila je kolač, pogledala k meni, mi pomahala ter tako dala vedeti, da ve, da jo čakam rn mislim nanjo. Zaradi tega se mi je smejala in me vedno dražila. Toda rogala se mi nt in v tem je velika razlika med Tino in dragimi dekleti. Vedela je, da jo ženska, in ni se ji zdelo kaj posebnega, da tudi moški to vidijo. Končno je pustila možaka s pito, ki ni vedel početi kaj drugega, kot da je sedel in jo žvečil, ter stopila k meni. Sedla je na klop nasproti meni, dejala -Zdravo!« in se nasmehnila. Odzdravil 6em in sede pozorno opazoval njen obraz ter pri tem — kakor običajno — ugotovil, da ni pa* 6ebno lep. Vendar pa je bil njen obraz najzanimivejši, kar sem . ili kdaj videl. Mislim ,da so bile tega krive njene oči. Bile so velike in is:v« in kristalno čiste. Prijazno in zaupljivo so ee mi smehljale. Njen! '~s-je so bili mehki in plemenito nakodrani IvendBjr vsak-Jan je rjave bar e. Polt je imela nežno, vendar ne brezhibno. Plosnati obraz je nosil ri ^ sledove koz, so me obletele isLe misli, kakor vselej, kadar sem jo vi- . Tinin obraz jo je kazal v pravi luči. Ako bi bila prel pa, bi bila film ka zvezda ali kaj podobnega, nepristopnega in nenavadnega. Toda takšen, kakor je bil, je obraz Tine Grcylegove preprosto lep. razumen in človeški, zapeljeval človeka k tolsli, da bi morda nekje, kadarkoli . . . »Kdaj končaš službo?« eem dejal. Pokazala je na uro. »Ob ena stih.« »Suh sem,« sem dejal. »Dobil sem četrtak in tri penije. Toda necoj sem te hotel videti. Mislim, da to ni prostačko. Tina, če nimaš časa, m« raje prekini. Ne razumeš me, težko je raztolmačit:. toda...« »V redu, v redu.« dotaknila se je moje roke in me strada. »Ni^erti zadržana Ln vedeli me, da te vidim .Rada bi večerjala, ko bom prosta, pa ne tukaj, dobila sem denar. Dovolj zate, ako .. .« Odkimal eem. »Sem že večerjal.« -Prav, toda umiri se.« Smehljala se je. »Neknj bova storila. Bova ža našla kakšen račtn, da zapraviva tvojih os«.mindvajset centov. Kaj &% je pripetilo, Al?« Zmignil sem z rameni in dejal: »Nič.« Zn trenutek sem Se Besrrme| vanjo pa sem premišljeno spustil poglej in opazoval njeno pestavo, koli« kor sem jo mogel videti. »Veš, kaj piemisijujein?« • mlada, Veselo na sneg! et in vra f Bil je nekoč moder in pre- Kmetic je nekega dne delal 'fianjen kmetic, ki je bil na na svoji njivi in se že pri-K$lasu zaradi svojih prebrisa- pravi j al k odhodu, ko je legel yUh norčij. Najboljša pa je mrak na zemljo. Tedaj je za-"hila vendarle tista, kako je gledal sredi njive kupček žene koč ukanil vraga. Ija, iz katerega je švigal ogenj. »Iskanj« zastave« du, vsi drugi pionirji pa gre- go smer itd. Ko zabriše Bled, Igro izvajamo, ko pade do počasi po Bledi. Vodja z zapiči zastavo v sneg, tako Sneg in pokrije stare zastavo zabriše sled za se- da je vidna šele na 15—20 steže. Eden izmed pio- boj — dela zavoje, vrača ee korakov. Pionirji gredo po ndrjev vzame zastavo in od- nazaj po pravkar izkrčeni sledi, dokler ne najdejo zaide naprej. Skrije se v goz- stezi, se obrne in gre v dru- stave. Zmagal je tisti pionir, Id je prvi zagledal zastavo (igra na smučeh!). »Igra z žogo v krogu« To je zanimiva igra, ki se jo lahko igramo na drsališčih. Ce nimamo specialnih hokejskih palic, uporabljamo navadne palice, hokejsko žogo pa naredimo iz krp. Prvi pogoj igre je, da znajo pionirji dobro drsati. Vsi igrači stojijo s palicami v rekah v krogu, v čigar sredini stoji tudi en igrač s palico v rokah. Na znak začno igrači podajati drug drugemu hokejsko žogo, igrač v sredini pa se je skuša dotakniti s palico. Žogo