Digitalna knjižnica Slovenije

KATOLIŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj* po poŠti za celo leto 7 kron. za pol leta a krene tO vinarjev, za fetrt V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/« leta 3 krone, za »,«leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« leta 2 k oni. dan poprej. Tečaj LIH. V Ljubljani, 12. januvarija 'ttf&ffl List 2. Pojdite na dan! Misli moje, misli tužne, cveti moje duše, vi zakladi moji rožni, pojdite na dan! Lahna, nežna krila svoja ve razpnite! V cvetni mladi svet mi poletite čez goro in plan. Tam za goro tretjo, lahno splavajte na zemljo, a previdno! V nizki koči sanja mati san. Šepetajte, govorite ji o sinu njenem, in povejte, jo prosite, da naj moli zanj. Njene treba on tolažbe, njenih treba nujno nežnih besedi hladečih, Pojdite na dan! F. Kraljič. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. L Kranj. Mestna župna cerkev je posvečena sv. mu-čenikom Kanciju, Kancijanu Kancijanili in Protu. Njihovo podobe stojč okrog velikega oltarja med peterimi gotskimi okni.*) *) Bolj obiiren cerkveno-zgodovinski opis mestne Inpnije v Kranja najdei ▼ knjižici Kranj, spisal Jos. Lavtižar, tiskala katoliška tiskarna v Ljubljani leta 1898. Kancij in Kancijan sta bila brata, Kancijanila njuna sestra, vsi trije plemenite rodovine. Prot je bil njihov učenik. Živeli so ob času. ko je vladal v Rimu cesar Dijoklecijan (284—305). Cesar je izdal oholi ukaz. da mora vsak pred njim poklekniti in ga počastiti z besedami Dominus et Deus (Gospod in Bog). Kristijani tega niso hoteli storiti, dobro vedoč, da Gospod in Bog ni kak človek na zemlji, naj je tudi cesar, ampak le Bog v nebesih Kancij in njegovi tovariSi ostanejo zvesti veri ter podpirajo v Rima mučence. Da bi pomagali še kristijanom no drugih krajih, popotujejo po raznih deželah in pridejo slednjič v Oglej (Akvileja). To mesto je bilo takrat tako veliko, da je bivalo v njem blizu pol milijona ljudi. Tukaj jih vlove sovražniki leta 303 in vsem Štirim odsekajo glave. Njihov god se praznuje 31. maja. Ko je bil poravnan razkol, ki je vznemirjal celih 141 let oglejsko cerkev (557—698), združili so se očaki zopet z Rimom in toliko vspeš-neje delovali za razširjevanje krščanske vere. Karol Veliki, priborivši si leta 788 kranjsko deželo, je storil v zvezi s patrijarhom sv. P avl in o m mnogo za pokristijanjenje »Slovencev in ob tem času je bil gotovo tudi Kranj z okolico krščanska občina. Iz leta 1226 nam je znan župnik in naddijakonPeter (magister Petms), kateremu je poveril slavni očak Bertold (1218 —1251) duhovno vodstvo za ves gorenski okraj. Župnija je pripadala do leta 1355 oglejski očakovini, od katere ima svoj izvir in zato so jej dali tudi oglejske mučenike za patrone. To leto (1355) jo je daroval očak Nikolaj, sin češkega kralja Ivana, avstrijskemu vojvodi Albrehtu. Od 1355 do 1507 sicer še vedno Ogleju v cerkvenih zadevah podložna, bila je vendar last avstrijske vladarske hiše. Leta 1448 prejme cesar Friderik IV. od papeža Nikolaja V. pravico, da jo oddaja, komur hoče. Yslea jo vtelesi Friderikov naslednik Maksimilijan I. 17. avgusta 1507 ljubljanskemu ško-fijstvu. i >d tejra časa dalje imajo ljubljanski škofje pravico patronata. Oglejski očaki so si hoteli sieer še vedno prisvajati neko oblast, toda škof Tomo ('liriin jim je pokazal s svojo odloč nostjo, da Kranj ni več v oglejski. ampak v ljubljanski škofiji. Prvotna eerkev je bila zidana v romanskem slojru ter je imela samo dve ladiji: glavno ladijo in mm na evanjreljski strani, sorodna stari župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Sedanja kranjska cerkev je častitljiv spominek krščanske umetnosti iz srednjega v«*ka. Pri cerkveni zidavi se |>oznate dve dobi: srednje-«"«itska in pnzno-got-ka. Svetišče prezbiteriji ima čisti križasti svimI. ladija pa bogat«» zvezdasto rebrovje. Ta razložek kaže. da j«' svetišče kakih sto let starejše kakor ladija. Poslednjo so dozidali 1. 