MUu »nMIrm.
iiitwimiiiiwimni)i»uiiiiwBiaiMwiwm(ri
Strokovni Ust sa povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
. -■■■= List Izhaja 20. vsakega meseca. = Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20'—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: •/« strani D 5' — vključno davek. ===== Uredništvo In upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—-18. ure. ^ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.
Štev. 3. V Ljubljani, 2 10. marca 1927. Leto XIV.
Borba za pravičnost.
Vže leta 1925 in 1926 se je Zveza potegovala za to, da bi se plačevanje občinskih doklad k trošarini na vino ločilo od vprašanja plačevanja državne trošarine in dovoljevalo, da bi plačevali gostilničarji občinske doklade šele, ko nastavijo posodo za točenje. Nekajkrat nam je finančna oblast te prošnje zavrnila in končno pa je predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani vendarle uvidelo, da so naše pretenzije upravičene in je prejela Zveza 19. majnika lanskega leta prepis sledečega odloka:
Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljana, dne 17. majnika 1926.
St. 1841/pr. B ex 1926. Olajšave za plačevanje občinskih doklad k trošarini na vino. Gospodu velikemu županu 1. v Ljubljani. 2. v Mariboru.
Ker so v zadnjih letih v posameznih občinah sklenjene občinske doklade k trošarini na vino dosegle že več sto odstotkov državne trošarine in se še vedno opaža tendenca porasta, nameravam radi manj ugodnih ekonomskih prilik čim najbolj mogoče uvaževati prošnje gostilničarskih udruženj za olajšave pri pobiranju. Te prošnje, ki se čim dalje intenzivneje ponavljajo, stremijo v prvi vrsti za tem, da bi se vprašanje plačevanja občinskih doklad 'k trošarin} ina vino.ločilo od vprašanja plačevanja državne trošarine in dovoljevalo, da hi plačevali gostilničarji občinske doklade še le, ko nastavijo posodo za točenje. Bila bi to napram pravilu nekaka odgoditev plačila in kar je najvažnejše, nekaka porazdelitev plačila na gotove roke.
Radi svoje akcesorične narave dospe-_ jo občinske doklade v plačilo de jure z državno trošarino. Mislim' pa, da formalni argument ne izključuje, da bi se pobiranje reguliralo drugače, to pa tem mani, ker nimamo niti pozitivne zakonite določbe, niti kakega posebnega pravilnika, ki bi nas oviral. Olajšave v navedenem smislu torej brez dvoma niso nedopustne in pripravljen sem jih dovoliti navzlic temu, da bodo povzročale državnim organom več dela, proti dosedanji odškodnini 6 odstotkov v vseh primerih, v katerih občinski odbori ne ugovarjajo. Na ta pogoj bi pa hotel vezati svoj pristanek radi tega, ker je stvar lokalnih faktorjev, da presodijo, ali prenese občinsko gospodarstvo to olajšavo ali ne.
Prosim g. velikega župana, da izvoli vsa županstva obvestiti o tej moji nameri v tem zmislu. da sem pripravljen odrejati pobiranje občinskih doklad k trošarini na vino povodom nastavljanja posod pri občinskih zavezancih, če in kadar županstvo na osnovi sklepa občinskega odbora za to zaprosi. Na privatnike se seveda olajšave ne morejo nanašati.
Delegat: Dr. Šavnlk, s. r.
Ta olajšava je tedaj od te najmerodaj-nejše strani pridobljena, o čemer smo tudi na občnem zboni o delovanju Zveze poročali. Dobili pa smo od nekaterih strani liptjitožbe, da gotovi občinski zastopi nočejo o tem nič vedeti in slej ko prej trpinčijo gostilničarje z brezobzirno zahtevo, da mora gostilničar tudi občinsko doklado plačati v celem obsegu za vse množine vina, kolikor jih prejme, na enkrat. Ker stavlja taka nepojmljiva netoleranca prizadetega v težek položaj, založiti kar
naenkrat po več tisoč dinarjev v blago, ki se mu bo v teku časa še zdatno osušilo, preden pride do tega, da se bode nastavilo za neposredni koinzum, je ravnanje takih občinskih zastopov smatrati prav ogabno, ne civilizirano, ne socijalno, najmanj pa krščansko, taki ljudje menda mislijo, da si bodo z zatiranjem svojega bližnjega zaslužili nebeško kraljestvo. Zahtevajte kratkomalo vse povsodi, koder plačujete občinsko doklado na trošarino od vina terminov, da plačate le od tiste množine občinsko doklado, katera se je dejala na pipo v svrho nadrobnega točenja. ___________
Odpis pri pobiranju trošarine in občinskih doklad.
Z ozirom na sklep Zvezinega občnega zbora, ki se glasi, da naj bi Zadruge v svojih okoliščih izposlovale in dosegle, da se povsod, kjer so uvedene občinske doklade, vsekako povračuje 3% z ozirom na kalo, osušitev, nepravilnosti mer in drugih eventualnih gubitkov pri vinu, je vzela v Zveza tudi sama to akcijo v roke in razpošilja sledeči memorandum na pristojna oblastva. Ta memorandum odpošljemo s posebnim odtisom vsem zadrugam, da ga bodo odposlale Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, in vsem občinskim za-stopom zadružnega okoliša z zahtevo, da se ti odpisi pri plačevanju trošarine občinskih doklad brez odlašanja uvedejo. Memorandum se glasi:
Po členu 5, točka 4 in 5 taksnega za-. 0 kona pristojbine prosto.
Vpoštevajoč pravičnost, resničnost in dejanski faktični zadržaj stvari je gostil-ničarstvo že od nekdaj apeliralo na me-I rodajne faktorje pri plačevanju trošarine
in občinskih davščin na trošarino, na primerne popuste na osušitev, kalo, manko in tudi na -največkratno splošno nepravilnost v merah pri obdavčevanju vina.