si lahko podajajo v vseh smereh. Igrači ne 6mejo zapustiti svojih prostorov, igrač v sredini* pa lahko bega po krogu, kakor hoče. Kadar zgreši žogo, menja prostor z igračem, ki je pred tem udaril žogo in igra se nadaljuje. Ce zleti žoga pri podajanju iz kroga, steče za njo najhitrejši igrač. Zoge ne sme nihče namenoma metati iz kroga in tudi ne močno udarjati. To ni okrogla miza, ki smo je navajeni na mednarodnih konferencah. Ti otroci se pogovarjajo popolnoma drugače. Z lutkami. Prešernova ljubica zavile obe postavi v temno noč. Dva prijatelja 6ta se izgubila v tiho uličice spečega mesta. Prešeren ni dočakal, da bi se mu izpolnila vsaj še zadnja želja. Umrl je že 8. februarja naislednjega leta, še prej, ko je mogel tudi pred svetom izpolniti svoje dolžnosti kot mož in oče. Ostale pa so za njim še neobjavljene pesmi — tiste najlepše, ki jih je dal dekan Dagarin, ko jih je dobil v roke, vreči v ogenj... (Nadaljevanje s 5. strani) dal očeta. Toda ... sonce je že zašlo. Pojdi hitreje, saj veš, da večerni hlad ne de bro moji bolezni...« •\* Sla sta počasi pod roko, molče, brez besed. Ljudje, ki so se vračali s polja v mesto, so ju od daleč pozdravljali. Nad Smarjctno goro se je izza oblakov pokazal polmesec in metal na tiho dolino čarobno svetlobo. Sla sta po poti med prostranimi sadovnjaki. Drevesa so jima pod noge rtasi-pala uvelo listje — podoba ugašajočega življenja. Nazadnje so veje košatih jablan Po češkem izvirniku in poljskem prevodu poslovenil — Stanko Bunc Ves začuden je sel tja in videl, da sedi na žerjavici majhen irn hudiček. »Najbrž sediš na kakšnem zakladu?* je vprašal kmetic. »Res je*, je odgovoril zlo-dej, »na zakladu, ki ima več zlata in srebra, kakor si ga ti svoj živ dan videl.* »Zaklad leži na mojem svetu in je moj,* je dejal kmetic. »Tvoj je,* je rekel vrag, »če mi prepustiš za dve leti polovico tega, kar bo zraslo na tvoji njivi. Denarja imam dovolj, a zamikalo me. je po zemeljskih sadežih.* Kmetic je pristal na to kupčijo. »Da pa ne bo prepirov pri delitvi*, je rekel kmetic, »bo tvoje tisto, kar zraste nad zemljo, in moje tisto, kar bo pod zemljo.* 2lodej:t je bilo to pogodtj, navihani kmetic pa je posejal repo. Ko je prišel čas žetve, se 'e prikazal zlodej in hotel imeti svoj sadež, našel pi* ni. drugega kot rumeno uvelo listje, kpietic pa je ves vesel »zkopal repo. »Dobro*, ie rekel vrag, »zdaj si ti dobil vse, dru?o pot pa to ne bo veljalo. Tvoje bo tisto, kar zrase nad zemljo, moje pa tisto, kar bo pod njo.* »Meni je prav,* je odgovoril kmetic. Ko pa je prišel čas setve, kmetic ni posejal repe, temveč žito. Klasje je bilo zrelo, kmetic pa je šel na n;ivo in do tal požel pšenico. Ko je prišel vrag, ni našel drugega, kakor golo strnišče, in se je ves divji od togote vrgel v skalnat prepad. »Tako je treba prelisičiti lisico*, je rekel kmetic, šel in izkopal zaklad. Ta dva fanta sta najbrž želela, da že od daleč opazujeta konec sveta. Splezala sta na obrezana drevesa natančno tisto dopoldne, ko so ljudje pričakovali konec sveta. URO uporabljamo za merjenje časa. Vsako enakomerno dejanje, ki se ponavlja, lahko uporabljamo kot uro, na primer enakomerno kapljanje vode, enakomerno odtekanje peska itd. Takšne vodne in peščene ure so bile znane že v starih rimskih časih. Senčne ure izrabljajo senco, ki od kazalca pada na oštevilčeno polje. V 13. stoletju so zgradili prve ure r.a kciesa, in sicer stolpne ure. Te ure so poganjale uteži, ki so enakomerno premikale kolesa. Prve žepne ure so zaradi svoje oblike naivale »nurnberška jajca« in