1401, torej prav takrat, ko so Turki najlmlj nadlegovali K-rkKTORI M. PLKBANTS HUJTS Ki '< LK-SIK. AKrHIDIA(OXrs CARNIOLK AN NO 1 M >MINI 1M 1. < iosj> >d Matija <)perta. doktor kanonske«*:! prava, župnik te cerkve, iiaddijakon na Kranjskem v letu Gospodovem 1511). (Vrkev je .'»8'7o m dol^a. 1X10 //' široka, in ltf /o visoka. V jflavni ladiji sta na vsaki strani dva nm2 sedanji v«-leč. *r<»8]>. »lekan Anton Mežnarer ter j<» oskrliel z opravo, ki se pri-leira «<>tski zidavi. Slovesno jo je p«»svetil pre-\zvišeiii knezškof dr. Jakob Missia oktobra omenjena leta. — Zupne matice niso zelo star«*. Krstna knji*ru se začenja leta 1 <»40. mrliška H»M. p« »nična 1715. Veličastni H2 metrov visoki stolp, ki ie zrastel v 14. .stoletju sfoji že vedno kakor nov. ne< tnajan in nadvladujoč vso okolico Sostavljen iz rezanega lahkega kamena in do velikih lin čvetero voglat ima 5 11 m svetlobe v kvadratu z 1*7»» debelim zidom. Od velikih lin se stisne zidava v osmero-kot ter se končuje s piramidalno bakreno streho. Zvonovi pojejo v b moli trizvoku s podvojeno toniko. terco in kvinto (B-des—f-b des-f =» 1,3.5,8,10, 12). Premera imajo 163 : 136 : 108 : 82 :67 : 55 cm. Veliki z von (K«ic;|anjje vlil Vincencij Samassa v Ljubljani leta 1812 s težo 4024 funtov. V tem Ča*u so ga obrnili dvakrat, da vdarja sedaj kembelj na tretjem prostoru. Kinčajo ga podobe: Križ. Marijino vneb^vz^tj« sv Jurij na konju Napis ob vratu: SANI TIS CANTIO, CAHTIANO, CANTIANILLJE ET PROTHO, PATRONIS ECCLESI.E DICATUM. (Pj svečen cerkvenim zavetnikom sv. Kanciju Kancijanu, Kancijanili in Protui Ob krilu: AUGUSTIN0 SLUGA. PAR0CH0 ET DEC ANO NATALl PAGLIARUZZI MAIRI0. INCENDI0 ELAPSI ANNI C0N3UMTA URBE, AER0 C0LLAT0 FIERI CURARUNT THADEUS J0SEK. BLASIUS TFRPINZ ANTISTITES REDITUUM TEMPLl CAETERIQUE CIVES ANN0 1812. (Ko je bil Avguštin Sluga župnik de*an. Natal Pagliaruzzi župan, Tadej Josek m Blazij Trpinec cerkvena ključarja in ko je bilo prejšnje teto mesto pokončano z ognjem — napravili so ta zvon z drugimi meščani 1. 1812>. Drugi (nedeljski) tehta 2900 funtov. Marija s sklenjenima rokama in obdana s sijajem, sv. Ivan Nepomuk. Tretji ima ime osmi zvon. ker zvonijo ž njim vsak dan ob osmih zjutraj. Križ. sv. Matej z angel jem sv. Ivan z orlom. Četrtemu pravijo mali zvon. Sv. Trojica, sv. Sebastijan, sv. Valentin Peti (Florijan) s podobo sv. Florijana in sv. Barbare. — Drugi, tretji, četrti in peti zvon je vlil Ignacij Hilzer v Dunajskem Novem Mestu leta 1875. Sesti je mrliški zvon iz zvonarne Vincencija Samassa leta 1812, Križ, Mati božja sv. Jožef z Jezusom v naročju. V stolpiču mestne hiše visi zvon s premerom 42 cm Na njem ste podobi sv. Križa in sv Alojzija. Sedaj se ne glasi več. ker nima kembelj na. Vlit leta 1862 je klical nekdaj šolsko mladino dopoludne in popoludne k pouku. iDalje prihodnjič.) /upnik Josip LavtiŽar. Ugovori in odgovori.*) Francosko napisal Abbe de Segur Predgovor. Ljub i moj čitatelj! Ta spis sem napisal nalašč za te. Tebi ga posvečujem in sicer prav zato. ker ti na prvi mah ne ugaja. To je pa znak, da ti je prav potreben. Prestavljalčevo pismo do urednika: Tu pošiljam Segurjev prevod. Knjiga je zares krasna in l>o veliko koristila slovenskemu ljudstvu — Prestavljena je že v vse evropske jezike, v francoščini je izšla 102. izdaja. Dovolj jasen dokaz, da je res dobra Gotovo pokaže tudi marsikateremu Slovencu pot do večne Resnice In če bi eden sam Slovenec izve-ličal po njej svojo dušo, bilo bi mi to zadostno plačilo. Stalo me je precej truda, predno sern jo preložil; zato zelo želim, da bi s 1JHK). novim letom jela prihajati v »Danici.« Trudil sem se. da bi bil jezik čist m gladek. Povkel: »Največja zasluga, katero sem učinil Francoski, j» bila. da sem jej povrnil katoliško vero Da ni vere kaj bi rostali ljudje? Klali bi se za tisto ženo. ki je leoša; za tisto hruško, ki je mečja.11 Oh. ko bi mogel ti. moj prijatelj, biti prifa, kakor sem jaz. kako ta sveta vera otira s' lze revežem, preobrata srca hud^bnežev. pretvarja zločinca v svetnika, ko bi mogel videti, kako vliva v srce mir. upanje, radost, zatajevanje, pokoj. Čistost: — zla. potoni bi ti drugače govoril in vskliknil bi brez dvombe: »Govori mi o veri govori mi vedno o njej! razsvetli mi duha z njeno lu<*jo, očisti m; srce z njeno sveto