Moramo priznati, da se je v vseh prejšnjih'časih povsodi to upravičeno željo in predstavke s človekoljubno pravičnostjo vpoštevalo. A s pridobitvijo zlate narodne svobode, edinstva, braitstva, demokracije, socijalnega upoštevanja svojega bližnjega i. t. d. se je vrinil tudi liki ljulika med pšenico komunizem, katerega prikrita deviza je »pustite moje in dajte mi še svoje« in ta demon je potlačil vse druge blage duhove, či’jih lepi in idejni dobrotvoriteljni reki in naslovi so izginili pred vehemenco poslednjega. Vže dolgo vrsto let spravljamo s prošnjami in dokazi tako organizacija kot posamezniki nekdanjo pravičnost 'k vstajenju ali pojavu, a vse udarja menda le na gluha ušesa komunističnega terorja. Merodajni faktorji, osobito strokovnjaki, so v dobrem prepričanju, da ne dobi gostilničar nikdar točno tiste množine vina v roke ali svojo klet, kakor mu je bila zaračunjena, oziroma v množini, v kateri jo je kupil na licu mesta bodisi od producenta ali engrosista, ne le, da se blago vže med vožnjo stisne in usede za nekaj litrov, v založni kleti pa, ako mora isto ležati le nekaj mesecev, se osušava na silno občuten način.
Prišli pa so v zadnjem času prav funkcionarji naših organizacij še na neki drugi eklatanten pojav, katerega je dosedaj le malokateri obrnfk gostilničar upošteval ali zasledoval in sicer do nepobitnih dokazov, da celo s pravilnimi, ne prestarimi cimenti žigosana posoda najmanje v vsakih treh slučajih mi točna. Imamo v rokah natančen opis naslednjegax dejanskega stanja. Kupil sem pred nekaj meseci šest sodov vina iskupne vsebine 2585 1. Vsa cimentacija posode je imela po predpisih še slkoro enoletno veljavo. Pri pretakanju pa sem prišel vendarle na sled, da od ve-letržca posojena posoda ni držala točno toliko, kakor moje ravnokar na novo ci-mentirane posode. To me je napotilo, da sem dal vseh šestero sodov na novo izmeriti s posebnim naročilom na akurateso in točnost pri merjenju in, čujte rezultat! Sod s prejšnjim še veljavnim žigom s 364 litri je meril le 362 1. drugi prej 368 1 sedaj 361, tretji s 510 1 sedaj resnično le 498, četrti prej 527 1, sedaj 517, peit je bil pravilen, slej ko prej s 480 litri, in zopet šesti s prej 336 litri, sedaj 329 litrov. Poleg -tega je bila pri enem sodu navrtana veha, dasiravno s pločevino dobro zabita, v katerem je manjkalo ravno 10 1 vina, tako, da sem prejel vsega skupaj 54 1 vina manj kakor je bilo označeno na voznem listu, fakturi in na kontrolnem listu, kar znaša okroglo več kakor 2 odstotka skupnega primanjkljaja. Oilejte, velecenjeni merodajni faktorji, koliko krivičnega denarja se od nas ubogih trpinov s skrbmi in težavami obloženih gostilničarjev pobere. Ne računamo tu malenkosti državne trošarine, ki znaša v tem slučaju le okrog 14 Din, kajti primanjkljaj 10 1 mi je finančna kontrola tolerantno odpisala, a pri po-
biranju občinske doklade na trošarino pa sem moral plačati pri nas, ko se pobira 1 Din od litra vseh 45 Din, torej z izgubo blaga vred pri eni sami poslatvi okroglo 500 Din škode. Naj se gostilničarju tak slučaj 10-krat letno pripeti, pa je ob 5000 Din na leto, za katere ne ve ne sem, ne tja, kam so izginili. Tem gorostastnejši pa je izgubitek še ondi, koder se pobira po 2 dinarja in še čez občinske doklade. Trudi se obrtnik leto in dan od zgodnjega jutra do polnoči, varčuje, štedi, kalkulira in obrača, a po 30 letih njegovega neumornega dela mu je usojena* 'občinska ubožnica. Dejalo se bo, to je neverjetno, a je gola istina in suho dejstvo, ker gojijo vsi vele-tržci’ tole prakso. Posoda se da meroiz-kusnemu uradu v izmerjenje, nato pa pusti na suhem zraku in solncu nekaj tednov, pri čemer se do dobra razsuši, nato jo vzame sodar v roke, krepko nabije, pri čemer zleze toliko skpaj, da izda v do 300 litrskih sodih po 2 do 3 1, pri večjih n. pr. od 500—700 litrskih pa 5, 7 do 12 litrov, to je golt fakat, na katerega nihče ne misli in ne upošteva. S tem nastanejo diference, katere so skoro da nevidne, ampak nepobitno resnične in dejanske. Koliko krivičnega vinarja se je vsled te okol-nosti od gostilničarstva pri tej nečuveno visoki užitninski dokladi že pobralo, je naravnost gorostastno. Nastali so v gospodarskem oziru dandanes pretežki časi, da bi smeli to krivičnost še nadalje nad seboj trpeti, zato apeliramo na vse merodajne faktorje, da s stališča pravičnosti in človekoljubna ta naš najupravičnejši apel pripoznajo in brez nadaljnega uvedejo pri pobiranju trošarine, nad vse pa občinskih doklad na trošarino od vina, v splošnem 3 odstotke odbitka na osušitev, kalo, manko, nepravilnost v merah in druge event. gubitke pri vinu. Predpis drugega odstavka točke č) člena 8 pravilnika o trošarini na vino za Slovenijo, ki govori o odbitku na račun droži, naj stopi dobesedno zopet v veljavnost, ker je bila z njega ukinje-njem z odločbo ministra financ dne 23. maja 1922 št. 13.265 na predlog Delegacije ministrstva financ v Ljubljani storjena prizadetim nečuvena krivičnost. Na to preje opisano konstatacijo so prišli že stoteri gostilničarji, ki kaj razumejo in previdno kalkulirajo in vodijo svoje račune prav, česar pa se skoro ni moglo verjeti, dokler se nismo sami dejansko o tem prepričali. Zato bodi merodajnim finančnim in občinskim faktorjem sveta naloga, ta naš z vso istino dokazani zahtevek brez kakršnihkoli izgovorov upoštevati, 'ker vže najprimitivnejši čut človeštva zahteva, da se onemu, koje-mu se je zgodila krivica in išče pravičnosti, mora ugoditi.