jih je okoli leta 1500 iznašel Peter Henlein. Današnje žepne ure se od teh prvih ur precej razlikujejo. Poganja jih jekleno pero, ki nakemerno pritiska na kelesa. Daleč bolj natančne so električne ure. Znaki pri radijskih postajah se dajejo z električnimi urami. REBUSI Nagradna križanka O 2(po) Taborišče Auschwitz »mm F (Nadaljevanje ■ 1. strani) Kako dolgo sem bila tam, r»e vem. Ko sem se prebujala oz nezavesti, me je žvižg, ki fje pozival na apel dvignil, saj sem se dobro zavedala, da mi — če se ne udeležim epela — grozi nova nevarnost. Vsa otopela od udarcev in vsa v strahu eem se pridružila drugim intemdran-kam, ki so se zbirale na prostoru za apel. Prepričana sem bila, da bom ponovno kaznovana zaradi pravkar storjenega prekrška. Ves o pel sem pretrepetala v strahu, kdaj pridem na vrsto... Nisem čakala dolgo, ko so paznice privedle mlado Interni ranko, lepo in postavno, ki Ji trpljenje še ni vtisnilo •svojega pečata v obraz. Dekle so popolnoma golo pravezali h kolu. Povedali so nam, da bo kaznovana zaradi neposlušnosti. Ukazali so nam in vse taboriščnice smo morale korakati mimo nje in jI pljuniti v obraz. Ponižale naj bi jo. Toda, verjemite, ponižane, globoko in nečloveško ponižane smo bile me, ki smo pljuvale njo — muče-nico. Da, ponižata človeka, dopovedati mu, da nd več človek, to so znale te okrutne nemške zveri. K opljuvani je nato pristopila neka esesovka, ji odrezala najprej eno uho, nato drugo, takoj nato pa 6e prsi. Toda to zverinstvo je bilo milejši del trpinčenja. Bilo je konec apela. Razhajale srno ©e ponižane, vendar močnejše ln trdnejše v odporu, ki so nam ga vsakodnevno še krepila nemdta grozodejstva. Rešitve nagradne križanke pošljite do 6rede 14. febr. IZID ŽREBANJA Pri žrebanju za nagradno uganko je bila izžrebana Marija Bodla j, Hudo 9, pošta Križe. Nagrado jI bomo v prihodnjih dneh poslali po pošti. Prav tako bomo nagradili našega slepega ugankarja Jelka Skumavec, Bodeše 8, Bled, ki se je zelo potrudil: SLOVENSKA MESTA PIRAN KAMNIK 1§1 VEL2NJE MARIBOR Iz črk Imen slovenskih mest sestavi nove besede in jih vpiši v spodnji lik. 1. del telefonske ali električne napeljave, 2. velika bitka, 3. upodabljajoči umetnik, 4. razstreljevalec, 5. nered. Na označenih mestih dobil še eno slovensko mesto. m a u 11 $ K mm i nmm elevižiisK mm § p o r c «f| •"•"•"•'•"•"•~OTv».«.h""-»>^ ♦ • * * ♦ • ♦ .♦ ••••••»»•••••»« w »•»•••••••»• • • « ja.« • ♦ • • * • • * • Poročila poslušajte 6b 5.05, 18.15 Lepe melodije z 16.00 Vsak dan za vas 12.25 Melodije ob 12.25 20.35 Na tajnem kanalu Poročila poslušajte ob 5.05, 18.15 Lepe melodije z 6., T., 8., 10., 12., 13., 15, 17., velikimi zabavnimi 22., 23. in 24. uri ter radijski orkestri dnevnik ob 19.30. Ob nede- 18.30 Športno popoldne ljah pa ob 6 05, 7., 9., 12., 13., 19.05 Nedeljska panorama 15., 17., 22., 23, in. 24. uri ter 20.00 Izberite melodijo radijski dnevnik ob 1930 uri. tedna 20.45 Zabavni zvoki SOBOTA - 10. februarja 8.05 Poštarčelc v mladinski giasbeni redakciji 8.35 Ali vam ugaja? 