milostjo, — z njeno pomočjo me tolaži v tugi!" Pripusti torej, da ti govorim o veri. a da se prepričaš o njenem vplivu (zelo namreč želim, da ae nikdar ne odtegneš temu vplivu), tedaj mi dovoli, naj pričnem najine razgovore z ganljivim dogodkom, kateremu sem bil prisoten in pri katerem sem imel celo opraviti. Ta dogodek bolj dokaže mojo trditev, nego ne vem, kateri drug dokaz Leta 1848 je sedel nesrečen podčastnik v vojaški ječi v Parizu; bil je obsojen na smrt in čakal, da se obsodba izvrši. Njegov zločin je bil zares velik. Ubil je s premislekom svojega častnika, da se je maščeval, ker mu je častnik bil preje pretil s kaznijo. Jaz sem bil dušni oskrbnik tej ječi in kot tak sem posetil nesrečnega podčastnika imenom Herbuela Tolažil sem ga s pomočki sv. vere Kesal se je svojega zločina, in zato je ponižno sprejemal mojih opominjev. Dva ali tri dni potem, ko je izvedel svojo obsodbo, je prejel sv. zakramente in od teg* trenotka je bil ves nov človek. To ni bil vefi stari llerbuel. »Sedaj sem", rekel mi je večkrat, .sedaj sem srečen. Pripravljen sem. — naj ljubi Bog z menoj naredi, kar hoče; miren sem popolnoma. Da moram umreti, mi je le zato žal, ker se ne morem na tem svetu zadostno spokoriti za svoj zločin." Izpovedal se je in prejemal sv. obhajilo vsak teden enkrat. Po dvemesečni ječi so mu naznanili 1 novembra 1848. izvršitev smrtne obsodbe To strašno naznanilo je prejel s pravo krščansko pokojnostjo Sicer se je njegovo telo krčevito treslo, toda njegova duša je premagala ta trepet, in ni niti za trenotek izgubil notranjega miru svojega srca. „Naj se zgodi božja volja!" rekel je zapoved-niku ječe, n vender priznavam, da po tolikem odlašanju nisem več pričakoval takega izida" Jaz sem ostal pri njem, še enkrat se je izpovedal svojih grehov, in podelil sem mu sv. popotnico. Molil je vso noč, le časih je izpregovoril kako besedico z orožnikoma, ki sta ga stražila. Osodepolni voz, ki naj ga odpelje v Vincennes. je dospel okrog šeste are. Herbuel je objel vratarja in ječi zapovednika. Vsi pričujoči so si brisali solze. Nato sem stopil ž njim v zaprti voz. Med vožnjo je bil miren, celo vesel. Rekel mi je: .Častiti gospod, ne morem Vam dopovedati, kak je bil včerajšnji dan za me; oh, kako sem bil srečen! To je bil predokus blaženstva katero mi je dodelila božja previdnost. Vedel sem, da so bili včeraj Vsi sveti, in molil sem ves dan Zvečer sem bil docela vesel in sem še zdaj Ne morem povedati, kako sladek notranji mir sem užival to noč. To je bila radost, katere pojmiti ni mogoče." In šel je v smrt! Djstavil je: .Smrt ni nič za me. Vem kam grem — da grem gori k svojemu Očetu, da grem v domovino. V malo trenutkih bodem tam Sicer sem velik grešnik, največji med vsemi —. razžalil sem Boga. grešil sem, toda Bog je dobrotljiv in neskončno zaupanje imam v Njega." Ko je nato čital neko molitev, ki ga je spominjala sv. obhajila, je na t»hem Šepetal: .Moj Bog je pričujoč!" in bil je poln svetega veselja. . Verujem trdno vse resnic* svete cerkve. 0 kako velik mir uživa moja duša! — in kako lep je ta dan! — kmalu bodem pri Bogu." Nato se sopet k meni obrne in mi smehljaje reče: .Častiti oče, pričakoval Vas bodem tam gori — ali bolje — tje noter tuli Vas popeljem- Nato se sop»t zamisli: „Jaz nisem nič, le Bjg je vse Kar je dobrega na meni, je Njegovo, in pride od Njega; — jaz nimam nikakih zaslug. jaz sem le velik grešnik." Pokazal mi je svoj molitvenik1) in rekel: .Vsi vojaki bi morali imeti tako knjižico. Da sem jo jaz preje čital. ne bi bil storil tega. kar sem bil storil in bi sedaj ne šel na mor išče" Prišel j« strašni čas smrti. Dal sem nesrečniku v roke sveto razpelo Vzel je je in je motril z neizrekljivo ljubkostjo tih j šepetajoč: .Moj Oirešitelj, moj Izveličar! Ti si. ki si zame umrl, tudi jaz umrem za Te" Nato je poljubil sveto razpelo. Vse je bilo pripravljeno. Strnila sva z voza. Herbuel je prosil, naj mu dovolijo, da sam da vojakom znamenje za strel. Dobil je dovoljenje in pote m pravi: .