K apelu nas je privedla skrajna sila, katere ne moremo in nočemo dalje prenašati. Ta remedura mora stopiti takoj v veljavnost, ker sicer si moramo iskati za dosedaj storjeno škodo povrnitve pravnim potom.
Naj zavlada v tej stvari in manipulaciji že vendar enkrat uvidevnost, toleranca, pravičnost, objektivnost, socijalnost, ne pa
samo slepa grabežljivost in strastna ani-moznost napram te težke skrbi in bremena nosečemu obrtništvu.
Zvezine objave.
Resolucijo, katero je sklenil občni zbor Zveze, se je dalo natisniti in razposlalo na sledeča mesta: Ministrstvu notranjih zadev, Ministrstvu financ, Generalni direkciji porednih davkov, Trgovinskemu ministrstvu, Ministrstvu za socijalno skrb-svo, Minisrstvu za poljedelstvo, Predsedstvu narodne skupščine, vsem klubom parlamenta oziroma skupščine, vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam v kraljevini, delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Velikim županom ljubljanske in mariborske oblasti, Finančnemu odboru narodne skupščine in osebno še poslancem Puclju, Žerjavu, Korošcu in Pribičeviču in povrh še Štefanu Radiču. Resolucija se glasi:
Na glavni skupščini Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani dne 17. februarja 1927 zbrani delegati in zastopniki' vseh gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti, zastopajoč 3223 hotelirjev, gostilničarjev, restavraterjev in kavarnarjev, sklenemo soglasno podati na pristojna mesta in ob-lastva sledečo
RESOLUCIJO:
Splošnost.
Odkar je izdan zakon o taksah in pravilnik k temu zakonu, se je zavesilo nad redno hotelsko, gostilničarsko in kavarniško obrtjo talko uničujoče razmere, da
mora redna točilna obrt sčasoma propasti in povzročiti s propadom nebroj ugonobljenih im obubožanih eksistenc v državi.
S tem, da se je polastila Finančna uprava pravic, katere so bile dotlej podrejene obrtnim oblastvom, pod katerimi smo na podlagi obrtnega zakona imeli red in točno začrtano, kaj je obrt, kaj pa je trgovina — in s tem si usurpirala pristojnost za podeljevanje točilnih pravic, gre gostilničarska- obrt vsled dejstva, da je finančna politika edinole pridobivanje plačil in denarnih sredstev, rapidno navzdol, ker se razmnožuje točilnice v tako kričeči način, da redna gostilničarska obrt sploh ne pride že več v poštev. Ta hipni finančni efekt bo imel danes ali jutri še grozovite posledice, ker bo najboljši izvor drž. dajatev in dosedanja prvovrstna davčna moč, katero bi morala reprezentirati gostilničarska obrt v državi, opešala in s tem usahnil tudi' vir dohodkov državi. Kličemo vsled tega še pravočasno, a v skrajni sili, naj sc to nečuveno razmnoževanje točilnic po členu 82 pravilnika zaustavi in tozadevne določbe preurede v toliko, da se takih točilnic sme ustanoviti le ondi, kjer rednih gostilnic ni ali pa obstoječe ne zadostujejo krajevnim potrebam. Tozadevno mnenje je dobiti v vsakem slučaju od pristojne zadruge ali zveze.
Trošarina in takse.
Z že omenjenim taksnim zakonom se je zavesilo nad gostilničarstvo naših krajev tudi dvojnato breme, to je trošarina in
točilna talksa, kakršnega bratje Srbi ne poznajo. Trošarina je problem nekdanje Avstrije in si ga je ob preobratu Slovenija pridržala, z ozirom na takratno finančno krizo in zasiguramje nekaj dohodkov. Ko pa je stopila v kraljevini SHS ustava v moč, bi morala tudi ta odredba izginiti, ker sicer ne uživamo v davščinah nikake ravnopravnosti, kakor nam je po členu 116 ustave zajamčena. Zahtevamo tedaj, da se na visokih merodajnih mestih ukrene odpraviti eno ali drugo.
Točilna taksa po členu 62 zakona o taksah.
K tej stvari smo podali že nekajkrat pritožbe in razodetja, kako krivično in nerodno se ta taksa pobira, člen 18 pravilnika o točarinski pravici naj se vseka-ko preuredi tako, da se plačuje oziroma določi višina polletne takse edino-le po količini ipotočenih pijač, da se odstrani nepravilnost, katera povzroča sedaj kričečo krivičnost, da mora plačati dostilničar, ki je slučajno sam v kakem kraju, a potoči letno komaj 30 hi pijač, ravno isto viso-čino takse, kakor v drugem kraju oni, ki je potočil 300 hi. Ta remedura 'se mora uvesti predvsem, ako ima ta taksa sploh še nekaj časa obstojati, že pri prihodnjem ocenjevanju, katero se ima izvršiti ob koncu letošnjega leta.
Istotato proltestdjramo tudi proti .ne-čuveni drastičnosti kaznovanja v slučaju zamudnosti plačila teh taks, da je obsojen tak nesrečni zamudnik, ki po največkrat vsled pomanjkanja sredstev ali drugih opravičljivih okolnosti ni bil v stanu pravočasno prinesti tega obulusa državi. Kalzni absolutno ne smejo biti višje, kakor še enkratna taksa ,ne pa trikratna, s čemer se meri naravnost na gmotno uničevanje lojalnih državljanov.
Odprava prepovedi točenja žganih pijač od sobote zvečer do ponedeljka dopoldan.