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo 9 25 Iz Verdijeve Trav late 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dlvcrtimento za klavir in godala 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Pod španskim in grškim soncem 12.05 Slovemske narodne poje Roman Potrovčič 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zore: Najvažnejše akcije v živinoreji 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pevca Marjana Deriaj in Stane Mancir.i 13.45 Pihalni orkester JLA 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Majhni zabavni ansambli 15.40 Moški komorni zbor iz Celja 1G.00 Vsak dan za vas 17.0*5 Gremo v kino 17.50 Orkester Les Baxter 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Po legendi, stari 700 let 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Z glasbo gre vse bolje 20.00 Po domače v veder sobotni večer 20.20 Vozli inšpektorja Bralna 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 21.00 Glasovi od včeraj in danes — IT. PONEDELJEK -12. februarja 8.05 Radi bi vas zabavali 8.-10 Igra pihalni orkester Ljudske milice 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Simfonietta in divertimento 10.15 Od tod in ondod 11.00 Sovenske narodne v priredbi Karla Pahorja 11.15 Naš podlistek 11.35 Arije in drugi prizori iz opere 12.05 5*ekaj zapisov Tončke Maroltove 12.15 Radijska kmečka univerza — Evgen Arčon: Ekološki in ekonomski pogoji za proizvodnjo češenj 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Violinist IflSac Steni 14.00 Zvočni kaleidoskop 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Suita za godala 15.40 Literarni 6prehod 18.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Tega ne dišite vsak dan 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši mladi reproduktivci 20.00 Deset minut z -ansamblom Jožeta Kampiča 20.10 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ura Beethovnove glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade . ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.C5 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja . 20.30 Radijska igra SREDA - 14. februarja 8.05 Male glasbene astronomije 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Arabeske Karla Pahorja za klavir 9.30 Godalni kvartet št. 5 10.15 Od tod in ondod 11.00 Uverture in zaključni prizor opere Carmea 11.15 Človek in zdravje 11.25 Zabavni vrtiljak vsega z"a vsakogar 12.05 Tri pesmi na besedila Cvetka Golarja 12.15 Radijska kmečka univerza — Jože Kregar: Črpanje vode in kroženje v rastlini 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dve uverturi 13.50 Koroške narodne 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 11.50 Majhni zabavni ansambli 14.05 Poje tenorist Jussi Bjorling 14.35 Naši poslušalci čestitajo NEDELJA - 11. februarja 20.35 Na tajnem kanalu 21.05 XII. festival popevk v Sanremu 23.00 Veliki nemi filmi 23.00 Reševalne ekipe 23.30 TV dnevnik II. in pozdravljajo 13.20 Orkester Raphaele 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz valčkov in nokturnov 18.45 Kulturna kronika 19.05 Tri vizije 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Franc Pourcell 21.00 Laterarni večer PETEK - 16. februarja 8.05 Arije iz Rossinijevega »Brivca« 8.30 Glasba ob delu 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Vaša suita 11.15 Naš podlistek 14.05 Radijska šola za srednjo 11.35 Ceska in poljska stopnjo 14.35 Južnonemške, španske, italijanske in francoske popevke 15.20 Pri skladatelju Vilku Ukmarju 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 To je moja dežela . 