Če mi je bila žala hrabrost tolikega zločina, bode mi pač sedaj tudi hrabrost, da za zločin zadostujem v dejanji." Pokleknil je, in dal sem mu blagoslov. Nato se je postavil pred vojake, ki naj ga ustrele, in v rokah sveto razpelo držeč zakliče s tresočim glasom: .Tovariši, jaz umrjem kot kristijan, vidite to razpelo našega Gospoda, Jezusa Krista, poglejte ga! Jaz umrjem kot kristijan. Ne storite, kar sem jaz storil. Bodite pokorni svojim predstojnikom!" Še enkrat sem je objel — še en trenutek in slišal sem grozoviti pok — in Herbuel je bil pri Bogu, ki rad odpušča skesanim grešnikom. —Povej mi, ljubi prijatelj, kaj misliš o veri, ki veli kega zločinca vodi v tako smrt? Ali ne boš nekoliko premišljeval o taki veri? A. M Marija, 6e si Mati Božja, pokaži svojo moč! V majhenem meatecu, katerega prebivalci so se žalibog večinoma udali modernim načelom nevere in dušne mlačnosti, sta pred nekaj leti obhajala dva tuja redovnika sv. misijon, kateri je bil mali verni čredi v največjo tolažbo, a nasprotnikom seveda v največjo ') To je med francoskimi vojaki zalo razširjena knjižica: »Manuel da chreUenc — Kristijanu voditelj. jezo. Približal se je zadnji dan misijona; do pozne noči so imeli duhovniki opraviti v spovednicah. Že so bili odšli spovedanci večinoma vsak na svoj dom, ko vstopi v cerkev mož. kateri 2e več let ni videl hiše božje od znotraj. S pokrivalom na glavi, za-smehujočega in prezirajočega pogleda koraka skozi srednjo ladijo, dokler ne zavije konečno, polglasno rohneč in preklinjajoč v Marijino kapelico, kjer je jeden izmej redovnikov izpovedoval Groza prešine peščico navzočih; neko gospo, ki je bila uprav na vrsti za spoved, sune surovež proč od spovednice in stopi sam noter. .Meni vam ni treba dajati blagoslova." začae zzaničljivim glasom: Jaz zaničujem cerkev in duhovnike. Prišel sem le, da vam povem enkrat resnico, ker se drznete s svojimi neslanimi pridigami motiti javni mir v naši občini." In na to je sledila cela po -vodenj kletev in psovek zoper misijon, cerkev in vero; sklep tega nesramnega govora je bil bogokleten izrek 0 sv. spovedi in Materi Božji. Mirno posluša redovnik surovo psovanje in preklinjanje. Ko nesramni divjak konča svoje neslanosti, odgovori mu čisto pokojno: .Dragi gospod, ne morete mi utajiti, da sem vaše ne prav olikano vedenje potrpežljivo prenašal; zato bi vas rad kot poštenega in pametnega moža prosil, da storite tudi vi meni malo uslugo .Kaj neki?" zarenči bogokletnik. ,Ne veliko, gospod," odgovori redovnik. .Mož, kakoršen ste vi. ima gotovo pogum. Stopite tedaj pred sliko nebeške Kraljice, katero ste ta trenutek zasramovali, in izrecite lepo počasi samo teh le par besedij: .Marija, če si res Mati B)žja, pokaži svojo moč!" Toliko možatosti je imel mož vendar še, da sa ni uprl zahtevi, ki se je stavila njegovemu mož-kemu pogumu, ali pa — je bila to satanska predrznost? Kratko malo, ustregel je želji duhovnikovi. Celo dalje časa, neg) je bilo treba, se je pomidil pred altarjem, in potem ko si je nekaj časa natančno ogledoval podobo Marijino, je odšel mirno in neopažen iz svetišča. Drugo jutro na vse zgodaj pa je bil že v cerkvi in je vprašal po redovniku .Čestiti oče," mu veli, .nebeška Kraljica je zmagala. Preživel sem nepopisljivo noč, noč kakor sam pekel. Vse moje pregrehe, vsa preklinjanja in bogikletstva in vsi zločini mojih mladih let so mi stopili živo pred oči, tako da bi je lahko z roko prijel, bilo mi je, kakor da me vsak trenutek pravična sodba božja kaznuje in v prah zdrobi. Slednjič v smrtni grozi poskusim jecljati angeljsko češčenje, in kakor nebeški svit me mahoma obide misel na izpoved in izpreobrnjenje. — Sedaj sem tu, s trdnim sklepom, da pričnem novo živ - 1 j e n j e in zahvalim se za to srečo Bogu Mariji in Vam." J. M. ftkof Mayl&th med visokodoloi. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo deluje sedmo-graški škof Gustav grof Majl&th med svojim narodom. Sovražniki njegovi so morali utihniti, ker njegovenia blagonosnemu delovanju ne more odreči priznanja nihče. — Danes hočemo omeniti le njegovega bivanja med visokošolci v Budapešti, kjer druži sedmograške vseučiliščnike že več let sem sv. Emerika društvo. To društvo, ki se sicer težko vzdržuje, je veudar že prav veliko storilo za prebujenje in poživljenje katoliške zavesti med ondotnim dijaštvom. To društvo je priredilo koncem pretočenega meseca v čast svojemu zaščitniku predstavo, katere se je udeležil v splošno radost dijakov škof Majlath. Da bi vrle dijake še bolj vspodbudil in navdušil za njih poklic in uzorno krščansko življenje, nagovoril je je ta neutrudni apostol sedmograški takole: Ljubljeni prijatelji! Rad vam priznam, da sem vselej ginjen. kedaj imam priliko muditi se med mladino. Živo se namreč zavedam, koliko sme od vas pričakovati cerkev, koliko domovina! Čutim, kaj zahteva od vas družina in koliko si mora vas vsakdo prizadevati, da se te nade izpolnijo. Ali veselje današnjega dne zame ni popolno. Imam namreč to napako, da se ne morem popolnoma veseliti dobrega, če mislim, da mu še kaj manjka. Povem, da mi je bilo tesno, ko sem stopi vši v to društvo zapazil, da mu Še nekaj manjka — saj je še veduo tako majheno, dasi obstoja že nekaj let. Kako neprijetno mi je bilo pri srcu. ko s«m spoznal, da se oni mladeniči, ki smo je poslali v BudapeŠto, naj bi se v središči znanstva in omike izobraževali za prihodnost, da se oni katoliški mladeniči, ki smo je doma vzgojili, ne shajajo v tem društvu, kjer bi se skupno navduševali. Da je tako. to mi nikakor ne ugaja. Pa pri tej misli se ne bom dalje mudil, eno upanje pa imam: nadejam se, da se udje tega društva redno shajajo v te prostore, kjer se skupno vspodbujajo in bodre k vspešnemu delu in krščanskemu življenju. To naj društvu pomore do cveta A zamolčati tudi ne morem, v čem obstoji poroštvo, da se društvo obdrži in razširi. Porok temu ni samo človeška dobra volja, ni samo medsebojno zaupanje, ni samo skupno delovanje, ampak prvi vzrok in poroštvo obstanka temu društvu je v duši in v srcu. Če srci društvenikov prešinja milost božja, da vsak ud živi po svojem krščanskem prepričanju, to bo tista skrivna vez, ki bo za skupne ideje navdušujoče se mladeniče družila od vseh stranij tega velikega in pokvarjenega mesta Zjedinjenje na ti podlagi, vzgledno življenje posameznikov je šele v stanu dati društvu moč in uspeh. Kako sem bil prav zaradi tega danes prevzet veselja, ko sem videl, da so vsi društveniki pokleknili k altarju in prejeli sv. obhajilo! Vseučiliščniki! Če bodete tako živeli, če se bodete všili vsi po današnjem vzgledu, povem vam — povem vam, to bo temu katoliškemu društvu vzrok veselega procvita. Toda, dalje ne govorim — s tem preneha prevzvišeni škof — prosim pa Tebe (obrne se k grofu Ferdinandu Zichy-ju) ekscelenca, ki ti je dal dobri Bog dočakati sedemdesetletnico tvojega življenja, povej mesto mene, kaj ti je dajalo moč za tako dolgo, de-lalno in požrtvovalno življenje, kaj Ti je dajalo luč in vztrajnost in neupogljivo moč! Povej tem m 1 a-de n i č e m, da zaslišijo Tvoje besede, kajti m 1 a-denič je vedno pripravljen, da se navdušuje za velike vzore. Povej jim to, da tuii ti služijo domovini v duhu in resnici, da pomagajo sobratom iz revščine in nadloge. Tvoj vzgled bodo posnemali, pristopali radi k altarju in ondi zajemali moč in navdušenje ne iščoči priznanja Ijudij in hvale časopisov. (Navdušeni živijoklici). Ekscelenca grof Ferdinand Zichy je na to povabilo ta'.j Sv. Pavel, pušča vnik. Redovniki. Katoliško dru štveno življenje Trgovci. Važna slovstvena dela. 1«.) Sv. Haroel, papei In mndeneo. Hudo skušane družine Gospodarsko izboljšanje kmečkega stanu. Katoliški shodi 17.) Sv. Antonij, opat. Katoliški poslanci. Več verskih bratovščin. Cerkvene stavbe. 18. > Sv. Patra stol. Zedinjenje vseh narodov pod vrhovnim poglavarjem rimskim papežem Razširjenje sv. vere. Spreobrnjenci. N. Molitev, (ktero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.) Gospod Jezus Krist! V edinosti s' tistim Božjim namenom, s katerim si Ti, sam Bog, Gospoda poveličal nekdaj na zemlji s Svojim presv. Srcem, in Ga še sedaj neprenehoma v najsv. Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presv. Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije. Ti darujem danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka enkrat na dao Leon XIII 1885 ) Zlasti Ti je darujem za duhovne vaje, kakor tudi zavse v tem mesecu in sosebno za današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori, da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v mesecu, če ee moli vsak dan, popolni odpustek. Pi) IX 26 listop. 1876) Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX 1852.) O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Srca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka eukrat na dan Leon XIII 1892.) Sveti nadangelj Mihael, sv. Ciril in Metod, sv, Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! N. Raznoterosti. Čudežno ozdravljenje v Lurdu. Med bolniki, ki so vlani prišli v prvi polovici meseca majnika z al-zaškimi romarji v Lurd. je bil tudi neki cerkovnik po imenu Jjsip Weibel. iz Scherlenheima v Alzaciji. Že pr*>d 7. leti, ko je še bil vojak je izgubil popolnoma svoj glas Radi tega je bil odpuščen iz službe in je zato dobival na mesec 30 mark pokojnine. Župnik njegove občine ga je vsprejel za cerkovnika i»ri svoji cerkvi. Vsako leto je moral iti pred vojaS-kega zdravnika da ga pregleda, če sme še dobivati pokojnino Slednjič je zdravnik izjavd da se mu ne bo nikdar več povrnil glas Weibel je bil zelo ža losten, odloči se. da pojde v Lurd. Meseca majnika je šel v Lurd. Precej p > prvem izmivanju je čutil, da mu je nekoliko bolje, dasi še ni mogel govoriti. Vendar upal. da popolnoma ozlravi; preje noče zapustiti Lurda Stanje njegovo je bilo vedno ednako. Alzačanje so se že odpravljali na pot. a pred odhodom hočejo še enkrat pozdraviti presveto Devico v procesiji. Weibel se njim pridruži, dasi mu ni bilo mogoče z drugimi vred peti Toda kaj se pripeti? Vsi, ki so bili blizu, se obrnejo k njemu in se čudijo. Weibel je pel kakor drugi božjepotniki. Prve njegove besede po preteku sedmih let so bile pozdrav mogočni Devici. —n. Kako je sodil cesar Josip U o dvoboju. Cesar Josip II. je izdal 1. 1771. ukaz, s katerim naroča nekemu generalu svoje armade, da pozove dva dvobo-je val ca grofa pl. K. in stotnika W. pred vojno sodišče. .Grof pl. K.,s tako stoji med drugimi v cesarskem odloku, „je nagle jeze. mlad, ohol, poln krivih predsodkov o časti. Stotnik W. je star vojak, ki hoče vsako stvar poravnati z mečem in samokresom. Jaz ne maram in ne trpim nikakega dvo boja v svoji vojni in zametujem načela onih, ki ga branijo in ga hočejo opravičiti, ter hladnokrvno prebadajodrug druge ga. Ako imam častnikov, kateri se pogumno podajajo v vsako nevarnost pred sovražnikom in kažejo srčnost in neu strašnost pri naskoku in obrambi, čislam je nad vse. Ce bi pa bili morda med njimi možje, ki so pripravljeni maščevati se in sovražiti svojega nasprotnika, take zaničujem; takega človeka ne smatram nič boljšega, nego kakega rimskega gladijatorja Tako barbarska navada, ki je primerna stoletju tartarskih knezov, in ki je imela že večkrat tako žalostne posledice za posamezne družine, se mora zatreti in kaznovati, in naj me stane tudi polovico mojih častnikov. Še so ljudje, kateri z značajem pravega ju naštva združujejo tudi lastnosti dobrega podanika; in tak more biti le oni, ki Čisla državne zakone." M K Vesten gostilničar. - Pred nekaj leti je prišel v občino Sterzing na Tirolskem okrajni glavar, da bi se nekaj posvetoval z občinskim odborom Da bi stvar bolj gotovo opravil, izbral si je nedeljo in prišel prav ob času ko je zvonilo k službi božji. Želel je stopiti še v gostilno, da bi se nekoliko okrepčal. A gostilničar je uprav vrata zaprl in se odločno izjavil: BOProstite. blagorodni gospod; ko ob nedeljah skupaj odzvoni, zaprem svojo gostilno in tako storim tudi dunes." Gospodu okrajnemu glavarju je tako ugajala moževa značajnost, da je tudi sam ž njim šel k službi božji. S. L. Listek. (Družbe sv. C!rila in Metoda) šentpetrski podružnici, ženska in moška, sta 7. t. m, strogo poštenim načinom veseljevali. Prepuščena jima je bila zato sokolska dvorana „Narodnega doma" Kar trlo se je občinstva izmed vseh stanov; tudi višega vojaštva je bilo Čistega dohodka nam obljubljajo nad 1800 K. Takega obilja se do sedaj še ni doseglo pri no beni veselici — Tudi družbi tako naklonjeni presvitli knezškof dr. Anton Bonaventura nam je te dni podaril 100 K 400 K pa nam je poslal po umrli svoji soprogi Ani g Jakob Pukl, urednik do-morodnemu listu „Der Suden" z Dunaja — Res da se nas Slovenci spominjajo vsepovsod; a res j« tudi to, da nas ogromno stanejo vedno razširjevani nasi zavodi. In kakošen duh veje v njih? Vse vam je odgovorjeno, če Vam navedemo svojo devizo „Bog cesar, domovina" in pa to dejstvo, da so skoraj izključno šolske sestre naše učiteljice. ,.Zgodnja Danica'- je za 1900 lete preskrbljena s prelepim blagom Prav vse leto utegne razveseljevati svojih bralcev z župnik Josip Lavtižarjevim spisom: »Cerkve in zvonovi kra njskega d ekanata " Isto tako bode prinašala francoskega pisatelja Se-gura sloveče „Ug o v o re in odgovore" tudi bržčas celo do prihodnjega novega leta Že radi teh dveh spisov bi želeti bilo. da se „Danica" razširi prav po vsem Slovenskem začenši pri imenitnih naših hišah do kočice najpriprostejega seljaka. Vpeljava kronske veljave Vsled najvišjega sklepa z dne 21. semptembra 1899 (drž. zak. št. 176) stopi s 1. januarijem leta 1900 |na mesto dosedanje avstrijske veljave kot izključno zakonita deželna vrednota-kronska veljava, kakor jo ustanavlja zakon z dne 2 avgusta 1892 (drž. zak. št 126) Od omenjenega dne dalje se morajo voditi v kronski veljavi vse knjige in vsi računi korporacij, zakladov. Irustev in zavodov, ki stoje pod posebnim javnim nadzorstvom. ki imajo dolžnost javno dajati račune ali služijo javnim namenom. V smislu te odredbe so torej izdelati vsi cerkveni računi za leto 1899 še v dosedanji avstrijski veljavi; koncem leta 1899 preostala gotovina pa je prenesti, preračunjena v kronsko veljavo, v leto 1900. ./ Škofijska kronika. Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič je sveto noč 25 dec p I. do dovršenih molitvah opravil slovesno sveto mašo v stolnici Drugič je maševal v svoji domači kapeli, tretjič pa sopet slovesno v stolnici ob deseti uri. Popoludne je pridi-goval tu v slovenskem jeziku, zadnji dan leta pa zvečer ob šestih v nemškem jeziku Ker se je smela letos novega leta dan izredno vršiti božja služba o polunoči. dospel je Premilostni v stolnico eno uro pred polunočjo in je ondi molil do pričetka sv maše. katero je sam dan val Kakor je bilo po vseh ljub ljanskih cerkvah to uro polno pobožnih rmlilcev. prav tako je bila tudi sto'niča natlačena. Med sv. mašo je Premilostni obhajal gg b-goslovce in moške molilce sv. R Telesa, druge vernike na drug duhovnik pri altarju sv R. Telesa Zjutraj ob osmih tega dne je podelil bogoslovcem 1 leta tonzuro in bogo-slovcem drugega leta manje redove T" dni se je udeleževal tudi božičnih predstav po raznih ljub ljanskih zavodih n pr v Marijanišči, v otroškem vrtcu pri sv Florijanu v Lichtent urno vem zavodu in v Rokodelskem dr mu. Iški župnik veleč. gesp. Jakob Dolenec je 26 dec. v. 1. večkrat previden s sv zakramenti umrl ter bil pokopan 29. p m. ob 10 uri na pokopališči Grube-niča na Igu. Bil je v vsem svojem občevanji jako priljuden mož. Četrtek 28 dec. p 1. je pa zamrl č g Iv Pavlič, kurat na Primskovem pri Kranji Kot bogoslo večje s spisom astronom ične vsebin* pozornost vzbudil takratnemu kn šk Krizos*omu Sklenili so ohraniti si nadarjenega peresnika v snominji Spis kot »Slovenčev podlistek jim je prebral bil podpisani uredn. Ob počitinah in po 1 1886 dokončanih študi|ah ja pri dobrotnem dekanu veleč, g Mežnarcu bivajoč živel le med knjigami, ki jih v obilici nudi uprav kranjska župnijska knjigarna Urednik temu listu ne obžaluje, da se je potrudil, ko bi ga bil spraviti mogel takrat v više duhovniško vzgojevališče na Dunaj Kjerkoli je Pavlič služboval kot dušni pastir, povsod so ga zaradi njegovega ljudomilega nastopanja vzljubili. Sicer priprostim načinom govorjenim njega pridigam je vender le kmalu zasledilo ljudstvo globokega m izobraženega duha tako. da se je zve-selilo. kadarkoli je stopil na lečo Rogoslovskim in svetnim vedam — sosebno matematiki — je bil do zadnjega zvest prijatelj — do zadnjega zvest dolžnostim svojega stanu Skoda takih močij v prezgodnji zeleni grob! Izročil ga je saboto popoludne 30 p. m., na Primskovem materi zemlji veleč. g. dekan Mežnarec ob mnogobrojni udeležitvi duhovščine in vernikov. V. M. P. „Danica" 1899. leta in vabilo l naročitvi za 1900. leto. S 1. januarijem 1899 sem prevzel uredništvo Zgodnji Danici" v Ljubljani tem pogojem: da se nas k hasnovitemu delovanju združi delalcev množina. Ni me varalo pričakovanje, ker zbralo se je krog mene to pretečeno leto veliko svežih moči. In skoraj brezizjemno so ini to hvaležni gojenci in učenci. Zato mi je to zadostilen čut, čast. bralci, ker tem potem žanjem, in sicer žanjem vse leto, v vseh dobah in ob vsakem vremenu. „I>anici" je bila že koncem 1897. leta usojena smrtna ura. A to bi bila izguba za Slovence in črna nehvaležnost bi bila do velmož, ki so „Danici"-buditeljici več kot pred polustoletijem užgali tisto blago luč, koja je na cerkvenem in na narodnem polji svetila svojemu ljudstvu jasno naprej. Pravi Slovenec ne sme biti nehvaležen. Zato sem že takrat obljubil uredništva: če mi to le sploh mogoče postane ob prevzetih drugih svojih dolžnostih. Božja pomoč — hvaležnostno izjavljam — je bila v tem mojem prvem uredništvenem letu z vsemi nami. Ali so Vam, č. bralci, všeč bili ti moji večidel mladi sodelalci na „Daničinemu poprišči — tega ne vem. A to Vam vsem, njim v pohvalo, povem: da meni so všeč. In ko bi druzega dosegli ne bili svojim pridnim peresom, to so dosegli, da so pišoč vsak trenotek prostega si časa porabili isto tako v svojo nadaljno izobrazbo, kot v pravo izobrazbo svojega rodu. To je doseženo ob tem njihovem delu pri „ Danici", da vrednost časa ceneč v svojem poznejem živenji nikdar ne potožijo roke si nad glavo križajoč: „Oj, kako dolgčas!" To je doseženo, da bodo pozneja leta v kateri si že bodni brezposelnosti znali seči po knjigi ter pridno prebirali in se učili in morda pisali: sv. cerkvi v rast, in narodu v čast. Njihovi vnemi prelepa zahvala! Uredništvo je to preteklo leto zavzemalo stalo v vsem uklanjajoče se sv. cerkvi in njeni sodbi; zaščitujoč ugled obširnega avstrijskega cesarstva in do dna duše ljubeč svojo slovensko domovino. Vstrajati hoče na tej poti tudi v prihodnje v vsej prizanesljivi ljubezni do vsacega bližnjika vselej na to delujoč: da nikogar od sebe ne odbije ter slednjega sebi pridobi. Vsacega pisatelja častito ime ali znamko bode uredništvo tudi v naprej podpisavalo sostavkom. Tako postane vsak odgovoren za svojega spisa vsebino. Tudi je vsak „Daničinu čitatelj opazoval, da so se dopisnikom pustile njihove raznovrstne slovniške oblike: če so se le po nekolikem opravičene mogle imenovati. Tem potem si je in si bo uredništvo utrdilo to zaželeno stalo, da je za vsebino in za obliko le toliko odgovorno, kolikor ga veže postava. Treh slovničnih svetinj pa je sklenilo uredništvo štititi v svojem listu, ker nasprotna pisava kar največ škoduje izolikovanju našega lepega jezika. Zato bo pisalo v vseh sostavkih po-luglasnik „e" — ki se je zoper Levstik-ova določila jel opuščati celo v naših najboljih spisih. Glede breznaglasnic mu bodo vodila Svetec—o. Ladislav—Solarjeva še vsak čas premalo razumeta pravila. Prav posebno pa hoče čuvati nad „l-ovou čisto to. Ko bi namreč Slovenci vrgli te svoje krasnodoneče oblike z „l-omu iz svoje pisave — osurovili so in za eno, dve stoletiji nazaj potisnili svojo kot zvon pojočo govorico. „Daničinou založništvo postavlja za leto 1900 naslednje cene: „ Danica" za vse leto po pošti 7 kron — vinarjev. „ pol leta „ „ 3 „ 50 „ V Ljubljani prejemana za vse leto 6 ,, — ,, „ „ pol leta 3 „ — „ „ lU leta 1 „ 50 „ Za prinašanje na dom se plačuje 40 kr. na leto. Posamezne številke so po 10 kr. Za spreminjanje napisa med letom 15 kr. Naročnina se pošilja po najcenejši poti postnimi nakaznicami z naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani.u Vsem Vam čč. „Daničinimtf pisateljem in bralcem in Vam kakoršnim že bodi podpornikom — vsemu našemu narodu najblažeje novo leto! Ljubljana, 24. decembra 1899. »i Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA

Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.

Knjige

Periodika

Rokopisi

Slike

Glasba

Zemljevidi