Vže leta 1925 smo bili od Središnega Saveza gostioničarsikih udruženj v Beogradu obveščeni, da je minister notranjih zadev naredbo ministra za notr. zadeve z dne 13. nov. 1919 o omejitvi točenja alkoholnih pijač ukinil in o tem obvestil pokrajinska oblastva. Pri nas pa se ponekod najdejo 'še „vedno Srezkal poglavarstva, ki trdijo, da o tem ukinjenju ničesar ne vedo in preganjajo poedine točilce s kaznimi, aiko se poslužujejo ti prosto podanih jim pravic, od katerih morajo plačevati tudi redne davščine zato, da bi smeli nemoteno obratovati. Zahtevamo, da se ta ukinitev že enkrat pravilno uradoma razglasi in odpravi te neupravičene šikane z davščinami težko obremenjenega obrtništva gostilničarske in točilne stroke.
Odprava trošarine na petijot.
V naših vinorodnih krajih se izdeluje pijača za domačo vporabo tudi na ta način, da se nalije na iztisnjene tropine po izprešanju grozdja vode in dodene sladkorja, nakar dotična tvarina pokipi in se shrani kot domača pijača za delavstvo. Temu se nadeva ime petijot in je bil od pamtiveka prost vsakega obdavčenja in po
avstrijskem vinskem’ zakonu tudi prepovedano davati rstega v promet. Naše finančne oblasti pa so prišle na idejo, tudi to edino za domačo vporabo namenjeno pijačo obdavčiti in pobirati od nje trošarino. Ker izvira ta pijača iz snovi, katera /e oddala že svojo tvarino, to je sok grozdja, katera podleži trošarini, je zahtevek, da se naj obdavči še dotične odpadke, to je stisnjene tropine, ki se ako ne namočijo vržejo proč, ter od vode, ki se nato naliva in od sladkorja, ki se dodaja, ko je itak tudi že zatrošarinjen in plača še enkrat od teh substanc trošarina, je vendar preabsurden zahtevek, kakršnega bi se oblastva morala ženirati, zato zahtevamo, da se tozadevne odredbe prekličejo. Petijot, ki je za domačo vporabo prirejen, se nima zatrošariniti ali oblagati s kakršnimikoli davščinami.
Premajhne količine trošarine prostih pijač za delavstvo.
Vinogradnikom, ki izvršujejo tudi točenje z alkoholnimi tekočinami, bodisi na debelo in na drobno, se dovoljuje za domačo vporabo trošarine prosto gotove količine pijače za rodbinske člane in služab-ništvo. Temu nasprotno pa nima redni gostilničar, ki je poleg tega tudi poljedelec in mora vzdrževati številno uslužbenstvo ali družino, nobenih pravic za odpisanje trošarine in s to zvezanih doklad za svoj domači potrošek za služabništvo in delavstvo. Ta odredba je krivična in neupra-vičljivo obrtnika prikrajšuje na ugodnostih, katere so po drugi strani vinogradniku, ki je ravno tako prodajalec in toči-lec kakor gostilničar, dovoljene. Ta upravičeni zahtevek do trošarine in pristojbin proste pijače za delavstvo njegovega gospodarstva je nujen, zato prosimo odredbe, da je tudi sleherni gostilničar, ki zaposluje delavstvo v gotovem številu, upravičen zahtevati te svobodščine, da se mu odpisuje zato primerna količina pijač trošarine prosto za njegovo delavstvo ali uslužbenstvo.
Taksni računski listki po gostilnah.
Z uvedbo računskih listkov po 20 para v gostilnah je uvedla Finančna uprava eno najmučnejših in nemoralnih odredb, da ne rečemo beraških odredb, ki postavlja gostilničarja kot eksekutorja, ki mora vleči iz žepa gostov te prispevke za državo. V izogib neprijetnosti in zasledovanja s kaznivostmi plačuje gostilničar-stvo po največ to takso pavšalno iz svojega žepa, 'katerega povračilo ponajveč iz tolerance do svojih ljubih gostov nikjer ne zaračunava. Poleg tega pa se zaračuna blok takih lističev po 23 para, v račun dajati pa je dovoljeno samo 20 para. Tudi to je brezobzirnost, ki prinese čez leto in dan gostilničarjem precejšen deficit. Zahtevek, da se mora ta taksa zaračunavati slehernemu gostu še za tako mali potrošek, se pa mora smatrati kot nekako nasilno podraževanje prehrane že itak s težkimi razmerami se borečega ljudstva, zato smelo trdimo, da je ta uvedba nemoralna in zahtevamo, da se čimpreje ukine.
Proti zaračunavanju oglednih stroškov, kf jih imajo oblastva vršiti po členu 100 pravilnika za gostilne i. t. d.
Člen 100 rečenega pravilnika ukazuje v točki 2, da imajo oblastva najmanj enkrat na tri mesece izvršiti obči pregled vseh gostilen v dotičnem kraju ali srezu. Nastalo pa je dejstvo, da si zaračunavajo politična oblastva za to po zakonu jim od-kazano delo posebne dijete za take opravke, ter jih izteravajo rubežnim potom od prizadetih obrtnikov. V rečenem pravilniku pa nikoli nikjer ni ugotovljeno, da se imajo ti' uradni posli vršiti na stroške obstoječih obrti, le ondi, kjer se nanašajo na ustanovitve novih obratovalnic ali točilnic se imajo vršiti komisijski ogledi ob prosilčevih stroških, nikakor pa ne kontrolni opravki glede higijenskih predpisov in drugih pripravil osttiih odredb že obstoječih gostilnic, obratovalnic in lokalov redne gostilničarske obrti. Ker stroški takih opravkov po obstoječih predpisih nikakor ne morejo zadeti strank, ki se itak že od samih dajatev, plačil, davščin in taks skoro da več ne spoznajo, je zašu-melo ogorčenje vse vprek in rastejo upori' proti tem zahtevam vehementno. Ako bi bilo zakonodajalcu z ustvaritvijo pravilnika o gostilničarski obrti na tem ustvariti oblastvom za njih izvrševanja tozadevnih predpisov )hidi še posebne dohodke, bi take določbe tudi v te predpise uvrstil, a tega ni, pa so šla oblastva brskat v avstrijski državni zakonik št. 169 in na podlagi dotične ministrske naredbe z dne 3. julija 1854 sedaj ta plačila izterjavajo.