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 13.10 Štiri scene iz opere 18.45 Ljudski parlament 19.05 Od polke do calvpsa »►Boris Godunov« zabavna glasba 12.05 Duet Lovro Rezek in Marija Gazvoda pojeta narodne 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Jože Sile: Hitro in učinkovito sušenje zrnja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz Amerike na Orient — v pol ure 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Fran Gerbič in Anton Foerster 20.00 Mali koncert zabavnega 15.20 Od harmonike do comba orkestra RTV Zagreb 15.45 Jezikovni pogovori NEDELJA - 11. februarja 6.30 Napotki za turiste 6.35 Veseli zvoki 7.15 Vedre melodije 8.00 Mladinska radijska igra 8,38 V glasbeni sobi SIav..a Mihelčiča 8.50 Trio Honvcndel 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Skladbice iz časa 10.00 Se po.Tnife 1030 Matineja v tonu 11.30 Narava jim čas — reportaža 11.50 Glasbena medi g: a TOREK - 13. februarja 8.C5 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja 8.25 Od planina do velikega plesnega orkestra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Spored opernih arij z našimi pevci 10.15 Izberite melodijo tedna C.ETRTEK 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Naš variete 22.15 Po svetu jazza 22.45 Dve skladbi za godala v ritmu 22.50 Literarni nokturno 23.05 Sodobna glasba z obeh strani Atlantika 15. februarja 11.00 Koncertira Yebudi Menuhin 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Preludij in Seherzino za harfo 11.37 Klavirska in violinska glasba je ukradla 12.05 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: velikega tovariši folklornem 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 5 narodnih napevov Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi po Kmetijskih zadrugah 12.25 Melodije ob 12.25 8.05 Slovenski oktet poje skladbe Vasilija Mirka 8.20 Orkester Mantovani 8.35 Dva hrvatska skladatelja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.23 Slovenske popevke 9.4C Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11 00 Pojo vokalni ansambh Latinske Amerike 1141 Ruski tečaj za zaietnike 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz star« italijanske glasbe 17.45 Ansambel zagrebških solistov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Venček srbskih narodnih pesmi in kol 18.25 Madrigali in Moteti 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Dve sceni iz II. dejanja »Večnega mornarja-« 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.30 Glasbena med igra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Zabavni zvoki za V6e 22.15 Odda'ja o morju in pomorščakih 23.05 Iz glasbe Prokofjeva 23.38 Nonet št. 3 op. 82 14.15 Naši poslušalci čestitajo 13.30 Skladbe Brede Očekove 11.JO Pri starih čeških in pozdravljajo — II. 15.30 Popoldne ob radijskem sprejemniku 17.05 Orglice, kitara in vibrafon 17.15 Radijska igra poje Mariborski komorni zbor 13.50 Segava klaviatura 1105 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Godala in zabavni zbori 18.06 Dve sladbi za violino in 15.20 Tri kubanske pesmi klavir 15.30 V torek nasvidenje nrojstrih 12.05 Trio Makovie iz Zagorja 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Jože Korošec: kaj moramo poziti pri setvi detelj travnih deteljin Televizija Na SOBOTA — 10. februarja 18.00 Volk - T V igra za otroke 19.00 TV pošta 19.15 Rezerviran čas 20.00 T V dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 10.00 Oddaja za kmetovalce i 10.30 Prenos tekmovainja *! v boksu za pokal Jugoslavije 12.00 Ovčka - TV film Športno popoldne 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Prenos športnega dogodka 20.00 Sedem dni 20.45 Klatež italijanski umetniški film PONEDELJEK - 12. februarja 17.00 Urbanistični problem 18.00 Mojstrski razred Cel veta 18.00 Serijski filmi iz serij« Veter , 18.30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Atomski ples — TV drama 21.20 Kratki film 20.30 Vroč je zrak - TV drama 21.30 TV film 22.00 Tedenski športni pregled 22.15 TV dnevnik II. TOREK - 13. februarja 20.55 Zabavno reklamna oddaja 21.05 Na pločnikih - umetniški film 22.50 Spored jazza SREBA - 14. februarja 18.00 Drevo Tik-tak 18.10 Na jedilnem listu je polenovka 18.40 T V film iz serije Jim iz džungle 19.05 S poti po Grčiji 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Leto 22.30 TV dnevnik II. ČETRTEK - 15. februarja 10.00 TV v šoli 18.00 Dobrodošli 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.20 Dokumentarni film 20.30 Večer na ljubljanskem gradu 21.00 Balet Majne Sevnikove 21.30 Delitev osebnega dohodka 21.30 Veliki nemi filmi 22.00 Spomini 22.30 TV dnevnik II. PETEK - 16. februarja 19. Magazin vsakdanjih skrbi 19.30 TV film 20.00 TV dnevnik 20.20 S TV po svetu 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 20.20 Program jugoslovanska kinoteke 21.45 TV dnevnik IL K I N SOBOTA — 10. februarja »Center« — premiera ital. franc. barv. CS film BELE SENCE ob 22. uri v glavni Vlogi Yoko Tani »Storžič« — nemški film POLIKUSKA matineja ob 10. liri, premiera ital. farna KAM S TRUPLOM ob 23. uri »Krvavec-« — Danes zaprto! NFOSLJA - 11. februarja »Storžič« — anripr. barv. CS film POSLEDNJI VOZ ob 10., 13. in 21. uri, franc. film DO ZADNJEGA DIHA ob 15., 17. in 19. uri v glavni vlogi: 1 > v> t. --ALo/4ti.iift -ffi--' WM-t if ~i Tfl' T Z.LV KT1--- UVKVKILinA J«lV - ^. VAJf1. V. _ -V7.»-V.H _ 10. februarja francoski ključna predstava za dijake. Razpolaga s 4 prostimi sobe- Ljubeljski prelaz je preko barvni film AMBICIOZIA mi. zimo neprehoden, pač pa je 11. februarja angleški film GLEDALIŠČE GOSTILNA MOJMIR - ljubeljska cesta do gostišča SAFIR »TONE CUFAR« Jesenice Rateče — Planica — Ima 4 113 Ljubelju splužena. Tudi 15. februarja italj. franc. NEDELJA - 11. februarja prost« sebe. V3e ostale ceste so dobro pre«. barv. CS film BELE SENCE ob 15. uri K. Brcnkova: NAJ- CVSTE VZPENJ \CE* Ce- vozne- Koroška Bela LEPŽA R°ža T Pravljična ^ do h^ £r-ka -e pre. Pienirska vzpen.,: >. v Tr- 10. februarja jugoslovanski igra, ob 19.30 M. Marmc: vozna tako do ^omi v film NI MALIH BOGOV POROČIL SE BOM S SVOJO 11. februarja nemški barvni VV film MOMPTI 12. februarja francoski film IGRE LJUBEZNI Kranjska gora 10. do 14. februarja ameriški film OSAMLJENI ČLOVEK 13. do 14. februarja ameriški barvni film STAREC IN Jcan Paul Belmondo in Jea.n MORJE Seberg Kropa »Svoboda« — amer. barv. 10. februarja jugoslovanski VV film TRI URE DO OD- film DVOJE ob 20. uri Planici: cestišče je deloma ŽENO - gostovanzje T>ol4yimcl^ pridna vozna dramske družine iz Javorm- ng j.,Q 0-jve£ Žičnice — obratujejo sedežni ce in vlečnice na Bukov-niku pod »S«, v Brsnini in novozgrajena žičnica na Preseki. SNEŽNE RAZMERE - Snega je okrog 20 cm v dolini, na Bukomiku je 35 cm snega, na Vitrancu pa 60 do 70 zicu je na razpolago smučarjem ob ugodnih i-nežnih razmerah. Žičnica na Zelenici je v gradnji. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo v Tržiču, dovolilnice za lov pa Uprava državnih lev"" v Kamniški Bistrici. ka — Koroške Bele. Turistični informator * KRANJSKA GORA -V Kranjski gori je že od 8. februarja naprej 79 prostih cm s je delOTTla nVirAhltVA turističnih sob. Sobe so za- n naprej pa bo na razpolago tQ ^ p.rosto. PESEK IWO J1ME ob 15.30 cg fi]m DREVO ŽIVLJENJA 11. februarja ameriški film vni CS film DREVO ŽIVLJENJA ob 10. uri Skofja Loka »Sora« 10. februarja grški film NI- ur »Šenčur« — amer. film PESEK I\VO JIME ob 1C.30 uri POr-SDIlLJEK -12. fehrusrja »Storžič« — ital. film KAM S TRUPLOM ob 