Predpis zahteva najmanj enkrat na tri mesece izvršiti občni pregled vseh gostilen v dotičnem kraju ali srezu. Kam naj pride gostilničarstvo, ako bi moralo po štirikrat na leto plačevati ta ogledovanja, za katera se zahteva v oddaljenejših krajih kar po več sto dinrjev od posmeznika.
Šibkejši obrati bi morali prav gotovo v najkrajšem času iti v nič. Tako postopanje je naravnost nasilno odjemanje zasebnega premoženja državljanov.
Oblastva lahko podredijo take oglede 'enostavno Ikon t polnim vairstvenim organom in stavijo nato pismeno svoje zahtevke glede izvršb in poprav eventualno najdenih nedostatkov, ni pa potrebno za to bogsfgazna kake komisije, ki naj potuje iz kraja v kraj. Ako pa se noče teh opravkov vršiti na talk enostavnejši način, pa naj nosi trošek država sama, ki to odreju-je in katera odredba ne meri le na interes prizadetega obrtnika, marveč je to splošni hrgijenski interes ljudstva, naj gre torej tudi trošek izvrševanja takih odredb na splošni državljanski račun.
Z ozirom na dosego pomirjenja v tej zadevi zahtevamo izdati oblastvom navodila, da srezJka poglavarstva niso upravičena tfrjati od lastnikov obstoječih starih gostilničarskih obratov kake odškodnine za pregledovanje lokalov kakor predpisuje člen 100 pravilnika o gostilnah, 'kavarnah in drugih obratih. To zahtevo stavimo tu-
di Iz gospodarstvenega stališča v obrambo škodovanja gostilničarske obrti, katera dandanes itak že ječi pod neznosno težo vseh bremen, ki se nanjo nalagajo, kar mora imeti za posledice posameznika neizogiben gospodarstveni' ruin.
Državni zanatski in gospodarstveni svet.
Kakor je čitati po raznih razpisih in poročilih, se snuje državni obrtni in gospodarstveni svet. Po svoji zastopnici O-srednji Zvezi gostilničarskih zvez in zadrug v Beogradu smo stavili že na kompetentna mesta predlog, da bodi zastopana v tej državni korporaciji tudi gostilničarska stroka. Predsedstvo rečene organizacije pa nam je sporočilo, da je bil ta zahtevek odklonjen. Proti tej odklonitvi izrekamo protest in zahtevamo, da mora dobiti gostilničarstvo, katero je v tujsko prometnem oziru, kakor tudi iz stališča finančne moči države najvažnejši faktor, tudi mesto in sosvet v državnem gospo-darstvenem svetu.
Ustanovitev samostojne gostilničarske zbornice ali komore.
Iz južnejših krajev naše kraljevine, osobito Hrvatske in Srbije, prihajajo večkrat pritožbe, da se trgovske, obrtne in industrijske zbornice po največkrat s prav majhno ali celo z nobeno vnemo ne zavzemajo za pravice in težnje gostilničarske obrti, ter povzročajo s tem neuspehe o stremljenjih za preureditev in izboljšanje naših razmer, ter se je rodila vsled tega ideja, zahtevati ustanovitev specijelne gostilničarske komore.
Z ozirom na dejstvo, da se ustanavljajo zdravniške, advokatske, notarske, in-ženjerske komore itd., kojih članstvo ni niti senca proti članstvu gostilničarstva, ki šteje v celi državi nad 150.000 članov te obrti, je ta zahteva upravičena in bi rodila gotovo obilo dobrih posledic, tako v interesu stroke kakor tudi države same. Vsled tega se temu gibanju in zahtevam soglasno pridružujemo. Izjavljamo pa obenem, da smo z ustrojem Zbornice za Slovenijo po deljenem resortnem sistemu zadovoljni.
Apel za čimprejšnjo izdajo obrtnega zakona.
Kakor smo že v začetku navajali', je briskiranje in preziranje našera dosedanjega obrtnega reda povzročilo v gostilničarski obrti velikansko zmedo in omogočalo, da so finančna oblastva odprla na ste-žaj vrata neredu in poplavljanju z nešte-vilnimi brezpotrebnimi točilnicami v večje negovanje pijanstva in v večjo priliko zapravljanja ljudskega imetja. Nad vse pa k uničevanju redne gostilničarske obrti. Leta mora vzdrževati svoje lokale in obratovalnice v najčistejši' snagi, opremljene ‘tz’ vsem konfortom, eksaktno postrežbo, boljšim in zato tudi dražjim blagom in c vsemu temu v zvezi z velikimi režijskimi stroški. Prepovedan pa mu je vsaik pripomoček, ki bi bil v stanu povzročiti nekoliko boljši obisk, bodisi potem godba, ples, prepevanje ali sploh vse, karkoli meri na ka-
ko razveseljevanje, kajti ako se kaj takega pripeti le za nekaj trenotkov, hoče imeti od tega že tudi država svoje veselje s pobiranjem vseh vrst veseličnih taks in pristojbin, tako, da je tudi priprosti svet že od države obsojen na uvjek tužen biti. Vsega tega je krivo dejstvo, da podeljevanje točilnih ali gostilničarskih obrtnih pravic ni v pravih rokah, kajti gospodu finančnemu ministru je ležeče le na tem. da spravi hipno milijarde skupaj, zato bodi dovoljeno, dati slehernemu branjevcu v vsako zamazano klet, vsakemu trgovcu, bodisi špecerist ali manufak turist, točilno dozvolo v roke, samo, da plati takso, druge gospodarstvene slabe posledice, ki iz tega dejstva izvirajo in pa da se uničuje s tem prejšnji mogočni finančni steber države, to je redno gostilničarstvo, to se ne upošteva. In tudi to ne moti visoko gospodo, da se po takih novodobnih špelun-kah toči pijače poleg petroleja, šmira, fir-neža, olja, terpentina in vseh drugih smrdljivih predmetov, opljuva in onesnaži še druge užitninske proizvode, dogajajo se dnevno prestopki (zoper določbe) členov 88, 89, 90, 91 — 94 pravilnika, a ovadbe in pritožbe ne zaležejo nič, oziroma ne ukrenejo oblastva ničesar, anarhija je tu in se tolerira dalje. Tu ni nobenih higijen-skih in ne policijskih predpisov, le gostil-nčar se nadzoruje, drugi pa nihče. Zato izrekamo današnji zborovalci tudi še sklepno željo, naj se izdela čimpreje dober moderen obrtni zakon, ki bo imel smisel zaščite obrtništva in s tem seveda tudi jasno začrtane smernice, kaj je obrt, kaj pa je trgovina.
S tako jasno začrtanimi smernicami, s katerimi bodi tudi smotrenost, veljavnost in važnost naših organizacij zasigu-rana ali zajamčena, upamo, da zna priti hotelsko-gostilničarska in kavarniša obrt' še katerikrat na svoj pravi red, na svoj račun, do svojih pavic, ugleda in vpošte-vanja, katero mu po stanu, njega važnosti in potrebe za državo resnično in nesporno pripada.
Zadruga Gostilničarskih obrti v Laškem.
Ena in štirideseti redni zadružni zbor se je vršil v gostilni g. Perdiha v Laškem dne 14. februarja 1927 ob 14. uri. Navzočih 54 zadružnih članov.
I. Pozdrav.
Zadružni načelnik Emil Perdih pozdravi navzoče ter izroči vodstvo zborovanja podnačelniku g. Cirilu Majcenu.
II. Čitanje zapisnika.
Zapisnik 40. zadružnega zbora od 7. januarja 1926 se prečita in brez ugovora odobri.
III. Poročilo o delovanju.
Zadružni tajnik Ivan Haas poroča o delovanju zadruge v prošli poslovni dobi.
Zadruga šteje 88 članov, 10 vajepcev, 25 pomočnikov in oprostitev 3. O tekočih zadevah je zadružno načelstvo sklepalo v 4 načelstvenih sejah, priredila je tudi dne 8. maja družabni in veselični večer v topliških dvoranah, kateri pa je kljub slabemu vremenu prav dobro uspel. Tega družabnega večera se je udeležil tudi zvezni predsednik s soprogo in tajnik Pintar. Zadruga se je tudi po svojih delegatih udeležila pri obeh zvezah, v Celju in Ljubljani občnega zbora. Nadalje tudi enega večjega protestnega zborovanja, katero se je vršilo v Zidanem mostu v restavracij, dvoranah glede projektiranega zakona o pobijanju draginje in točilnih taksah.
Aktov je zadruga rešila 32. — Zadruga je tudi napravila 5 ovadb proti točilcem stoječih gostov ter imela uspeh.
IV. Računski zaključek in proračun.
Poročilo zadružnega iajnika Ivana Haa-sa o računskem zaključku:
Stanje 1. januarja 1926: dohodkov Din 2133.76; ' ....
Prejemki v poslovni dobi:
Za 5 inkor. pristojbin Din 800.—
na članarini Din 2827.—
za 3 oprostnine Din 400.—
za 2 vpisnini Din 20.—
dobiček veselice Din 1228.—
iz hranilnice Din 775.—
Skupaj Din 6050.—
Izdatki v poslovni dobi:
Za pisarniške potrebščine
s poštninami Din 274.—
za potne stroške Din 550.—
za tajiško poslovanje Din 1200.—
za izdatke veselice Din 1811.70
Skupaj Din 3835.70
Dohodki v poslovni dobi Din 6050.—
Izdatki v poslovni dobi Din 3835.70
Prebitek Din 2214.30
Stanje 1. jan. 1926 Din 2133.76
Današnje stanje Din 4348.06
S
Telefon 747. Vsako mtllO, izborno, pristllO in ceno Telefon 747
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
^Ljubljana-Sp. Šiška, Frankopanska ulica 11.^/
Josip Fretze, ki je skupno z Fran Kreuhom v zastopstvu Josipa Hofbauerja pregledal računski zaključek, poroča, da je našel vse v redu, in predlaga absolutorij za zadružno načelstvo. Predlog se soglasno sprejme.
V. Proračun se odobri:
Za pisarniške potrebščine
s poštninami . Din 300.—
za tiskovine Din 400.—
za potne troške Din 500.—
za zvezni prispevek Din 1800.—
za tajniške posle Din 2400.—
Skupaj Din 5400.—
Pri proračunu se razvije kratka deba-
ta glede zahtevane višje nagrade za poslovanje tajnika Haasa za 100 odstotkov ter se po kratkem razgovoru za kritje tega zneska iz že obstoječih dohodkov odobri.
Za kritje proračuna se sklene predpisati za leto 1927 člansko naklado in sicer na zboru navzočim članom po Din 30.—, neupravičeno izostalim pa po Din 60.—.
Pri tem se ne dela razlika med koncesionarji in zakupniki, pač pa plačata navzoča člana Vinko Kačič in Miha Ojsteršek samo po 25.— Din.
Gospod podnačelnik Majcen predlaga, naj bi se inkorporacijska pristojbina zvišala pri najemnikih na Din 150.— in pri posestnikih pa na 400.—.
Kateri pa na novo pridejo ali pa popolnoma na novo pričnejo obrt, pa Din 1000. Predlog se soglasno sprejme.
Oprostnine za izstavo izpričevala 100 dinarjev soglasno sprejeto.
VI. Volitev.
Volitev se izvrši ustmeno in se za enoletno poslovno dobo soglasno sestavi sledeče načelstvo:
Načelnik: Emil Perdih, gostilničar in mesar v Laškem.
Zodnačelnik: Ciril Majcen, restavrater, Zidani most.
Odborniki: Gnidica Ignacij, Majcen A., Šket Ivan, Tadina Ivan iz Laškega, Videčnik Matija in Ciril Draksler iz Rečice, Pušnik Gregor iz Sv. Marjete, Zupančič Adolf iz Loke.
Tajnik: Ivan Haas iz Laškega.
Namestniki: Gračner Josip iz Sv. Lenarta, Knez Anton iz Lahomnega, Kocman Franc iz Sv. Ruperta in Helena Gradt iz Jurkloštra.
Računska revizija: Hofbauer Josip iz Sv. Jurija, Josip Fretze iz Laškega.
Delegati za Zvezo: Majcen Ciril iz Zidanega mosta, Haas Ivan iz Laškega, Kreuh Franc iz Rimskih Toplic, Kozole Peter iz Sv. Krištofa, Hofbauer Josip iz Sv. Jurja.
VII. Razno.
Točilne takse.
Gosp. Gnidica protestira proti točilnim taksam, ki so tako krivično določene. Zadruga naj se zavzame za to, da se odpravijo. Soglasno sprejeto.
Gosp. Majcen: Če se že točilne takse ne odpravijo, naj se pa odpravi državna trošarina, ker smo vendar po ustavi upra-
vičeni vsi do enakih pravic in dolžnosti, dočim se pobira v mejah stare Srbije samo točilna taksa, ne pa tudi drž. trošarina. Soglasno sprejeto.
Točilne pravice stoječim gostom:
Videčnik: Protizakonito se je izdalo toč. pravico za stoječe goste v Rečici Oui-do Počevavšeku in sicer na isti lokal, kateremu je bila svoječasno na podlagi komisijskega ogleda in člena 82 tozadevnega pravilnika že odklonjena. O tem se je razvila živahna debata, v katero je posegel z utemeljenimi pojasnili zlasti Majcen. Rezultat razprave v tej zadevi je izrečno ogorčeno vprašanje na merodajne oblasti, kalko se morejo tako kričeče nezakonitosti vršiti! Gostilničarju se prebrskava in pregleduje, kje bi se ga moglo ujeti pri kakem nedostatku lokalov, na drugi strani se pa ne briga živ krst za to, če se proti členu 82 pravilnika izdaja točilna pravica stoječim gostom in to v kraju in lokalu, ki ne zadošča niti eni točki obstoječih predpisov. Oblasti, kje ste vendar!?
Občinske doklade:
Majcen: Predlaga, da naj se vsi gostilničarji složno v svojih občinah obrnejo na občinske odbore s prošnjo, da se jim doklada vrne od 4% iztočene pijače, ker se v resnici toliko osuši in utoči. Če je že država tako krivična, da noče priznati te že svoječasno priznane razlike pri držav, trošarini, naj bodo vsaj občine toliko pravične, da to priznajo pri svojih dokladah. Občinski odbori, ki tej pravični Zahtevi ne bodo ugodili, naj potem ne uživajo podpore in zaupanja, kadar so občinske volitve. Vsi gostilničarji kot en mož, potem udarite po takih občinskih odbornikih. Splošno odobrenje.
Gostilničarska z b o' r n i c a : , Majcen: Vpraša za mnenje, kako naj zastopa na zvezinem občnem zboru radi pokreta za samostojno gostilničarsko zbornico. Po daljši debati se sklene, da je v interesu gostilničarskega stanu, na vsak način, da si pribori svojo zbornico, ker v sedanji trgovski zbornici je v veliki manjšini proti trgovcem, kramarjem, sejmarjem, industrijcemi in Vraznim obrtnikom, ki so z malimi izjemami vsi sovražni našemu stanu in se tudi medsebojni interesi križajo. Sploh pomenja naš stan v trgovski zbornici eno ničlo, na katero se nihče ne ozira. Zato zastavite vse moči v to, da se gostilničarska zbornica doseže.
Občinske doklade:
Majcen: Predlaga vlogo za velikega župana, v kateri naj bo izražen protest proti temu, da se od njega na občinah naravnost zahteva, proračune kriti predvsem iz doklad na pijače. S tem se ne škodi samo gostilničarju, ampak tudi našemu vinogradništvu, ki je že itak v skrajno mi-zernih razmerah. Soglasno sprejeto.
Kdo je lahko član gost lničar-ske zadruge?
Na to vprašanje obrazloži Majcen, da more biti član zadruge le pravi gostilni-
čar, ne pa tudi oni točjjci stoječim gostom. Teh se v članstvo ne sprejme in se jih tudi ne bo sprejemalo. Gostilničarja zadruga se z njimi ne bo mazala.^,£ivšuš-marji ne spadajo med naš stan. Soglasno odobravanje.
Komisijski ogledi:
Več zborovalcev protestira proti odmerjeni taksi za komisijski ogled gostilniških lokalov. Majcen izrazi mnenje, da so te takse v resnici zelo visoke, težko pa da bi se jih dalo izpodbijati. Končno se sklene, da vsi, ki se jim je predpisala ta ogledna taksa, vlože pritožbe in se vsak prizadeti v to svrho zglasi pri tajniku Haa-su, da bo spisal pritožbo. Opozarja pa se na pravočasno vložitev, da se ne zamudi določeni 14-dnevni rok.
O točilcih stoječim gostom: Majcen je obrazložil obstoječe predpise, kje in za kakšen lokal se podeli ta pravica. Opozarja posebno na določila, po katerih se morajo točilci ravnati in priporoča, da se vsak prestopek takoj naznani. Le, če se bomo poslužili vsi složno vseh razpoložljivih sredstev, bomo mogli te šušmarje odpraviti.
Zahvala Zvezi in nje predsedniku:
Na predlog Majcena se soglasno sklene izreči zahvalo agilnemu delti Zveze v Ljubljani za pravice našega stanu in posebno še njenemu predsedniku gospodu Kavčiču, ki se je bil na našo prošnjo kot pokrovitelj udeležil našega družabnega večera.
Občni zbor Zveze: Delegatom se naroča, vse sklepe zadružnega občnega zbora na zboru Zveze iznesti, da se bo tudi Zveza zavzela za naše upravičene sklepe in predloge. — Na predlog g. Hofbauerja se sklene prihodnji občni zbor sklicati v Zidanem mostu v hotel Juvančič. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je podnačelnik Majcen zahvalil za tako številno udeležbo in zborovanje zaključil ob pol 19. uri.
Zadruga gostilničarskih obrti v Laškem. Načelnik: E. Perdih. Tajnik: /. Haas.
Raznoterosti.
»Novi Gostioničar«. Primili smo 1. broj ovoga stručnog lista, koji če izlaziti pret-hodno svakoga 1. dana u mjesecu, a izdaje ga Udruženje gostioničara, svrati-štara, kavanara i krčmara za oblast zagrebačku u Zagrebu. Iz uvodnoga članka pod naslovom »Naš program« jasno se razabire cilj i svrha toga lista, pa se mora priznati, da je njegova zadača velika i plemenita, te opče korisna za cijeli gostioničarski stalež. Naročito je važno istaknuti, da Udruženje imade uz svoju poslovnicu i svoj posebni upravno^finan-cij.-porezni odsjek, svoj namjestheiji od-sjek i stručnu konobarsku školu.
Po tom, kako je 1. broj uredjen može se zaključiti, da je u dobrim rukama, te da če u velike poslužiti gg. poslodavcima i vjlasnicima lokala, njihovom .ospblju j
namješitenicima, kao i gostioničarskom naraštaju, napose onima u oblasti Zagre-bačkoj. Pretplata za cijelu godinu iznosi 30 Din, dočim članovi Udruženja dobivaju list bezplatno. Naručuje se kod Udruženja u Zagrebu, Nikoličeva ulica br. 10.
aHaaSHHHSBSHBSIBBil
Pristna prav dobra
RDEČA DOLENJSKA VINA
razpošilja v vfaki množini po najnižji dnevni ceni
JOSIP KODRIČ
vinogradnik Sv. Križ pri Kostanjevici Dolen sko.
Ponudba.
Podpisani nudim poslopje (Pen-sion hotel), prikladno za sprejemanje in prehrano tujcev za čas letne sezone. Poslopje ali zgradba stoji tik morske obale in kopališča v Omišlju na otoku Ktku, je popolnoma opremljena z novim pohištvom in vsem kuhinjskim priborom. Najemnina je solidna. Dajem to zgradbo za eno a.i dve leti v najem. Reflektanti naj se radi dogovora osebno javijo pri podpisanem. Obrat se prične z drugo polovico maja.
Nikola Albaneze v OmlSlju na otoku Krk Dalmacija
Jedilno orodje
navadno in aipaca, voščeno platno za na min, Sifone, klote, čipke, vezenino, razna tapetniško žnoro, modno In toaletno blago, se kupi najugodneje le pri
blizu Pr«5«rnov»ta tpommika ob »odi.
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
FB. KCLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večj' naročbi Izdatno znižane cene.
Vinska trgovina In restavracija
Peter Step«, Sp. Šiška 256.
piipororoča p n. gostiln čar jem svojo veliko zalogo zajamčeno m avuih vin iz dolenjskih, geriških, s'i* skih in štajersk h vinskih gore. Teleff. št. 262'
L iHtmia lmna mtalnii »da. mam iti
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
•0davl00y pokallo«| naravni malino« In
oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
n “ •"*' ' '—
J Dobra vina, domačo šunko, salame in S kranjske klobase priporoča gostilna
l = Hvan Jricelj =
L
v Stepanji vasi
Mim
J(a ftanlrju.
priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van jjricelj Danajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne.
Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
Mesne izdelke
in prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti
prsški način Izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvornlca mesnih Izdelkov.
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hr b.
Telefon 164.
Dnevno sveil izdelki I Nizke cene. Točna postrelba
5
H
S
n
S
8
k
N
a
sl
3,
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, Giessbilbelsko slatino, Prebiausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel-Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
prlporola:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domaflh In Inozimskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
11 zalogi ,e tudi najboljša francoska galerta za člšlenja vina po zalo nizki ceni.
8
n
H
3
n
N
i
s
M
M
N
3
M
N
I
Z v»emi v Špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje • in najsolidneje tvrdka
T. MENCINOEB, Ljnbljfita, vogal Sv. Petra ceste bi Resljeve cesto.
....... a= Velepražarna za kava n električnim obratom. ... = — Zalog« mineralnih vod.
I
•—— ! " 1 —" -"j —t—t- : — Delniška pivovarna Laško
I marčno jj pivo f .) i 1 t ; eksportni letak f temno Porter- pivo • 11
pekarija, slaščičarna in
GARJE
srab, kraste, lišaje odstra- /j< njuje pri človeku in živa- S' lih Naftol - mazilo, ki <3;
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija. 0
eeooeeeeeeee
Posredovalnica za sini
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno se vsa sluibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, —- z dežele 4 Din. ..........----
Tovariši gostilničarji I Poslu* injte se te ugodne prilike I
Z A M flŠ K e
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13....
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
kavama
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Zovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PEIEUIIC, UMJflim
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na valiko in malo! Na voliko in malo!
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Stjria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo
Zahtevajte cenik!
Ustanovljeno 1888.
Točna postrežba!
Pivovarna „UN10NU v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah!
Dobč se tudi tropine In sledne cime, M so kot ilvlnska krme selo priporočljive.
0G000000G00G000000000000[3[3[3[3[]D[3[3Q
Hotno vino čistiti in trpko tor prekislo omiliti je zelo enostavno!
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino »LAINE" tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Glavna zaloga: Zahtevajte ceneI
Drogerija „SANITAS“, Celje in Ljubljana.
. & E. Skaberne
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza gostllnlčargkHj zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskamo: Fr. JezerSek.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si