16., 18. in 20\ uri še 14 ležišč. DOM V PLANICI - Od 8. februarja naprej bodo smučarji lahko dobili še 40 prostih ležišč. HOTEL JEZERO - 40 prostih ležišč na razpolago. MLADINSKI DOM - Povsem zaseden. CRNA PRST - 7 prostih TOREK - 13. februarja »Center« — premiera mehiškega filma NAZARIN ob 16., 18. in 20. uri. Film je "Tj prejel prvo nagrado v Can-ftesn 1955. »Storžič« - ital. film KAM S TRUPLOM ob 10., 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — angl. film POVEST O DVEH MESTIH ob 18. in 20. uri HOTEL VITRANC - Do KOLI V NEDELJO ob 18. in 14 marca bodo vsa prosta lcŽ!^ in 3 ležišča pri privat- 29. uri mesta zasedena. mkih. 11. februarja grški film NI- j_j . DOM NA KOMU - Do 15. MOTEL KRANJSKA GO- {ebruarja ^ t;h fe 4Q T*^n° je proe?hh ležišč, po tom datumu pa bo-do vse zmogljivosti zaeedene. ERJAVČEVA KOCA NA TURISTIČNO DRUŠTVO VRŠIČU - Vsa mosta bodo BOHINJ - 40 ležišč pri pri- 14. februarja sovjetski film zasedena tja do 15. februarja, vatnlkih. BALADA O VOJAKU ob 18. KOLI V NEDELJO ob 17. in 20. uri 13. februarja sovjetski film BALADA O VOJAKU ob 20. RA okrog 45 ležišč. SREDA - 14. februarja »Center« — mehiški film NAZARIN ob 16., 18. in 20. uri. Film je prrjpl prvo nagrado v Cannesu 1955. »Storžič« - iti. film KAM S TRUPLOM ob 10., 16., 18. in 20. uri ČETRTEK - 15. februarja TICARJEV DOM NA VR-SICU - Po 8. februarji bo na razpolago nekaj manj kot 20 ležišč. GOSTILNA »JOŽICA« GOZD MARTULJK - Ima na razpolago 2 presti sobi. Privatme sobe v Martuljka pa imajo na razpolago 7 pro-rtih ležišč. TURISTIČNO DRUŠTVO 11. februarja mehiški barv- RATEČE — Planica — Ima ni CS film PESEM UPORNI- na razpolago 87 ležiš J v za-KA ob 16., 20. in matineja ob eebnih turističnih sebeh. Pro- in 20. uri 15. febr. romun. film OPROSTITE, NAPAČNA ZVEZA ob 20. uri_ Radovljira 10. februarja mehiški barvni CS film PESEM UPORNIKA ob 18. uri 10. februarja indijski barvni film MATI INDIJE ob 20. uri 10. uri dopoldne 11. februarja indiiski barv--Center« - franc. barv. CS *i «1« MAT* INDIJE ob 18. film BELE SENCE ob 16., 18. ur| in 20. uri v glavni vlogi Yoko Tani »Storžič« — mehiški film NAZARIN ob 10. uri Jesenice »Radio« 10. do 12. februarja italij. franc. barv. CS film BELE S T MCE 13. do 14. februarja jugoslovanski film NI MALIH B^OOV "5. do 16. februarja franco-Sk W film VRELI ASFALT Jesenice »Plavž« *0. do 11. februarja franco-Sk film IGRE LJUBEZNI Ti. do 13. februarja italj. franc. barv. CS film BELE SENCE 15. do 16. februarja jugoslovanski film NI MALIH EOGOV Žirovnica 10. februarja nemški barv. VV film MOMPTI 11. februarja stori so zakurjen Ceste — so prevozne. ■i TRŽIČ PRI POSTI - 18 prostih ležišč. ZASEBNE SOBE - imajo na razpolago 12 ležišč. PODLJUBELJ - Marta An-kele — ima na razpolago še 7 pvostih ležišč. PLANINSKI DOM POD STORZICEM - Obiskovalci bodo imeli na voljo akr 60 prostih most. PLANINSKI DOM NA KOFCAH - 37 prostih mest NAMIZNI TENIS: Kranj — Tu bo danes in jutri pozivni članski namiz-noteniški turah", ki se ga bodo udeležili vsi najboljši jugoslovanski namiznoieniški igralci. Prireditev bo v avli osemletke »Simona Janka«. HOKEJ NA LEDU: Jesenice — Drevi ob 19. uri bo na umetnem dosali&ču pod Me-žakljo v okviru iinal-nega dela državnega prvenstva srečanje med domačimi Jesenicami in beograjsko Crveno zvezdo .Jutri ob 15. uri pa bo srečanje med Partizanom iz Beograda in Jaicni-cami. SMUČANJE: Rateče—Planica - V Ratečah se je včeraj začelo slovensko prvenetvo v kl~ :;'-ni kombinaciji. Najprej Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana