H JELOVICA
NOVO MESTO, tel.,fax:323-444 BREŽICE, tel.,fax:(0608)62-926 METLIKA, tel.,fax:(068)58-716
OKNA, VRATA, HIŠE
Št. 20 (2492), leto XLVIII«Novo mesto, četrtek, 22. maja 1997 • Cena: 190 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416
224000
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Ob tednu gozdov
Zadnji teden v maju je teden gozdov z osrednjo temo oziroma razmišljanjem “Moč gozda je v pestrosti".
Gozd je pri nas najbolj razširjen in (k sreči tudi) najčistej-ši del našega okolja. Ko se sprehajamo po mestih, travnikih, med polji - koliko različnih, neprijetnih zaudarjanj po odpadkih, škropivih, strupih!... v gozdovih pa dih po naravnem, svežem in zdravem. Zato je tu življenje pestro. Številne rastlinske in živalske vrste si najdejo tu svoj bivalni prostor, od mogočnih do komaj zaznavnih bitij. Bolj ko je gozd naraven in zdrav, več je življenja v njem. Tak je bogat in popolnejši.
IVAN PLUT, dipl. inž. gozd.
Res, kje so meje?
Slovenija in Hrvaška
BREŽICE - Brežiški radij-ci bodo jutri ob spremstvu slovenskega vladnega urada odpeljali v Zagreb kakih 1.000 knjig, ki so jih v priložnostni akciji dali darovalci iz brežiške občine, od drugod iz Posavja in kar iz vse Slovenije. Pred tednom dni so se na Čatežu zbrali slovenski in hrvaški geografi in govorili o državni meji. Eden izmed teh izvedencev za zemljepis je odločno vzkliknil: “Naj pustijo nam geografom urediti slovensko-hrvaško mejo! Uredili jo bomo prej kot politiki. ”
Dogo^pk jutri in tisti izpred tedna dni dokazujeta, da kljub meji še delujejo vezi med Slovenijo in Hrvaško. Obe sosednji samostojni državi sta sicer že postavili po diplomatskih poteh medse precej gosto spletenih plotov in na pohodu je vzneseni romantični nacionalizem hrvaškega in slovenskega porekla. In vendar se nekdanji sosedje z obeh strani Sotle še marajo pogledati, obiskati in pogovoriti.
Oni dan so v Hrvaškem Zagorju slišali ženičko, ki je dokazano Hrvatica, peti slovensko narodno pesem, ki se je je naučila kot nekdanja žanji-ca v Sloveniji. V krajih okrog Bizeljskega je zadnjič očanec, spominjajoč se svojih mladostnih poti, dromljal “Zagre-bačke frajlice... ”.
M. LUZAR
Priznanje za novo zaposlovanje
Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ga je na devetem seminarju na Otočcu podelilo črnomaljskemu Danfossu in novomeški Krki • Na seminarju tudi minister Rop
OTOČEC - Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, ki šteje okrog 110 članov, je konec minulega tedna na Otočcu pripravilo skupaj s klubom Manager in Območno zbornico Novo mesto že deveti dvodnevni seminar. Letos je potekal ob poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih razmerah. V petek seje seminarja udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop.
podirata rekorde
Minister Rop'je tudi izročil priznanje društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine predstavniku črnomaljskega Danfossa in novomeške Krke za največ na novo zaposlenih delavcev v lanskem letu. V Danfossu so jih lani zaposlili 73, do konca letošnjega leta pa načrtujejo zaposliti za nedoločen čas še 240 ljudi; v Krki so lani na novo zaposlili 90 delav-
cev, letos pa naj bi jih zaposlili še Minister
Rop je poudaril, da postaja problem brezposelnosti vse bolj kompleksen, registrirana brezposelnost pa je veliko večja od dejanske, kar omogoča radodaren sistem denarnih pomoči v času brezposelnosti. Problem je tudi trajna brezposelnost, saj je med
PRIZNANJE DANFOSSU IN KRKI. (Foto. A. B.)
I
j Inlesu grozi ustavitev dela
i __________________________________________________
1 Za premostitev trenutnih likvidnostnih težav bi Inles potreboval najmanj milijon 1 mark ■ Državno jamstvo bankam ne zadostuje - Za pomoč zaprosili ministrstvo
RIBNICA - Ribniški Inles, ki je s 1000 zaposlenimi še edino veliko podjetje v ribniški občini, se zaradi preusmerjanja na nove trge, predvsem pa zaradi narave svojega dela, v teh dneh srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami. Za njihovo premostitev bi potrebovali vsaj milijon mark, vendar nobena od bank Inlesu ni pripravljena odobriti kredita niti na osnovi že pridobljenega jamstva razvojnega sklada. O tem so obvestili tudi gospodarskega ministra Metoda Dragonjo in ga zaprosili za pomoč.
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
Kljub izgubi preko 15 milijonov mark kapitala in okoli 70 odstotkov trga ob slovenski osamosvojitvi seje Inlesu v zadnjih nekaj letih uspelo ne le ohraniti, ampak celo prodreti v sam vrh največjih izvoznikov slovenske lesne industrije. Tako so lani dosegli za 62 milijonov mark izvoza oziroma skupno za 72 milijonov mark realizacije, to je kar za 10 milijonov mark več kot leta 1995. Na povečevanje izvoza kljub vedno večji
Kot svinje z mehom
V Slo\Viliji imamo gozda na pretek, zato pa žal delamo z njim kot svinje z mehom. Kot pravijo i> vodstvu Inlesa, ki s svojim neposrednim zaposlovanjem in posrednim preko kooperacijskih navezav omogoča življenjski obstoj približno polovici celotnega aktivnega prebivalstva ribniške občine, je iz bančnih logov neuradno slišati, da slovenska lesnopredelovalna industrija nima perspektive in tla zato za domači kapital ni zanimiva. Inles si zato neuspešno prizadeva pridobiti posojilo, in če bo podjetje zato, ker r svojem okolju ne dobi podpore, propadlo in bodo ljudje ostali brez dela, bo to pač v skladu s trenutno “zdravo” ekonomsko logiko pri nas. ki jo določa želja po hitrem zaslužku s čim manj vloženega truda.
In kaj želijo bančniki za našo z lesom bogato državo? Želijo, da bi Slovenija postala “en sam turistični raj", nad katerim bi zaradi visokih obresti pri dajanju posojil banke bedele kot bogovi? Morda pa želijo naše edino naravno bogastvo, kije še v pretežni meri v javni lasti, izvoziti v hlodih ali morda kar s koreninami ved? Kakorkoli že, jasno je, da lesni predelavi niso naklonjeni. Vprašanje pa je: ali ekonomska logika res vedno in povsod zdrži in ali so trenutne ocene bodočega razvoja res vedno in povsod pravilne? V preteklosti se je ničkolikokrat izkazalo, da ni tako, in samo tisti, ki so bili zaradi vizije bodočega razvoja pripravljeni tvegati, so poželi uspeh. Če se že tako radi
I
zgledujemo po drugih, ali ne bi bilo morda dobro posnemati Švice, ki je 21. stoletje oklicala za stoletje lesa in že začela temu primerno pripravljati in izvajati državne in podjetniške razvojne projekte. Zelena in gozdnata Slovenija.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
konkurenci, predvsem na največjem evropskem trgu, t.j. v Nemčiji, kjer se je rast prodaje oken ustavila že leta 1995, lani pa celo nazadovala za 4 odstotke, kaže tudi poslovanje Inlesa v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Izpolnili
SREČANJE DIABETIKOV
NOVO MESTO - Društvo diabetikov Mežiške doline organizira rekreativno srečanje diabetikov Slovenije v soboto, 7. junija, ob Iverčkem jezeru nad Kotljami. Ob 10.30 bo sprejem udeležencev in otvoritev, ob 11. uri pa se bo začelo tekmovanje. Na srečanje so vabljeni tudi diabetiki iz Dolenjske, prijave pa zbirajo do 31. maja v Diabetičnem dispanzerju v novomeški bolnišnici.

NOVA VOZILA: 068/28-950 STARO ZA NOVO: 068/323-902 KRŠKO: 0608/22-950 ČRN0MEU: 068/51-379,51-378 SERVIS 068/323-902
IZKORISTITE NAJBOUŠI KREDIT, PREHITITE NOVE DAVKE
0^°
t
IN SMEJALI SE BOSTE ZADNJI!
ZAČENJAJO SE DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA
NOVO MESTO - Danes se začenjajo Dnevi obrti in podjetništva, ki bodo trajali do nedelje, 25. maja, v športni dvorani Marof, kjer bo razstavljalo 60 obrtnikov in podjetnikov iz novomeške, šentjernejske in škocjanske občine, pa tudi obrtniki in podjetniki iz Bihača. Razstavo bodo spremljale: predstavitev poklicev za osnovnošolce, predstavitev Interneta skupaj s Telekomom in revija pričesk in oblačil v soboto, 24. maja, ob 20.30 v hotelu Dolenjske Toplice. Ponovitev modne revije bo 7. junija ob 20.30 v restavraciji Tango na Otočcu.
VREME
Po nestalnem vremenu sredi tedna se bodo vremenske razmere v prihodnjih dneh spet nekoliko ustalile in izboljšale.
* Na seminarju je nastopilo več razpravljalcev, izdali so tudi zbornik razprav, v petek pa so v nadaljevanju zbranim spregovorili dr. Bogdan Topič o slovenski poti k odličnosti, Mitja Meršol o Sloveniji med Evropo in Ameriko, Ivan Rudolf o fenomenu Singapurja ter mag. Marko Koščak in Janko Goleš, ki sta predstavila projekt Speča dolenjska lepotica kot primer poti k odličnosti.
brezposelnimi že okrog 60 odst. ljudi, ki so brez službe že več kot eno leto, predvsem pa so to delavci, starejši od 40 let. Zato pripravljajo spremembo socialne zakonodaje, ki bo zagotavljala socialno varnost brezposlenim, a jih bo hkrati tudi motivirala, da se čim-prej spet zaposlijo. Pripravljajo tudi nujne spremembe pokojninskega sistema. Poskušali so že več različnih simulacij, vendar kaže najboljše rezultate predlog, da bi delovno dobo povečali za dve leti, tako za ženske kot za moške.
J. DORNIŽ
slovenskem jugu
5;
•Bo Kočevska ostala
*«?
«2*.
Berite danes
■Vnskn vigred
•Nezaposlenost na
•Izrabiš roke, pa ne tov Mi, več
•Bodo namesto
lupanaodm
r,r
•“Em
^rnvodnejm
‘Deč,
•ek obležal,voznik
nn nnhponil
SfX
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odkupujemo delnice KRKE serije B, Petrola, pivovarn Union in Laško ter ostale
Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
* BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
so že za 40 odstotkov več naročil kot v enakem obdobju lani.
Obstoječi in pričakovani porast naročil pomeni za Inles veliko priložnost, vendar pa pri njegovem načinu poslovanja - izdelavi in prodaji izdelkov po naročilu - v glavni sezoni prodaje stavbnega pohištva tudi potrebo po zagotovitvi denarja za pričakovano povečano oskrbo z reproma-teriali. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do prekinitve izpolnjevanja naročil, s tem pa tudi do izgube kupcev in trgov, kar pa bi ob veliki konkurenci na tujih trgih za Inles lahko že pomenilo propad podjetja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
A4AN4P
tutističnOL
Kandijska 9, Novo mesto 068/321-115, fax: 068/342-136
ZA VAŠO LAŽJO ODLOČITEV
Do 30. maja podaljšujemo plačilo na 5 čekov za počitnice iz našega kataloga!
Pohitite s prijavami!
RA Z S TA VA GOSTOUUBEN DOM - Na pobudo Republiškega urada za varstvo potrošnikov je ljubljansko podjetje Domus, ki že leta skrbi za izobraževanje potrošnikov, v sodelovanju z novomeško občino pripravilo razstavo opreme za kuhinje, potem male in velike gospodinjske aparate, opremo za sanitarije in za bivalne prostore, ki jo je obogatilo z razstavo prehrambenih izdelkov domačih proizvajalcev in ku-halne in servirne posode. Razstava je na ogled v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu od 19. do 24. maja, od 9. do 19. ure. Vse dni pa bodo potekala tudi svetovanja. (Foto: J. Dorniž)
Mednarodna vojska in mi
Maja 1997 se je na uniforme slovenskih vojakov prijelo precej tujega prahu. Ena od priložnosti za to je bila mednarodna vojaška vaja Rescuer ’97, kjer je sodelovalo 14 častnikov, 14 podčastnikov in 2 vojaka enot radiološko-kemično-biološke obrambe Slovenske vojske. Vajo, ki je potekala v Makedoniji, so organizirali v sklopu Partnerstva za mir. Rescuer ’97 je v nekdanji najjužnejši republiki nekdanje SFRJ združila
ugotoviti, ali je mogoča skupna mednarodna vojaška akcija ob morebitni nesreči z nevarnimi snovmi.
Le nekaj dni po začetku te vaje je odšla na veliko bolj tvegano pot prva slovenska vojaška mirovna odprava. Vojaki, podčastniki in častniki Slovenske vojske bodo verjetno do konca julija sodelovali v mednarodnih mirovnih posegih v Albaniji. Jedro tega slovenskega vojaškega sestava je sanitetna enota. To dejstvo vso reč nekoliko ublaži. Vendar zadeva ohranja
vso
na
Bližnjem vzhodu. Tako kot takrat se danes postavlja kopica vprašanj o taki slovenski prisotnosti v mednarodni skupnosti. Nekaj mnenj smo zbrali v anketi
FRANC GERJEVIČ, upokojeni voznik motornih vozil iz Brežic: “Prav je, da gredo naši fantje kot vojaki na tuje. Ib je poučno. Resje tudi nevarno. Vendar je nevarno tudi doma. Spomnimo se, daje zadnjič v Sloveniji
ffi*
pred leti. V druge države naj gredo samo naši poklicni vojaki, ki so za to pripravljeni.”
MARTIN ČEŠEK, mehanik z Ar-meškega: “Ni potrebe, da gredo naši v mednarodne enote. Strinjam se, da kdo gre kot plačanec, nikakor pa ne, da tja pošljejo nepoklicnega vojaka. Če bodo morali zaradi Nata, je narobe. Vstop v Nato so si izmislili naši politiki. Mi, ki smo tu doma, vemo, kako je bilo, ko je bila v Cerkljah JLA. Zdaj je tam blažen mir. Če bo Nato, bo tega miru konec.”
ŠTEFKA ŠTURBEJ, kmetica z Orešja nad Sevnico: “Vsaki mami je hudo, ko gre sin k vojakom, še posebej, če gre v drugam, npr. zdaj v Albanijo. Ko bodo tam doli doživeli kaj groznega, bodo mislili drugače. Ib o prostovoljcih pa poznamo. Moj sošolec je bil kot vojak v Izraelu. Govorilo se je, da so ti vojaki prostovoljci. On pa je povedal, da so morali iti, da ni bilo prostovoljno.”
LUDVIK VIDMAR, upokojenec iz Trebnjega: “O tem, da gredo naši fantje v okviru mednarodnih enot v vojsko tudi v druge države, nimam posebnega mnenja. Če menijo, da na ta način, pa kjerkoli že, pripomorejo k miru v svetu, je prav, da gredo. Sicer pa mislim, da se takim verjetno gre bolj za denar, saj se menda v mednarodnih enotah dosti zasluži. Sam imam na svoje služenje lepe spomine.”
JURE KOS, urar iz Novega mesta: “Prav je, da se tudi naši vojaki udeležujejo akcij v drugih državah. Če hočemo v Evropo in v Nato, moramo to jasno pokazati tudi s takim sodelovanjem v skupnih vojaških akcijah. Vendar naj bi naši vojaki, poklicni seveda, sodelovali le v mirovnih akcijah, tako kot je to primer sedaj v Albaniji.” '
BOJAN ŠTEFANIČ, gimnazijski maturant iz Kočevja: “Iluzorno je pričakovati, da nam bo vključitev v Nato prinesla samo ugodnosti. Če hočemo v Nato, moramo za to tudi kaj dati. Sodelovanje naših vojakov v mednarodnih enotah je cena, ki jo moramo plačati. Zaradi razdvojenosti javnosti glede tega pa so naši politiki to zelo diplomatsko rešili tako, da so poslali sanitetno enoto.”
ŽELJKO ŠAFAR, zaposlen v KVM Grafika, doma iz Ribnice: “Težko bi rekel, ali je prav, da sodelujemo v mednarodnih enotah, ali ni. Če hočemo v Nato, moramo sodelovati. Brez tega pač ne bo šlo. Imam pomisleke, če upoštevam, kam odhajajo in kdo gre. Če bi šlo samo za prostovoljce, ki se sami odločijo tvegati življenje, potem bi bilo v redu. Bojim pa se, da ne bodo samo prostovoljci.”
BARBARA VRŠČAJ, študentka iz Čmomelja: “Glede na to, da se Slovenija šele razvija, nisem preveč navdušena, da bi sodelovali v mednarodnih enotah. Če gre za protovoljce, to še odobravam, nikakor pa se ne strinjam, da bi tiste, ki bi šli v mednarodne vojne enote, določili. Tildi nisem proti, če naši člani mednarodnih enot pomagajo pri humanitarnih akcijah in so brez orožja.”
ANICA NEMANIČ, šivilja iz Metlike: “Nič ni narobe, če gredo naši fantje in možje v mednarodne enote. Saj imamo razvite enote, in če hočemo še kam priti, moramo sodelovati, da nas svet še bolj spozna. Prav pa je, da gredo v enote, kjer pomagajo v humanitarnih akcijah, ne pa da se bojujejo. Nič ne vemo, kaj se še lahko zgodi z nami, in veseli bomo, če nam bodo pomagale humanitarne enote.”
OMERZA DIREKTOR SKLADA ZA RAZGRADNJO NEK
KRŠKO - Po odstopu prejšnjega direktorja sklada za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje Antona Mustarja seje za novega direktorja prijavil bivši poslanec LDS mag. Igor Omerza iz Ljubljane. O njegovih pogledih na bodoče delo sklada so se pogovorili člani sklada z njim na seji v ponedeljek. Omerza meni, naj sedež sklada tudi nadalje ostaja v Krškem. Meni, da se je n delu potrebno dogovarjati tudi s sosednjo Hrvaško. V skladu so še nadalje pripravljeni vložiti vsaj 70% sredstev v podjetje Savske elektrarne za gradnjo verige savskih elektrarn. Vlada mora vložiti v slovenski parlament zakon o jamstvu za to posojilo. Tako bo denar iz energetike namenjen za prepotrebne novogradnje. Upravni odbor je za stari dolg nuklearke do sklada in zamudne obresti z nuklearko sklenil izvensodno poravnavo.	v
A. Ž.
Minister Jereb napovedal spremembo
Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb na delovnem obisku v metliškem zdravstvenem domu - Dr. Blaž Mlačak opozoril na kadrovske težave in problem z dežurstvi
METLIKA - V ponedeljek je metliški zdravstveni dom obiskal minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, spremljal pa ga je tudi akademik dr. Vinko Kambič. V zdravstvenem dorrtu so ministra opozorili na nekatere težave, ki so značilne za celotno slovensko zdravstvo, predvsem pa na probleme, ki pritičejo majhni in obmejni metliški občini, ki pa ima poleti veliko turistov.
Ob ogledu zdravstvenega doma je direktor dr. Blaž Mlačak povedal, da nimajo prostorske stiske in da bo prostora dovolj še za naslednjih 20 let. Večje težave pa so s kadri. Imajo 27 zaposlenih, in
čeprav jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije priznava 5 zdravnikov splošne medicine, imajo le tri. Tako so si prisiljeni pomagati s pediatrom, zdravniki iz črnomaljskega zdravstvenega
•	Trdim, da Cerkev pri nas izziva novo protireformacijo. (Pretnar)
•	Postkomunizem je bolj komunističen od komunizma. (Makarovič)
NA OBISKU V ZDRAVSTVENEM DOMU - Zdravstveni minister dr. Jereb je bil presenečen nad dobro opremljenostjo in urejenostjo metliškega zdravstvenega doma. Zdravniki pa so mu potožili, da so kljub temu, da bi jih bilo lahko pet, le trije, delati pa morajo vseeno za pet zdravnikov. Na fotografiji (od leve proti desni): direktor metliškega zdravstvenega doma dr. Blaž Mlačak, ministrova žena dr. Berta Jereb, minister dr. Marjan Jereb, zdravnik dr. Vukovič in metliški župan Branko Matkovič. (Foto: M. B.-J.)
Vinska vigred podirala rekorde
Jubilejno metliško prireditev je po ocenah obiskalo rekordno število obiskovalcev, ki so popili rekordno količino vina in pojedli na desetine jagenjčkov in odojčkov
METLIKA - Letošnja Vinska vigred v Beli krajini, kije bila pretekli petek, soboto in nedeljo v Metliki, je bila zares jubilejna. A ne le zato, ker je bila 15. zapovrstjo, ampak zategadelj, ker je bilo vse dni zelo lepo vreme, ki je, tako ocenjujejo, privabilo tudi rekordno število obiskovalcev.
Koliko ljudi iz vse Slovenije je ob koncu tedna obiskalo malo Metliko, ki šteje le 3.500 prebivalcev, je težko reči. A če je za pretekla leta veljala ocena, da Vinsko vigred obišče okrog 20 do 25 tisoč ljudi, je letos moč reči, da je bilo to število še nekoliko večje. Obiskovalci pa so bili po vtisih, ki jih je bilo moč zbrati, zadovoljni. In predsednik prireditvenega odbora Branko Matkovič, ki je hkrati tudi metliški župan, pravi, da Vinska vigred uspe, če so zadovoljni organizatorji, ti pa so zadovoljni, če nimajo pripomb gostje in obiskovalci.
Sicer pa je bila po Matkoviče-vem mnenju prireditev jubilejna tudi po urejenosti. Tisti, ki so točili pijačo na šankih, so se po njegovih besedah držali pravil igre, saj je bil tudi nadzor nad tem, kaj točijo, večji kot pretekla leta. Le eden od “šankistov” si je drznil točiti tudi pivo, kar je prepovedano, in ta po zagotovilu župana prihodnje leto ne bo dobil več dovoljenja za šank. Sicer pa so tudi na policiji potrdili, da na pri-
reditvi ni bilo omembe vrednih izgredov, čeprav je steklo po grlih kar precej vina. Koliko, organizatorji prav tako lahko le ocenjujejo, zagotovo pa ga je bilo vsaj 15 tisoč litrov, medtem ko so obiskovalci pojedli vsaj 250 pečenih jagenjčkov in prašiškov.
Tudi letos je bil vse tri dni na Trgu svobode bogat kulturni program, ki, ne nazadnje, pripomore, da Vinska vigred ni zgolj velika veselica. Je pa res, da so letos obiskovalci pogrešali modno revijo, ki je bila že po tradiciji ob petkih po uradni otvoritvi prireditve. Nekako se je že prijelo tudi, da so na slavnostni otvoritvi vinogradnikom podelili diplome z velikim
•zlatim znakom in diplomo za šampiona, kar pa so letos predstavili na sobotno slavnostno sejo Društva vinogradnikov Bele krajine, ki ji prisostvuje znatno manj ljudi kot otvoritvi. Pa vendar je Vinska vigred prav zaradi vina in to predvsem dobrega.
M. BEZEK-JAKŠE
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
SEZONA OB KOLPI SE ZAČENJA
KOSTELSKO - Vreme je lepo in ob sobotah in nedeljah jih vedno več ljudi ob Kolpi. Planinsko društvo Ribnica je že sklenilo dogovor o najemu prostora za taborjenje v Brsniku za dva meseca, in sicer za potrebe planinskih društev iz vse Slovenije.
PLES NA RAŽNJU - Koliko jagenjčkov in odojčkov so takole zavrteli na letošnji Vinski vigredi, je težko reči, vsekakor pa na desetina. Tudi pečenka je ena od značilnosti največje metliške prireditve, brez katere Vinska vigred ne bi bila, kar je. (Foto: M. B.-J.)
Podjetje “Preskrba”, trgovina na debelo in drobno, p.o., Sežana vabi k sodelovanju
zunanjega sodelavca za trženja In pospeševanje prodaje proizvodov znanih tujih blagovnih znamk - predvsem prehrambenega blaga na področju Dolenjske.
Če ste ekonomsko-komercialni tehnik ali komercialni tehnik, imate najmanj 2 leti izkušenj na področju prodaje prehrambenega blaga, stalno prebivališče na področju Dolenjske ter lasten avto, nam v roku 15 dni od dneva te objave pošljite kratek življenjepis in opis delovnih izkušenj na naslov: Preskrba, p.o., Sežana, Kadrovska služba, Partizanska c. 71, p.p. 85, 6210 Sežana.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na komercialno službo, telefon 067/31-751, interna št. 244.
Ljubljansko pismo
Zamrznjene naše milijarde ob hrvaški obali
Jadran nas (ne) vabi
LJUBLJANA - Bolj kot domače gore Slovence že desetletja privablja hrvaški Jadran. Blizu je pa tudi dokaj poceni je (bil), še zlasti za delavce podjetij, ki so si ob morski obali postavili počitniške domove. Poglejmo, kakšna usoda se lastnikom letos obeta!
Slovenski delovni kolektivi so začeli z organizirano delavsko turistično dejavnostjo po letu 1963. Dve desetletji so združevali denar skupne porabe, kar četrtino letnega dopustniškega regresa, za postavitev svojih počitniških zmogljivosti, pomagali pa si tudi z izdatnim prostovoljnim delom. Tako je v letu 1984 na Hrvaškem 2.700 slovenskih podjetij imelo skupno 53.000 ležišč. Natančnega popisa ni, izračunali pa so. da so slovenski počitniški domovi nit Hrvaškem vredni okrog 3 milijarde nemških mark.
Hrvaška vlada ni naklonjena tuji lastnini in ježe leta 1991 objavila uredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičninami. Prepovedala je prodajo tega premoženja kakor tudi njegovo oddajanje v najem - z nekaj izjemami, ki pa jih lahko potrdi samo hrvaška vlada. Hrvaška je pred dvema letoma sprejela tudi zakon o gostinski dejavnosti, ki dovoljuje dejavnost v objektih zaprtega tipa, to je počitniškim domovom, le domačim, hrvaškim podjetjem! Prav zaradi številnih protestov lastnikov počitniških domov so po meddržavnih pogovorih med Slove-
nijo in Hrvaško nato sprejeli začasni moratorij na določbe tega zakona. Ta moratorij je veljal do konca lanske poletne sezone, vprašanje pa je, kaj bo letos. Bo hrvaška država spet podaljšala ta moratorij ali ne? Če ga ne bo, je vprašanje, koliko Slovencev bo sploh lahko letovalo v svojih počitniških domovih na Hrvaškem.
V	Sloveniji ni enotnega mnenja, kako naj bi naši lastniki počitniških domov sploh ravnali glede lastnine v tujini. Ker gre za premoženje izjemne vrednosti, ki bo nedvomno odločilno vplivalo na izid pogajanj med državama, bi morala tudi Slovenija sprejeti strategijo do razpletanja usode domov.
Zganili so se končno Svobodni sindikati Slovenije in vladi predlagali, da bi to lastnino s posebno uredbo prenesla na sindikate. Lastniki in upravljal-ci počitniških zmogljivosti pa naj bi pri sindikatih ustanovili svoje združenje, ki bi ustanovilo eno ali več podjetij za sindikalni turizem. To podjetje bi v upravljanje vključilo tudi sindikalno lastnino na Hrvaškem.
In stališče vlade? Sindikatom so njeni predstavniki odgovorili, da bi “zadevo” morda lahko rešili z ustanavljanjem podružnic naših podjetij v sosednji državi. Omenjene počitniške zmogljivosti da sq last podjetij, ne pa sindikatov.
V	Gospodarski zbornici Slovenije pa so prepričani, da ustanavljanje podružnice v sosednji državi ni možno in da z njimi ne bi rešili težav, ker hrvaške omejitve “niso statusne, ampak lastninske”. To pomeni, da ni bistvena pravna oblika podjetij, ampak status nepremičnine, ta pa je zamrznjen, zato jih nikakor ne morejo uporabljati ne Hrvati ne tujci. Zato v Gospodarski zbornici Slovenije menijo, daje edina rešitev - sklenitev dvostranskega premoženjskega sporazuma.
VINKO BLATNIK
doma in z dr. Ivko, ki je kirurg v bil zdravstveni dom le odskočna deska za druge, privlačnejše službe. Težava je, da jim v Metliki tudi nimajo kaj ponuditi, saj stanovanj ni.
Drugi problem so dežurstva. Sedaj velja, da imajo dežurstva odobrena v zdravstvenih domovih, kjer je več kot 15.000 prebivalcev, v metliški občini pa jih je le 8.300. Tako jim zavarovalnica priznava le pripravljenost. Na novomeški bolnišnici. Drži sicer, da so štipendirali že precej domačinov, ki pa so se potem namesto za delo v zdravstvenem domu odločili za zdraviliško ali bolnišnično specializacijo. Ali pa jim je pomoč je priskočila občina, ki je lani in bo tudi letos odštela po 1,5 milijona tolarjev za dežurstva, saj gre v Metliki za specifične razmere zaradi meje, povečanega prometa zlasti ob koncu tedna, velikega števila turistov v poletni sezoni. Ne nazadnje pa v zakonu o zdravnikih piše, da mora biti zdravniška pomoč zagotovljena in dostopna vsem pacientom. Vendar je sedaj dežurni le zdravnik, brez medicinske sestre, kar ni sprejemljivo, saj ostane zdravstve-
• Minister dr. Jereb je dejal, da sedaj pripravljajo zakon, v katerem bo marsikaj urejeno drugače kot sedaj. Prepričan je, da bodo zdravniki začeli prihajati tudi na podeželje, ker bo zakon takšen, da bodo plače na podeželju večje, zdravniki pa bodo tem več plačani, čim več bodo delali. Opozoril pa je, da, žal, spremembe pri nas potekajo počasi, zato se bodo morali v Metliki še nekaj časa ubadati s kadrovskimi težavami.
ni dom, ko gre zdravnik med dežurstvom na obisk, prazen.
M. BEZEK-JAKŠE
Novomeška kronika
STENČAS - Na koncu arkadnega hodnika pred Dolenj kino trgovino s tekstilom na Glavnem trgu visi stenčas smučarskega društva Krka Rog. Pogled na fotografije z zimskih smučarskih tekmovanj človeka prijetno osveži. Bati se je le, da se sneg na slikah ne bo zdržal temperatur okoli 30 stopinj Celzija in bo začelo izza stekla kapljati in curljati. Če že zimske fotografije visijo v poletni vročini, naj pozimi kažejo smučanje na vodi.
SABINA - V trgovini Sabina na Glavnem trgu je gospa zlatih srednjih let na binkošt-ni ponedeljek dopoldne doživela nenavadno “prijaznost” prodajalke. Prijateljici je pred trgovino dejala, da gre samo nekaj pogledat. “Trgovina ni za gledat. Je škoda časaj” jo je sprejela prodajalka. Ženska, vajena vsega hudega, je trgovsko prijazno pripombo preslišala in vprašala, če imajo tak in tak komplet. “Imamo, ampak ne za gledat!” je v svojem slogu ustrelila prodajalka. Tudi prijateljica, kije ostala pred trgovino, je pred časom imela podobno izkušnjo s to prodajalko. Če bo šlo tako naprej, bo ravno prodajalka kmalu tam samo “za gledat”.
SADJE - Stojnica s sadjem in zelenjavo v Bršljinu stoji tako rekoč na pločniku ob zelo prometni cesti. Ravno tam je tudi avtobusno postajališče, tako da človeka, ki malo bolj korajžno stopi iz avtobusa, kaj lahko zanese med jabolka in solato. Da o “vitaminskih” oblogah prahu in avtomobilskih izpuhov na tej zdravi prehrani niti ne izgubljamo besed.
SMETNJAK - Nekateri prebivalci hiš za bloki na Kandijski cesti so zelo inovativno rešili vprašanje odlaganja svojih odpadkov, predvsem večjih, zajetnejših in bolj smrdljivih. Ko čistijo okolico svojih hiš, pospravljajo kleti ali koljejo piščance, odpadke zbašejo v kartonske škatle in večje vreče in jih v varstvu noči ali zgodaj zjutraj civilizirano odložijo v ali ob blokovske smetnjake. Potem svoje opravijo Romi, kar ostane, pa odpeljejo komunalci. Pred hišami pa vse tako lepo in čisto. Celo smetnjaki!
Ena gospa je rekla, da dolenjski knjižni sejem ni kulturni dogodek. Ne na otvoritvi ne na nobeni prireditvi ob sejmu ni bilo ne novomeškega župana ne občinskega sekretarja za kulturo.
Suhokraniski drobiž
POHVALE MLADIM GASILCEM - Poveljnik vojašnice v Novem mestu Anton Klobčaver je našel prosti čas in obiskal mlade gasilce na tekmovanju v vojašnici (predsednika GZ Novo mesto Poljšaka ni bilo) in med drugim čestital mlademu Mitji Longarju iz Ajdovca za uspešno izvedeno vajo (na sliki). Mladi gasilci so bili nasploh zadovoljni z urejenostjo objektov in prijaznostjo vsega osebja v vojašnici.
IZLET UPOKOJENCEV -Dvorski upokojenci so skupaj z upokojenci iz Hinj in Prevol že pred dnevi z dvema avtobusoma odšli na enodnevni izlet na Prekmurje. Poročajo, da je bil izlet zelo zanimiv.
S. M.
MŠŠ I 2 N A S I H O 3 Č I M MM
Nezaposlenost na slovenskem jugu
Sindikat je pripravil pogovor o zaposlenosti, brezposelnosti in odpiranju novih delovnih mest ■ Dolenjska zapostavljena od države ■ Hude socialne stiske
NOVO MESTO - Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolensko je v ponedeljek pripravila dobro obiskan pogovor o zaposlenosti, brezposelnosti in novih delovnih mestih. Dejstvo je, da se na Dolenjskem in v Beli krajini nezaposlenost povečuje, na pogovoru so govorili o tem, kaj bi bilo treba storiti za preobrat na tem občutljivem in hude ekonomske, socialne in druge stiske povzročujočem področju. Z zaključki bodo seznanili vse župane in poslance s tega območja ter spet tudi ministrstvo za delo.
PRIZNANJA MLADIM RAZISKOVALCEM - V petek so na 5. srečanju Mladih raziskovalcev Bele krajine, Dolenjske in Posavja na grmski kmetijski šoli pod Trško gro podelili priznanja najboljšim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem. Priznanja sta podeljevala Nikola Padevski, predsednik območnega odbora ZOTKS, in Stanka Florjančič, predstavnica Gibanja znanost mladini. (Foto: J. Domiž)
BOGATO PARTNERSKO SODELOVANJE - Letos obhajamo deseto obletnico prijateljskih vezi med Novim mestom in mestom Langenhagen v Spodnji Saški. Za binkoštne praznike je partnerski Langenhagen obiskala močna športna delegacija iz Novega mesta, ki jo je vodil županov pooblaščenec Marjan Menger. V Langenhagnu so se mladi nogometaši udeležili mednarodnega turnirja v spomin na nekdanjega župana mesta Langenhagen Walterja Bettgesa, ki je bil veliki prijatelj Dolenjske. Čeprav poudarek športnih srečanj ni bil na športnih dosežkih, so se novomeški športniki na vseh tekmah izredno odrezali. Mladi nogometaši so gladko zmagali na nogometnem turnirju. Kar šestkrat so zmagali in brez prejetega gola osvojili prvo mesto. Ravno tako so bili uspešni mladi košarkarji, ki so nasprotnika v finalu ugnali kar s 47 koši. Na namiznoteniškem turnirju so samo z enim izgubljenim setom zmagali tekmovalci NTK Novo mesto. V merjenju moči z nemškimi vrstnicami so z 1:3 klonile le mlade odbojkarice. Novomeščani so bili v’ Langenhagnu deležni izjemnega sprejema, ki ga je s svojo prisotnostjo počastila tudi županja Waltraud Kruckeberg. Na fotografiji: Miran Jerman in Marjan Menger pred zmagovitimi nogometaši. (Besedilo in slika: B. Avbar)
■ -.v l ' ■ ■ v*i&;
UREDITEV KRIŽIŠČA - Dela na križišču na Dolenjem Mokrem Polju gredo h koncu. Poleg urejenega in prostornega križišča bodo naredili še pločnike, avtobusna postajališča ter postavili javno razsvetljavo in prometno signalizacijo. (Foto: J. D.)
Gospodarski položaj na Dolenjskem se je lani sicer malo izboljšal, a seje nezaposlenost kljub temu v primerjavi z letom poprej povečala za 2 odst. Novih delovnih mest skoraj ni, stopnja brezposelnosti pa se v regiji povzpne celo do 20 odst., medtem ko je povrečna slovenska 14-odstot-na. Na delo ljudje čakajo povprečno že 2 leti in dlje, le tretjina brezposelnih dobiva denarno pomoč, večina novih zaposlitev pa je za določen čas. Tudi do konca letošnjega leta ne kaže, da bi se stanje na področju zaposlovanja izboljšalo.
Konec lanskega leta je bilo v dolenjski regiji in v Beli krajini zaposlenih 37.860 ljudi, kar je pol odst. manj kot leto poprej. Ža 3,6 odst. se je zmanjšala zaposlenost v gospodarstvu, za 2,5 odst. pa povečala v negospodarstvu. Decembra lani je bilo na novomeškem Zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 6.300 brezposelnih ljudi. Povečal se je delež starejših brezposelnih delavcev.
KLIC V SILI
' Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro).
•	NOVO MESTO - Otroci in mladostniki, če ste zaradi neurejenih družinskih odnosov, težav v šoli, sporov z vrstniki ali česa drugega v stiski in potrebujete nasvet oz. pomoč, pokličite - prisluhnili vam bodo in vam skušali pomagati strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer na številki 068/341-304 od ponedeljka do petka (med 14. do 15. uro).
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293.
•	ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro na številko 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro.
V
Sentjemejsko križišče pred obnovo
V šentjernejski občini potekajo dela na več odsekih cest ■ Polju - Rekonstrukcija mostu v Gorenjem Gradišču
Ureditev križišča na Dolenjem Mokrem Gradnja mostu v Dolenji Stari vasi
ŠENTJERNEJ - Trenutno potekajo na več koncih šentjernejske občine dela na cestnih odsekih oz. križiščih. Na Dolepjem Mokrem Polju, Iger urejajo križišče na regionalni cesti Novo mesto - Šentjernej, obenem gradijo še pločnike, javno razsvetljavo, postavljajo prometno signalizacijo, zgradili pa bodo tudi tri postajališča. Z deli že zaključujejo. Investicija bo stala okrog 50 milijonov tolarjev, od tega je desetino prispevala republika, ostalo pa bo plačala šentjernejska občina.
Že nekaj časa je gradbišče tudi na cesti v Gorenjem Gradišču, prav tako na regionalni cesti Novo mesto - Šentjernej, kjer so se zaradi ozkega mostu pogosto dogajple prometne nesreče. Za rekonstrukcijo in popravilo mostu bo denar prispevala republika, za pločnik, javno razsvetljavo in kanalizacijo pa občina. Dela zaključujejo tudi v Dolenji Stari vasi, kjer so naredili regulacijo Lačnega potoka, za kar je denar prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. Zgradili so tudi nov most s pločnikom, javno razsvetljavo, uredili odvodnjavanje meteornih vod, razširili so cesto in zgradili prepuste. Investicija je vredna okrog 35 milijonov tolarjev.
Šentjernejčani se zavedajo, da je skrajni čas za ureditev križišča
v Šentjerneju. Za njegovo semaforizacijo imajo že izdelan načrt, za izvedbo pa morajo pridobiti le še soglasja lastnikov. Pripravljajo pa se tudi na rekonstrukcijo križišča, dokumentacija naj bi bila narejena še v letošnjem letu. Ureditev križišča naj bi predvidoma stala okrog 100 milijonov tolarjev.
• Za obrtno cono imajo na občini že narejeno dokumentacijo za gradnjo infrastrukture in investicijski program. Občina je tudi uradno postala lastnica obrtne cone, trenutno pa pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč, ki mejijo nanjo. Na občini računajo, da bodo zemljišča na prodaj v roku dveh mesecev.
Radi bi posodobili tudi 3 km lokalne ceste Stražnik - Vrhpolje, za kar nameravajo pridobiti denar na natečaju za razvoj demografsko ogroženih območij. V celotni občini pa bi radi postavili enotna avtobusna postajališča s hiškami, to je okrog 10 postajališč. Na komunalnem področju so v Šentjerneju načrtovali še rekonstrukcijo vodovoda od Vrhpolja do Šmarja, ker pa jim je zmanjkalo denarja, so obnovili le polovico od načrtovanega.	j ^
Napovedi kažejo, da se bo zaposlenost v regiji še zmanjševala, število brezposelnih pa se bo do konca leta še povečevalo, nadaljeval se bo tudi odliv izobraženih ljudi, zlasti v Ljubljano.
Na pogovoru so se razpravljal-ci kar po vrsti pritoževali nad odnosom države do Dolenjske, ki da je v vseh pogledih zapostavlje-
* O brezposelnosti pa smo slišali tudi drugačno zgodbo. Pred časom je novomeška gradbena firma iskala dve skupini po 30 ljudi, da bi jih usposobili za delo v gradbeništvu. Novomeški Zavod za zaposlovanje je pozval 600 brezposelnih, naj se prijavijo. Dve tretjini jih je takoj odklonilo delo v gradbeništvu, 80 sojih odklonili na zdravstvenem pregledu. V program usposabljanja se jih je vključilo 20, od teh so ostali trije.
ni jug. “V dveh letih je Dolenjska za odpiranje novih delovnih mest dobila od države borih 150 milijonov tolarjev, to je toliko, kot bi naj bi dobila ena sama večja firma,” pravi sekretar sindikata Jože Miklič. Medtem ko je država v naših krajih grozljivo stiskaška pri denarju za odpiranje novih delovnih mest, pa znajo v drugih
TISNIKAR V GALERIJI KRKA
LJUBLJANA - Galerija Krka se vključuje v Evropski mesec kulture, ki poteka v Ljubljani, z razstavo slik Jožeta Tisnikarja, ki jo bodo odprli danes, 22. maja, zvečer. O slikarjevem delu bo govoril dr. Milček Komelj, ob glasbi Stanka Arnolda pa bodo prebrali nekaj pesmi Daneta Zajca. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo Krokar z Zajčevimi pesmimi in Tisnikarjevimi slikami.
POHOD NA URŠLJO GORO
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto - sekcija Intel servis vabi vse svoje člane in ostale ljubitelje planin na enodnevni pohod na Uršljo goro (1699 m), ki bo v soboto, 31. maja. Odhod bo s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje ob 6. uri. Cena izleta za člane: 2.000 tolarjev, za nečlane 2.700 in za otroke 1.700. Prijave za pohod sprejemajo najkasneje do četrtka, 29. maja. Svojo prijavo lahko oddate tudi po telefonu - tajnici na št.: 323 - 780. Organizator pohoda je Marko Rems - tel: 323 - 724 in 26-811.
DOBRODELNI KONCERT V ŠMIHELSKI CERKVI
NOVO MESTO - Novomeška občina in Župnijski urad Šmihel vabita na dobrodelni koncert Dobro jutro, beli dan - otroci za otroke, ki bo v soboto, 24. maja, ob 20. uri v šmihelski cerkvi. Na koncertu bodo nastopili otroci iz posebne šole iz Frankentala v Nemčiji pod vodstvom njihovega rektorja Heinricha Ullricha. Dobrodelne prispevke poslušalcev koncerta bo občina namenila za nakup barvnega notnega sistema za prizadete, ki ga bo podarila otrokom in glasbenim terapevtom na šoli Dragotina Ketteja.
Od 24. 5. do 31. 5. 1997 V TRGOVINI NOVOTEKS NOVO MESTO
20% akcijski popust s proizvajalcem HenRicci
pri nakupu 2 kom hlač ali več nudimo dodatni 5% popust
Modna hiša JULIJA in prodajalna »KROJAČ« Bršljin v Novem mestu, prodajalne Šentjernej, Metlika in »BREZA« v Črnomlju vabijo na teden s HenRiccijem.
predelih od nje dobiti celo denar za plače. Letos naj bi država dala za odpiranje novih delovnih mest več kot 3 milijarde tolarjev in po prepričanju udeležencev pogovora na sindikatu bi vsaj desetina tega denarja morala priti na Dolenjsko in v Belo krajino, saj je tukaj več perspektivnih programov, ki bi omogočali odpiranje novih delovnih mest, a ni denarja za njihovo izvedbo.
Na novomeškem pogovoru so se zavzeli, naj da vlada prednost ukrepom za zmanjšanje brezposelnosti, ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih. Poseben problem je tudi vse večje zaposlovanje na črno, ki je brez dvoma tudi posledica vse hujših socialnih stisk, ki ljudi sili v to, da pristajajo na izkoriščanje in ga celo pri-
kriVaj°'	A. BARTELJ
55-letnica
Gorjanskega
bataljona
Proslava v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Odbor skupnosti borcev Gorjanskega bataljona vabi na jubilejno proslavo ob 55. obletnici ustanovitve gorjanskega bataljona, ki bo v nedeljo, 25. maja, ob 11. uri v Šentjerneju na Hipodromu. Pozdravni govor bo imel šentjernejski župan Franc Hudoklin, slavnostni govornik pa bo Bogdan Osolnik. V kulturnem programu bodo nastopili šentjernejski pihalni orkester, mešani pevski zbor Ajda in učenci šentjernejske osnovne šole. Tega dne bo tudi pohod, in sicer bo ob 8. uri odhod izpred spomenika NOB v Gabrju proti Brusnicam, Tolstemu vrhu na Vrhpolju, kjer bo ob 10. uri pri spomeniku komemorativna slovesnost s častno stra#o in polaganjem venca. Na dan proslave bo ob 10. uri tudi zbor borcev in bork Gorjanskega bataljona.
Gorjanski bataljon je. bil največja partizanska enota na območju Gorjancev, ki so jo ustanovili na Pragu nad Javorovico 13. maja 1942, takrat pa je bilo v njej 150 borcev, predvsem domači-
• BORCEM GORJANSKEGA BATALJONA! - Vabila za jubilejno srečapje so bila poslana vsem nekdanjim borcem Gorjanskega bataljona. Če kdo vabila slučajno ni dobil, je seveda vljudno vabljen v Šentjernej! - Borci in borke bataljona se bomo zbrali na kratko srečaivje že ob 10. uri v zato pripravljenem šotoru.
Odbor SB GB
nov. V Gorjanskem bataljonu se je bojevalo okrog 540 borcev in bork, jeseni 1943 pa se je vključil v Belokranjski odred oz. 15. SNOUB. Danes je živih še okrog 130 borcev in bork.
V šestdesetih letih so ustanovili skupnost borcev Gorjanskega bataljona in aktivistov OF in sklenili, da ne bodo gojili le veteranskih tradicij in spominov, ampak da bodo dajali tudi pobude in materialno podporo krajem, ki so bili nekoč operativno območje bataljona. Podprli so gradnjo mnogih cest, vodovodov do obnove šole v Podgradu in Gabrju. “Vse to je le delček zgodovine osvobodilne poti Gorjanskega bataljona, kije ne more nihče spremeniti, zato naj letošnja 55. obletnica ustanovilve okrepi prijateljstvo rn tovarištvo ter oživi spomin in ponos na Gorjanski bataljon,” pravijo v odboru skupnosti borcev Gorjanskega bataljona.	. „
J. D.
Z M A | J H O B_t t N Mšš

Mora v oceno vino iz vseh sodov?
Vtisi treh predsednikov komisij pri ocenjevanju vzorcev vin za razstavo ob letošnji Vinski vigredi v Metliki - Dobra vina kljub povprečnemu letniku ■ Rdeča vina v senci belih
METLIKA - V okviru 15. Vinske vigredi v Beli krajini je bila v Metliki tudi razstava belokranjskih vin, ki seje sicer pričela že pred več kot dvajsetimi leti v Semiču. A medtem ko je bilo na prvi razstavi nagrajenih okrog 60 vin, jih je bilo letos, ko so vinogradniki prinesli rekordnih 664 vin, nagrajenih nekaj več kot 600.
Belokranjski muzej je v metliškem Ganglovem razstavišču pripravil slikarsko razstavo z naslovom “Deset slikarskih srečanj v Semiču na kateri razstavlja 53 slikarjev, ki so v minulem desetletju sodelovali na slikarskih kolonijah v Semiču. Razstavo je v petek odprl semiški župan Janko Bukovec, ki se je z državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje in prostor Markom Slokarjem (na fotografiji) tudi sprehodil po razstavi. Ob otvo-ritvi je zapel dekliški pevski zbor metliške folklorne skupine “Ivan Navratil”. (Foto: M. B.-J.)
V strahu pred srečanjem z vozili
“na črno ”
Belokranjci pričakujejo, da bo oblast ukrepala
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - V vseh treh belokranjskih občinah, zlasti pa v črnomaljski in semiški, je mnogokrat slišati veliko pripomb na račun vožnje s tehnično oporečnimi ter hkrati neregistriranimi vozili. Na to opozarjajo člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Čmomelj-Metlika-Semič na svojih občnih zborih, svetniki na sejah svetov, a tudi sicer je velikokrat javno slišati pripombe na takšno vožnjo, ko le nanese beseda na Rome. Kajti ti najpogosteje sedijo za volani neregistriranih avtomobilov. Na nekaterih cestah, zlasti na cesti, ki pelje od Semiča mimo Štirih rok v Metliko, je takšnih voženj vse več.
Ker v pomanjkljivo opremljenih avtomobilih praviloma sedijo neizkušeni vozniki s slabim ali nikakršnim znanjem o cestno-promet-nih predpisih ter brez vozniških dovoljenj, kaj lahko pride do nesreče in neljubih zapletov zaradi plačila škode.
Policija zatrjuje, da je pri tem nemočna, upa pa, da novi zakon o cestnem prometu, ki je v pripravi, ne bo pozabil tudi na takšne primere.
Sedaj, ko imajo Belokranjci v državnem zboru končno svojega poslanca, bi bilo prav, da bi tudi on v Ljubljani opozoril na ta problem. Čas bi bil, da se tudi državni uradniki nekoliko zamislijo in zavarujejo voznike, ki vozijo po vseh pravilih. Sedaj so namreč v prednosti tisti, ki vozijo na črno.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
PRIZNANJA ZA DOBROTE
METLIKA - Na vseslovenski razstavi z naslovom “Dobrote slovenske kuhinje”, ki je bila letošnjo pomlad na Ptuju, je sodelovalo tudi pet članic Društva kmečkih žena Metlika. Vse so prejele priznanja, in sicer Stanislava Muc z Gornje Lokvice zlato priznanje za belokranjsko pogačo z dodatki, Marija Dragovan z Grabrovca srebrno priznanje za belokranjsko pogačo z dodatki, Nevenka Bnjuk z Radoviče bronasto priznanje za belokranjsko pogačo, Marja Mavretič iz Drašičev bronasto priznanje za belokranjsko pogačo ter Slavica Malešič iz Radovičev bronasto priznanje za krofe.
Predsednik izvršnega odbora Društva vinogradnikov Bele krajine Milan Vajda je na slavnostni seji društva ob Vinski vigredi poudaril, da ne gre spregledati poslanstva, ki ga je društvo opravilo pri izobraževanju vinogradnikov. Veliki zasuki so zlasti pri kletarjenju, saj je v zidanicah vse več sodobne opreme, nekateri vinogradniki pa imajo celo laboratorije. Glede velikega števila vzorcev na ocenjevanju pa je menil, da se ga ne bi smeli ustrašiti, vendar bi morali opraviti predocenjevanje. Zaželel pa je, da bi bila med vinogradniki večja enotnost.
In kaj so o letošnjem ocenje-
vanju vin menili trije predsedniki ocenjevalnih komisij? Dr. Dušan Terčelj je bil presenečen, saj so, kljub temu da letnika 1996 ne moremo šteti za odličen vinski letnik, vinogradniki znali pripraviti zelo dobra vina. Nekoliko so ga razočarala rdeča vina razen nekaterih vzorcev modre frankinje. Dr. Mojmir Wondra meni, da je bil lanski letnik po količini radodaren, manj pa po kakovosti, kar se je pokazalo v nekoliko nižji skupni oceni. Zadovoljen je bil z majhnim številom izločenih vzorcev, ki jim botrujejo kletarske napake, saj je kletarjenje po njegovem tudi v Beli krajini močno
ZA VINOGRADNIKA POMEMBNI TRIJE “P” - Slavnostne seje Društva vinogradnikov Bele krajine se je udeležila tudi slovenska vinska kraljica Sel-ma Lukač, ki je poudarila, da so pri vinogradniku pomembni trije “p”: proizvodnja, promocija in prodaja. Na fotografiji (od leve proti desni): Tone Plut, katerega družina je pridelala šardone-izbor, ki je postal šampion lanskega letnika, metliški župan in predsednik prireditvenega odbora Vinske vigredi Branko Matkovič ter vinska kraljica Šelma Lukač. (Foto: M. B.-J.)
napredovalo, še zlasti pri belih zvrsteh in sortnih vinih. “To pa le deloma velja za rdeča vina. Že nekaj let opozarjamo, da tržišče zopet zahteva rdeča vina, in ravno v Beli krajini je moč ustreči tem zahtevam. Tu so še velike rezerve,” meni dr. Wondra.
Po mnenju dr. Julija Nemaniča pa veliko število vzorcev na ocenjevanju kaže željo vinogradnikov, da bi dobili podatek, kakšna je kakovost njihovih vin, in da bi se z njimi uveljavili. “To je vsekakor hvalevredno obnašanje in tudi dokaz, da je vino v čislih. Res pa je tudi, da v Beli krajini ni pre-docenjevanj vin, na katerih bi odbrali najboljša vina za glavno ocenjevanje. Ni dobro stališče društva, da dovoli vsakemu vinogradniku svobodno odločanje o številu vzorcev vin, ki jih odda v ocenjevanje. Iz vsakega soda le ni j>otrebno dati vino v ocenjevanje komisiji, ki jo sestavljajo najvidnejši slovenski vinarski strokovnjaki,” pravi dr. Nemanič in meni, da v Beli krajini v dobrem letniku ni več kot 300 vin, ki bi smela sodelovati na ocenjevanju za Vinsko vigred. Škoda pa se mu zdi, ker so bila rdeča vina zopet v senci belih, medtem ko je bilo največ zanimanja za vina “posebne kakovosti” belih kakovostnih sort, ki pa dosegajo evropsko kakovost.
M. B.-J. •
• V demokraciji se stranki trudita dokazati, kako nasprotna ni sposobna vladati. Obe običajno pri tem uspeta in imata prav. (Mencken)
•Komur je ljubezen prevroča, naj jo ohladi z zakonom. (Ruski pregovor)
Delo najdejo prav za vse
V Mladinskem servisu zatrjujejo, da lahko z njihovo pomočjo dobijo delo vsi dijaki in študenti
SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Vinica je v soboto, 3. maja, pripravila srečanje starostnikov, starih več kot 80 let. Hkrati je podelila priznanja zaslužnim krvodajalcem. Kulturni program je pripravilo KUD Oton Župančič Vinica, za pogostitev starostnikov in krvodajalcev pa so prispevali G D Vinica, KO ZB in Društvo upokojencev Vinica, krajevna skupnost Vinica, Žito Črnomelj, podjetji Moda (Šutej Ljubica) Vinica inMPOV (Miro Puhek) Sečje selo ter trgovine Jožica Miketič, Pretoka; Dolenjka Vinica; delikatesa "Pri Binetu ” Drenovec; prodajalke trgovine MKZ Čmomelj-špecerija Vinica. Vsem iskrena hvala za pomoč. Na fotografiji: dolgoletna aktivistka RK Vinica Fanika Špehar med podeljevanjem priznanja krvodajalki. (Viljenka Bartolj)
Nadpovprečno veliko invalidov
Na črnomaljskem uradu za delo v zadnjih mesecih pada število brezposelnih - Prevladujejo iskalci zaposlitve brez poklica - Majhne možnosti za zaposlitev številnih invalidov
ČRNOMELJ, SEMIČ - Na črnomaljskem uradu za delo, ki pokriva črnomaljsko in semiško občino, je bilo pred tednom dni prijavljenih 1.399 brezposelnih. Na uradu opažajo, da se število brezposelnih od sredine lanskega leta, ko je iskalo zaposlitev kar 1.550 ljudi, zmanjšuje, nekoliko pa se bojijo junija, ko bo zaključilo šolapje veliko mladih. Denarno nadomestilo ali denarno pomoč dobiva približno tretjina prijavljenih.
Število brezposelnih se zadnje čase zmanjšuje predvsem na račun zaposlovanja v podjetju Danfoss Compressors, v IMP Livarju, a tudi pri nekaterih zasebnih delodajalcih. Kot je povedala vodja urada Lučka Pezdirc, slednji v glavnem težko dobijo delavce, čeprav bi 'se morali marsikdaj sami vprašati zakaj.
Po podatkih, ki veljajo za konec aprila, jih išče prvo zaposlitev 268, starih do 26 let je 384, medtem ko je bilo starejših od 40 let 579. Zaskrbljujoče je, da je skoraj
polovica vseh, prijavljenih na uradu za delo, brez poklica, torej zgolj s I. stopnjo izobrazbe. Od tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, je takšnih 175, starih do 26 let 171 ter tistih nad 40 let 226. Veliko, kar 325, jih je s IV. stopnjo izobrazbe, od tega skoraj polovica starejših od 40 let. Glede na poklic pa išče zaposlitev predvsem veliko kovinarjev in ekonomskih tehnikov.
Med poklici, ki jih delodajalci najbolj iščejo, so lesarski delavci, mlajše šivilje, gradbeni delavci,
* V javnih delih na komunalnem in socialnem področju dela letos v črnomaljski in semiški občini okrog 35 ljudi. Zanimanje za tovrstno delo je precejšne, predvsem na socialnem področju, kjer je povpraševanje po delu skoraj večje od ponudbe.
šoferji, kuharji in natakarji. Na črnomaljskem uradu za delo imajo glede na regijsko povprečje prijavljenih nadpovprečno število invalidov. Razlogi za to so težke delovne razmere v podjetjih, ki so sedaj zaprta ali so v zapiranju, kot so Belt, Kovinar, Rudnik Kanižarica. Po besedah Pezdirčeve pa so možnosti za zaposlitev teh ljudi zelo majhne.
M. B.-J.
ČRNOMELJ - Črnomaljska podružnica radovljiškega Mladinskega servisa je v Beli krajini dobri dve leti. V začetku so imeli pisarno tudi v Metliki, ker pa je bila Metlika premajhna, so se odločili, da obdržijo pisarno le v Črnomlju. Vendar pa se promet v servisu iz leta v leto povečuje.
Med šolskim letom je ponudb za delo več, kot je povpraševanja, junija pa se začne tudi povpraševanje. Vendar je doslej poleti uspelo dobiti delo vsem, ki niso bili preveč izbirčni in so se dovolj zgodaj zanimali zanj. Po besedah vodje poslovalnice Mete Andriše-vič je prav v tem prednost mladinskega servisa v manjšem kraju pred tistimi v večjih središčih. Sicer pa v Črnomlju svojim članom, ki jih je okrog 600, pišejo napotnice za delo kjer koli v Sloveniji, ne le v Beli krajini. Med tistimi, ki med počitnicami zaposlijo veliko dijakov in študentov, so predvsem Danfoss Compressors, Kolinska, Iskra, gostinska podjetja in večji zasebni podjetniki. Približno tretjina dobička črnomaljskega servisa gre v KJub belokranjskih študentov.
Prav sedaj v črnomaljskem servisu ustanavljajo tudi turistično posredovalnico. Podpisali so pogodbe z več turističnimi agencijami, načrtujejo pa, da bodo v bodoče tudi sami pripravljali
“ODRASLI SE UČIMO DRUGAČE”
ČRNOMELJ - Od 14. do 16. maja se je v RIC v Novem mestu izvajal program “Odrasli se učimo drugače” za brezposelne. Program, ki ga je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil namenjen odraslim, ki se vključujejo v izobraževanje z namenom, da bi bili pri učenju uspešni.
izlete, pfedvsem po ugodnejših cenah za dijake in študente. Že sedaj pa imajo v servisu fotokopiranje in vezavo, ki je za člane ugodnejša. Osnovnošolcem, sred-nješolcem in študentom so dali na voljo tudi oglasno desko.
M. B.-J.
V Semiču ulice
Z uvajanjem uličnega sistema naj bi pričeli jeseni
SEMIČ - TUkaišnji občinski svet je na zadnji seji dal občinski upravi prižgal zeleno luč za urejanje uličnega sistema v Semiču in nekaterih okoliških naseljih. Sedaj je namreč zlasti v Semiču zaradi dodatnih gradenj oštevilčenje stavb zelo neurejeno.
Ker so na Geodetski upravi v Ljubljani potrdili, da lahko ulica izjemoma poteka skozi več naselij, če so za to opravičljivi razlogi, so se v Semiču odločili, da ulice ne bodo potekale le po Semiču, ampak tudi po okoliških vaseh. Pri tem bodo naselja ohranila dosedanja imena, v ifaslov pa bodo le dodatno vstavili ime ulice. Tako bodo ulice potekale po Kašči, Kotu, Mladici, Sadinji vasi, Selih pri Semiču, Semiču, Vavp-či vasi in Vrtači.
Za pripravo predloga za uvedbo uličnega sistema je občina povabila k sodelovanju tudi črnomaljsko izpostavo Območne geodetske uprave Novo mesto. V Semiču načrtujejo, da bodo do jeseni, ko naj bi začeli uresničevati ulični sistem, pripravili predloge za imena ulic.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
CVETJE - Metlika je postala že kar nekako prepoznavna po lepo urejenih in cvetočih parkih. Prav pred Vinsko vigredjo pa se je zgodilo, da so predvsem tulipani, ki so še nekaj dni pred začetkom prireditve lepo cveteli, odcveteli. A za prireditev ni uspelo nasaditi novo cvetje. Ali za to ni bilo volje, denarja, ali česa tretjega, neverno. Res pa je,daje Metlika ob prireditvi izgledala nekako tako, kot bi šel možakar na gala ples v svečani obleki in zmečkani srajci.
ZADNJA VRATA - Ko je ob nedavnem obisku v metliškem zdravstvenem domu minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb s
a, se je metliški župan Branko Matkovič spomnil na paciente, ki morebiti čakajo v čakalnici. “Prav bi bilo, da bi ljudem povedali, da je prišel na obisk zdravstveni minister in da nismo pacienti, ki bi želeli priti k dr. Mla.Au mimo vrste, je dejal župan in - ostal živ.
URA - V metliško sejno sobo so na pobudo enega oa svetnikov namestili uro. Človek bi pričakoval, da bodo svetniki sedaj zadovoljni, a niso. Ugotovili so namreč, da gre zlasti med sejami lira prehitro...
EKOLOGIJA - V metliškem otroškem vrtcu so letošnjo zimo kurili na plin in ugotovili, da je takšna kurjava veliko dražja od ogrevanjana kurilno olje. Zato so že začeli razmišljati, da bi se preusmerili nazaj na olje. Vendar se je temu uprl svetnik Jože Marko Matkovič, ki je prepričan, da se morajo v vrtcu se naprej obnašati ekološko, torej kuriti s plinom. Če pa so zaradi tega večji stroški, naj bi po njegovem Zeleni prispevali nekaj denarja za vrtčevsko kurjavo. Jože Marko Matkovič ni v stranki Zelenih.
Črnomaljski drobir
HITROST - Črnomaljci hvalijo voznike avtomobilov, ki se v glavnem držijo predpisane hitrosti, ki velja za vožnjo po občinski prestolnici. Precej drugače pa je z vozniki težkih motorjev, ki divjajo skozi Črnomelj, kot da so na dirkališču. Meščani, kijih tako hitra in vse prej kot varna vožnja precej moti sprašujejo, zakaj policisti motoristov ne ustavijo in kaznujejo. Pa menda ne divjajo tako hitro, da jih policistom ni moč ujeti? Ali pa jih policija morda pusti pri miru zato, ker so se prostovoljno odločili za samomor? Vendar naj ga gredo motoristi potem raje delat kam drugam, če se že ne odločijo za drugačen način. Sele potem bo Črnomaljcem odleglo.
SPAKEDRANSCINA - O jezikovnih cvetkah, ki se pojavljajo v različnih gradivih, zlasti pa za seje občinskega sveta, smo že večkrat pisali. Nekaterim svetnikom gredo jezikovne “akrobacije” precej v nos, nanje pa opozarjajo na različne načine. Na zadnji seji občinskega sveta se je zgodilo, da svetnik m bil zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje preprosto zato, ker je bilo zapisano, da bo “...iz projekta možno razbrati zasnovo postajališč in aproskima-tiven predračun za postavitev le-teh...’ Kljub njegovemu protestu mu nihče ni razložil, kaj so v odgovoru pravzaprav želeli povedati.
Semiške tropine
LETENJE - V eni od zadnjih Semiških tropin je bilo zapisano, da bo morda semiški župan Janko Bukovec priletel z novo zastavo in grbom semiške občine na zemljo izpod neba, torej da bo skočil s padalom. In to trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Županje k temu dodal, da sicer ne ve, kolikokrat bo skočil, prepričan pa je, da bo, če bo priletel na mater Zemljo s padalom, grbom in zastavo, potem zagotovo tudi letel.
ZEBRE - V Metliki imajo navado. da pred Vinsko vigredjo na novo prebarvajo vse prehode za pešce. Zaradi varnosti pač. Dva dni pred začetkom metliške prireditve pa so na veliko barvali zebre tudi v Semiču. Očitno je bilo barvanje posledica zapisa, prav listi dan objavljenega v Delu, kjer je pisalo, da bodo Semičani na Jugorju zaprli promet med Novim mestom in Metliko. Tako bi obiskovalce Vinske vigredi preusmerili skozi Semič, da bi ljudje videli, po kakšni razdrapani cesti se morajo Semičani voziti, če želijo priti do Jugorja. Kdo je sprožil te govorice, se ne ve, o zapori ni bilo ne duha ne sluha, nove zebre v Semiču pa so le ostale.
DINARJI - V načrtu delovnih mest v upravnem organu občine Semič se je avtorjem zapisalo, da se lahko posamezni dodatki delavcem izplačujejo tudi v enakih dinarskih zneskih. Pa ne da bodo Semičani sedaj, ko imajo svojo zastavo in grb, uvedli še lastno denarno enoto!
Drobne iz Kočevja
DOLGOČASJE - Nizanje statističnih podatkov je lahko zelo dolgočasno. Inženir Alojz Vidic iz Mercatorja - Kmetijskega gospodarstva Kočevje je zato na razgovoru o problematiki kmetijstva v M - KG Kočevje ob predstavljanju podjetja s številčnimi podatki o obsegu kmetijskih površin, staleži živine, prireje in podobnega, na to opozoril. Vendar pa kljub temu nihče ni pričakoval, da bodo ti podatki tako dolgočasni, da bodo poslušalce uspavali. Zgodilo pa se je ravno to! Nekdo izmed udeležencev razgovora je namreč trdo zaspal in uvidevni sotrpini v poslušanju “nenamernega samospeva” Mercatorja - Kmetijskega gospodarstva Kočevje bi ga tudi pustili spati, če s svojim glasnim smrčanjem ne bi vse pogosteje izvabljal vse glasnejšega smeha. Pa tudi ob poslušanju drugih govornikov, čeprav so govorili o zadevah, ki bi morale privabljati v oči prej solze žalosti kot pa smeha.
DOMAČA DIVJAČINA -Kočevska Mesarija bo, kot vse kaže, kmalu usposobljena za predelavo in prodajo divjačine, ki poslej ne bo več morala obiti pol Slovenije, če ne celo tudi tujine, da bi bila na voljo ljudem tam, od koder pravzaprav izhaja. Po osmih letih, odkar so v Mesariji pripravili program za predelavo divjačine, so pred nedavnim dobili zanj tudi dovoljenje inšpekcijskih služb. Brzina pa taka!
Ribniški zobotrebci
NASELJA ZA ROME NE BO
-	Od prejšnjega tedna je v Ribnici dokončno jasno, da se ne bo začelo z izgradnjo romskega naselja v Lepovčah, kamor naj bi, kot se je sprva mislilo, preselili vse v ribniški občini stalno prijavljene Rome. K temu je prispevalo ne le nasprotovanje krajanov Lepovč, mapak predvsem dejstvo, da so se tudi Romi zopet premislili. Rom Brane Hudoro-vič, ki je bil že pred leti pa potem ponovno lani, ko se je zopet premislil, pobudnik za ureditev stanovanjskih problemov ribniških Romov, je prejšnji teden na občini podpisal izjavo, da se ne misli preseliti iz Goriče vasi na novo predvideno skupno lokacijo za Rome v Lepovčah. S tem pa je predsednik ribniškega romskega društa tudi zapečatil svojo usodo, kar zadeva izboljšanja svojih stanovanjskih in bivalnih razmer. Občina bo namreč, kljub temu da ne bo zgradila načrtovanih vrstnih hišic, naselje v Lepovčah komunalno opremila, medtem ko bo naselje v Goriči vasi, kjer živi Hudorovič s svojo družino pod daljnovodom, ostalo črno.
POTREBUJEJO NAS - Novinarji imamo v teh dneh občutek, da nas ljudje resnično potrebujejo. Thko, kot je v Kočevju zaprosil za podporo medijev Mercator
-	Kmetijsko gospodarstvo, je v Ribnici storil tudi Inles.
• • •
TUDI LAŠČANI NA SREČANJE V DEŽELI
VELIKE LAŠČE - Uidi občina Velike Lašče bo sodelovala na letošnjem srečanju izseljencev, ki bo 6. julija v Ribnica pod geslom “Srečanje v moji deželi”. Laščani bodo takrat imeli v Ribnici svojo stojnico z raznim turističnim propagandnim materialom. Laščani - so pripravljeni tudi na izdajo skupnega turističnega prospekta zahodne Dolenjske, za kar je ribniška občina pokazala interes, kočevska pa (še) ne, zato namera še visi v zraku.
[Dobrepoljski krompirčki
JULIJA ŠE VESELICA - Dobrepoljski gasilci so imeli pred kratkim veliko slavje na Ponikvah, naslednja večja prireditev pa bo 19. julija na Vidmu, in sicer gasilska veselica. Gasilski dom na Vidmu urejajo gasilci že več let, do veselice pa mu bodo uredili tudi fasado.
OBNAVLJAJO VODOVOD -Vodovodne cevi so začeli zamenjevati ne le v Kompoljah, ampak tudi na Malem Vidmu. Dela izvaja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Zamenjava je bila potrebna, ker so stare cevi dotrajale.
CESTO UTRJUJEJO - V Strugah so proti vasi Tisovec začeli utrjevati cesto, ki jo bodo nato asfaltirali. Thko se postopno uresničuje želja Stružancev po dobrih cestah, za kar plačujejo Judi samoprispevek.
KONCERT MAVRICE - Na Vidmu je bil pred kratkim zelo obiskan koncert pevskega zbora Mavrica, ki ga vodi Vesna Fabjan iz Predstrug, največ članov zbora pa je z Vidma. Med gosti večera je bil tudi igralec Ivo Ban.
MAŠ I Z M A Š J H O B Č J M
DEMONSTRACIJA UČENJA - Z namenom, da bi slovenske zenske ne le posegale po kvalitetnih kozmetičnih preparatih, mar\’eč da bi jih znale tudi primerno uporabljati, je generalni zastopnik izdelkov Margaret Astor v Sloveniji, podjetje Emona Obala Koper, d.d., začelo s serijo demonstracij novih modnih smernic na področju ličenja. Demonstracije vodi vizazist in stilist Milan Gačanovič, ki je samo na dan po podpisu pogodbe z Emono imel svojo prvo takšno predstavitev temeljnih veščih umetnosti ličenja prejšnjo sredo v prostoru Trgo-prometove trgovine Galanterija v Kočevju. (Foto: M. L.-S.)
V SOBOTO NA POHOD
KOSTFLSKO - V soboto, 24. maja, se bo med 8. in 9. uro začel četrti kostelski planinski pohod, ki ga organizirata Planinsko društvo Kočevje in Turistično športno društvo Kostel. Pohod je dolg okoli 25 km. pot pa je možno prehoditi v 5 do 6 urah. Letos je pot nekoliko spremenjena. Le 1,5 km poti je po asfaltu.
PRIKIJUČENIH 460 NAROČNIKOV
LOŠKI POTOK - Te dni so priključeni že skoraj vsi telefonski naročniki v KS Loški Potok. Omrežje je v celoti podzemno razen v zaselkih Bela Voda, Dednek in Matevljek. Ta trenutek je brez telefona samo še nekaj naročnikov, in sicer v Matevljeku, kamor morajo napeljati nadzemni kabel. Zdaj je priključenih 460 naročnikov. V krajevni skupnosti so mnenja, da je Telekom solidno opravil dela, za kar gre zahvala in pohvala monterjem, ki jih vodita Franc Bohinc in Dušan Stare.
OBČNI ZBOR IN DRUŽABNO SREČANJE
DRAGA - Društvo upokojencev Draga združuje člane iz vseh naselij v KS Draga. Ima 121 članov in 50 članov Vzajemne samopomoči. V soboto, 10. maja, so se zbrali na rednem letnem občnem zboru in naredili obračun za preteklo leto in načrt dela v bodoče. Seveda je glavno področje dela druženje, to pa so družabna srečanja in izleti. Za letos odbor za rekreacijo načrtuje udeležbo na nekaterih proslavah, ki jih organizirajo borčevske organizacije, na vseslovensko srečanje upokojencev v Celje najbrž ne bodo šli, načrtujejo pa udeležbo na enem izmed regijskih srečanj upokojencev. Občnemu zboru je sledilo družabno srečanje.
A. K.
Krajani bodo zaprli cesto Žlebič-Sodražica?
To jim je zadnje upanje
ZAMOSTEC - Zapiranje cest zaradi nezadovoljstva nad neurejenimi prometnimi razmerami je močno orožje v rokah prizadetih krajanov. Te vse bolj uveljavljene metode naj bi se prebivalci v krajevni skupnosti Sodražica oprijeli pred tremi leti, a so jih pregovorili z obljubami, da se bodo “zadeve uredile”. Prepočasna obnova šestkilo-metrskega odseka regionalne ceste Žlebič-Sodražica je zgodba brez rešitve. Ko je država že zagotovila denar za njeno obnovo, se je hudo zapletlo na ovinku pri Sušjah, saj občan ni dovolil gradnje ceste po svojem zemljišču (tako bi se izognili nevarnemu ovinku). Za nekaj manj kot sto kvadratnih metrov travnikov oz. njive je zahteval več kot 300.000 mark, česar mu država ni mogla (hotela) plačati. Dela proti Sodražici pa so napredovala po polževo. Kilometer do Žapotoka so asfaltirali; od tod naprej je cesta vsa razrita.
Vaščani ob cesti bi tudi to prenesli, a kaj ko skoraj leto dni po regionalki, ki si tega naziva nikakor ne zasluži, vozijo z lesom obloženi tovornjaki, tudi do 50 na dan, s Kočevskega in iz Dolenjske proti Notranjski in Primorski. Nekatere obcestne hiše so že razpokale.
“Dovolj nam je vsega. Nimamo več miru, izpušni plini nas bodo zadušili, od hrupa bomo gluhi. Za nas se nihče ne zmeni, zato bomo zadevo vzeli v svoje roke. Cesto bomo zaprli, prevoza po njej ne bo,” je dejal Drago Karel Košir iz Zamostca.
M. GLAVONJIČ
Bo Kočevska ostala brez govedoreje?
M - KG Kočevje beleži v govedoreji izgubo kljub rekordnim dosežkom - Mercator od svoje družbe v Kočevju pričakuje dobiček - Brez posluha države ni rešitve
KOČEVJE - Zaradi resnih težav, s katerimi se srečujejo v prireji mleka in mesa, je Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje minuli torek pripravil razgovor, na katerem so spregovorili o težavah kmetijstva, ki grozijo, da bo Mercatorjeva družba Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki sije nadela ime Večdružinska kmetija turističnega tipa “od njive do mize”, ostala brez govedoreje.
Direktor podjetja Janez Žlind- leta 1995. V tem primeru M - KG
ra je poudaril, da se razmere na področju govedoreje slabšajo že od leta 1995, in se vprašal, ali se jim res obeta t.i. črna varianta, t.j. klanje krav. Dejal je, da jim tudi nedavni dvig cen mleka zaradi predhodne podražitve električne energije in ostalih stroškov prireje ne prinaša možnosti za izboljšanje poslovanja. “Na strokovnem področju dosegamo rezultate, ki so primerljivi z evropskimi, zato negativen rezultat poslovanjapre-prosto ni razumljiv,” je dejal Žlindra in dodal, da bi se morale regresije in bonitete na področju prireje mleka in govejega mesa vrniti vsaj na tiste, ki so bile do
lani na področju govedoreje ne bi imel izgube.
V odgovoru na očitek, da Mercator nima posluha za njihove težave, je pomočnik direktorja poslovnega sistema Mercator Dragan Muzetič dejal, da koncem kot je Mercator, ki ima v svoji družbi v Kočevju kar 3 milijarde od skupno 6 milijard tolarjev kapitala, “ne more gledati samo na socialni vidik”, ki pa je poleg pričakovane pomoči države, kot je dejal Muzetič, osnova na kateri M - KG Kočevje gradi svojo stategi-jo razvoja. Delničarji pričakujejo dobiček, čeprav se strinjajo, kot je dejal Muzetič, da bi vlada morala
imeti več razumevanja za težave govedorejcev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
• Razgovor o problemih v govedoreji, ki je M - KG Kočevje lani prinesla za 200 milijonov tolarjev izgube (na ravni podjetja so jih “izravnali na pozitivno ničlo” po zaslugi ekonomsko uspešnih dejavnosti podjetja, predvsem prašičereje in trgovine), je bil zamišljen kot predstavitev problemov, ki naj bi jim prisluhnil minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Čeprav ministra zaradi izredne seje ni bilo, so predstavniki kočevskega kmetijstva razgovor nadaljevali in sklenili, naj župan in državni poslanec Janko Veber, v najkrajšem času pripravita v Kočevju delovno srečanje s predstavniki vlade.
Devetletka zahteva posodobitev
S 13. posveta šolnikov s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport_
RIBNICA - V okviru priprav na devetletno osnovno šolo, kijih izvaja ministrstvo za šolstvo in šport, je prejšnjo sredo na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici potekal že 13. od skupno 16 načrtovanih posvetov, organiziranih po vsej Sloveniji. Poleg ravnateljev osnovnih šol in vrtcev so se celodnevnega delovnega srečanje, ki mu je v popoldanskem delu prisostvoval minister dr. Slavko Gaber, udeležili tudi župani in drugi predstavniki enajstih občin s širšega območja zahodne Dolenjske.
1D01ENJSK1 LIST!
V dopoldanskem delu srečanja so udeleženci razgovora skušali ugotoviti, kakšne prostorske, kadrovske in druge možnosti imajo posamezne šole in kaj bo še potrebno postoriti za uspešen prehod na devetletno osnovno šolo v posameznih občinah; v popoldanskem delu pa so se predstavniki svetov staršev osnovnih šol iz vseh občin, udeleženk delovnega srečanja (del občine Ljubljana, Ribnica, Loška dolina,
Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče, Grosuplje, Škofljica, Ig in Cerknica), učiteljski zbor šole gostiteljice ter pred-
• Na srečapju je Šulentičeva analizirala stanja in pogoje za prehod na devetletno osnovno šolo v Ribnici, ki kaže, da bodo imeli še hude organizacijske in druge težave ter da imajo le malo možnosti, da bi lahko z devetletko pričeli že poizkusno. Podobno oceno stanja in pogojev morajo do junija narediti ravnatelji drugih šol; vse skupaj pa bodo ministrstvu za šolstvo in šport služile kot podlaga za pripravo celovite študije razmer in možnosti za prehod na devetletno šolo ter za izbiro tistih šol, ki bodo z devetletko pričele poizkusno.
stavniki staršev posameznih oddelkov šole gostiteljice s predstavniki Področne kurikularne komisije za osnovno šolo pogovarjali o vsebinski prenovi os-
novnega šolstva.Medtem ko je drugi del razgovora prinesel tudi nekaj kritičnih misli o programih in ponujenem predmetniku, za katerega so učitelji in starši ocenili, da je preobsežen, pa je, kot je ob zaključku dopoldanskega dela srečanja povedala ravnateljica ribniške osnovne šole Andreja Šulentič, prvi del razgovora prinesel skupno ugotovitev ravnateljev, da število učencev upada ter da zato prostorski problemi ob prehodu na devetletko ne bodo veliki, da pa bo še na veliko šolah obstoječe šolske prostore nujno potrebno posodobiti v skladu z novimi tehnološkimi in drugimi zahtevami. Večino šol, ki še ne izpolnjuje vseh pogojev za prehod na devetletno šolo, pesti predvsem pomanjkanje primernih prostorov za telovadbo, vendar pa se nobena od šol, kot je_ poudarila tudi za ribniško šolo Šulentičeva, ne bi branila s programom deveteletne šole pričeti že v šolskem letu 1999/2000.
M. LESKOVŠEK-SVETE
• Vsak človek se rodi kot original, večina pa jih umre kot kopija. (Jurič)
UČILNICA MED LIPAMI - V šoli v Velikih Laščah in okoli nje je veliko zanimivega, kar bi lahko posnemala tudi vodstva drugih šol. Na fotografiji je ena izmed takih posebnosti: učilnica v naravi (kipa ni edina pri tej šoli), obkrožena 5 šestimi lipami. Vlakih učilnicah učenci pod vodstvom učitelja Matjana Košefeta (na fotografiji) spoznavajo skrivnosti narave. (Foto: J. Primc)
Vodovod bo najvecja investicija
Izvajalca del pa še niso izbrali - V odloku o javnem redu veliko prepovedi in za vsak prekršek predvidena kazen - Nagraditi zaslužne
OSILNICA - Na petkovi seji občinskega sveta Osilnice so sprejeli odlok o javnem redu in miru in opravili prvo brai\je osnutka odloka proračuna občine za letos. Sklenili so, da bo poslej cesta Sveta Ana-Mirtoviči lokalna; kljub štirim ponudbam za izvajalca za izgradijo vodovodnega omrežja v občini se niso odločili za nobenega in so sklenili, da bodo po dodatno zbranih informacijah o tem odločali na prihodnji seji. Za posodobitev in ureditev odvodnjavanja na lokalni cesti Podvrh-Križmani pa so med štirimi ponudniki izbrali Cestno podjetje
Novo mesto.
Odlok o javnem redu in miru je prvi, ki gaje občina Osilnica sprejela, zato naj zapišemo nekaj njegovih določil. Nihče ne sme motiti drugih pri delu, razvedrilu ali počitku pa tudi ne ogrožati občanov in njihove lastnine. Za red na javni prireditvi je odgovoren organizator. Mladina do 15. leta starosti mora biti po 22. uri doma. Prepovedano je točiti alkoholne pijače mladoletnikom in nositi v gostinske lokale nevarne pred-
mete pa tudi motiti kopalce na krajih, kjer je kopanje dovoljeno. Od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, so prepovedana dela, ki povzročajo hrup (motorne žage itd.). Prepovedano je puščati pse brez nadzora, krošnjariti, streljati s puško ali lokom itd.
Med razpravo o osnutku odloka o proračunu so poudarili, da je potrebna ponovna ocena oz. kategorizacija kmetijskih zemljišč, saj
so na območju občine nekatera zemljišča v prvi kategoriji, kot da gre za zemljo na ravninskem območju. Menili so, daje potrebno zvišati sejnine za okoli polovico, ker jih doslej niso zviševali.
Predvideti bo treba izdatke za kulturno in turistično dejavnost (ureditev otočka v Bosljivi Loki, urejanje cerkvice v Bosljivi Loki, kovačije v Mirtovičih in mlina v Malinišču). Razpravljali so še o mnogih zadevah, ki jih je potrebno zagotoviti, in sicer od denarnih vzpodbud za rejo živali (živine) do nabave knjig za obe knjižnici. Podrobneje pa bodo načrt odhodkov pripravili za naslednjo sejo občinskega sveta, ko bodo predvidoma proračun tudi že sprejeli.
J. PRIMC
Dve kravi na rejca sta premalo za pot v Evropo
Ocena iz Dobrepolja
DOBREPOLJE - Inž. Jože Andoljšek, ki vodi kmetijsko svetovalno službo v občini Dobrepolje, takole razmišlja o možnostih dobrepoljskega kmetijstva ob vključevanju v evropski trg:
“V občini je okoli 400 rejcev govedi, ki imajo povprečno po dve živali, kar pa je mnogo premalo za donosno kmetovanje. Nujna je zložba zemljišč; vsak kmet pa bi moral imeti najmanj 20 krav molznic ali pa nad 50 pitancev.
Za krave je predvidena premija po 13.000 tolarjev na glavo, za krave dojilje pa po 20.000 tolarjev. V občini je blizu 15 rejcev ovac, ki imajo skupno okoli 500 ovac, največ v Polomu. Za ovco dojiljo bo premija 2.000 tolarjev.
Prizadevamo si, da bi se razširila paša živali kot najcenejši način krmljenja. Najprej pa bi morali zemljišča zložiti, jih razdeliti na čredin-ke in intenzivno gnojiti. Vendar taka paša pri nas nima tradicije, saj jo je Avstro-
inž. Jože Andoljšek
Ogrska ovirala. Takrat so čredniki pasli živino iz vse vasi, zato kmetje niso imeli dovolj gnoja pa tudi pridelek mleka in mesa je bil slab, za nameček pa takrat ni bilo učinkovitih ukrepov proti zajedalcem.
V Dobrepolju je rejcev živine vedno manj, število živali pa ostaja enako. Kmetije so v glavnem mešane. Evropski način kmetovanja pa tega ne bo več dopuščal. Načrtujemo tudi zložbe zemljišč, ki pa jih ni možno izpeljati, dokler taka pobuda ne pride od lastnikov zemljišč. Največ zavirajo zložbo prav lastniki, ki ne žive tu, ki niso zainteresirani za zložbo in spremembe in ki v nekaterih primerih zemlje niti ne obdelujejo. Država bi morala v to poseči s primerno zakonoda-
J0'	J. PRIMC
Mšš i z n a š i h o.& € T M MŠi
URAVNOTEŽENO DELO O NAŠI POLPRETEKLOSTI - Domicilni
odbor aktivistov O F Grosupeljsko-stiškega okrožja in Društvo piscev zgodovine NOB sta v Grosuplju predstavila knjigo prof. Milene Vrenčur in prof. Franca Križnarja. Po mnenju avtorjev ter nekaterih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov celovito in objektivno obravnava razmere in dogajanje v usodnih trenutkih za slovenski narod v obdobju 1941 -1945 v t.i. Grosu-peljsko-stiškem okrožju OF naj bi bilo to najnovejše delo o naši polpreteklosti dovolj uravnoteženo in imelo trajnejšo veljavo. Na posnetku (od leve): Janez Lesjak, Bogdan Osolnik in prof. Križnar.
50 LET LD ŠENTJANŽ - Zlati jubilej zelene bratovščine so v Krmelju popestrili učenci krmeljske osnovne šole, ki so z učiteljico Gusto Mirt pripravili 10-minutni skeč, ves potek srečanja (na posnetku) pa je organiziral tukajšnji učitelj Rado Kostrevc. Lovci so prejeli številna priznanja za svoje družbeno koristno delo, saj so to ljudje, ki imajo poseben čut do narave, njihova prva skrb pa je skrb za živali in njihovo preživetje. LD Šentjanž je podelila priznanje tudi ravnatelju šentjanške in ravnateljici krmeljske šole ter ju pohvalil, ker učitelji učence veliko poučujejo o naravi. (Foto: Berta Logar)
PODELITEV PLAKET - Za prijetno vzdušje na sobotni prireditvi so v kulturnem programu poskrbeli: učenki glasbene šole Trebnje, krožek ljudskega izročila in Roglje, kijih vodi gospa Rot, ter trebanjska pihalna godba z mažoretkami. Na sliki pa je podelitev plaket. (Foto: L. M.)
Potrdili mandat trebanjskemu županu
Svetniki na 24. seji občinskega sveta o povračilu stroškov za volilno kampanjo - Več za politične stranke ■ CIK Trebnje javni zavod - Burno o preselitvi Komunale v Globoko
TREBNJE - Vseh 21 prisotnih trebanjskih svetnikov je v sredo, 14. maja, na 24. seji občinskega sveta potrdilo mandat nadomestnemu županu Alojzu Metelku, ki je v drugem krogu nadomestnih volitev 27. aprila dobil večino glasov (69 odstotkov) volilnih upravičencev, ki so se udeležili volitev. Metelko, kandidat SLS in SKD, je dejal, da je ta rezultat posledica dobrega programa, upa pa predvsem na uspešno sodelovanje z občinskim svetom, ki naj se pokaže z napredkom občine TYebnje.
V zvezi s financiranjem volilne kampanje za župana je svet sprejel predlog za povrnitev stroškov, po katerem je vsak glas iz prvega kroga volitev vreden 40, iz drugega pa 20 tolarjev. SLS in SKD bosta tako prejeli po 102.090 tolarjev za prvi in drugi krog, LDS s kandidatom Francem Jevnikar-jem bodo povrnili 97.160 tolarjev, neodvisnemu kandidatu Jožetu Venclju pa 44.400 tolarjev. Ker je kandidat DeSUS Bogdan Breznik zbral manj kot 10 odstotkov glasov, po zakonu ta stranka ne more dobiti povrnjenih stroškov. Svetniki so tudi sprejeli drugi predlog o financiranju političnih strank v prihodnje, po katerem jim bo za vsak dobljeni glas na volitvah za svetnika še vedno pripadalo 30 tolarjev, ravno tako pa tudi glas za
župana - prvi predlog je za župana predvideval 10 tolarjev. Za financiranje strank bodo tako Tre-banjci letos dali 3,8 milijona tolarjev, na boljšem pa sta SLS In SKD.
Ena izmed točk seje je bil tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda CIK Trebnje, ki so ga sprejeli z manjšo spremembo v 7. členu glede članov Sveta zavoda. Največ razprav pa je bil deležen predlog Komunale Trebnje za preselitev proizvodnega obrata v Globoko, kjer gradijo novo odlagališče komunalnih odpadkov. Njen direktor Pavle Jarc je okvirno razložil investicijo, ki bo stala približno 200 milijonov tolarjev, občinskega proračuna pa ne bi posebej obremenjevala. Svetniki so bili v glavnem enotni, da bi s selitvijo ta
Zahvala za dejanja srca
Srečanje trebanjskih krvodajalcev in podelitev odličij - Govornik generalni sekretar RKS Mirko Jelenič
TREBNJE - “Krvodajalstvo je postalo največja solidarnostna akcija v Sloveniji in kot znak pozornosti in zahvale vsem, ki spadajo mednje in so še jubilantje, smo danes pripravilt srečanje krvodajalcev Občine Trebnje,” je v pozdravnem govoru v soboto, 17. maja, popoldne dejal predsednik Območne organizacije RK Trebnje Dušan Mežnaršič. Srečanja, ki so ga pripravili ob koncu Tedna Rdečega križa, so se udeležili še slavnostni govornik generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, namestnica Darja Horvat, sekretarka novomeške območne organizacije RS Barbara Ozimek, trebanjski župan Alojz Metelko in drugi. Jelenič in Metelko sta v svojih govornih prispevkih poudarila pomen krvodajalstva, saj z dajanjem samega sebe vračaš
nekomu zdravje. Vsem sta se zahvalila za to plemenito delo in želela, da v krvodajalske vrste stopijo še mnogi.
44 let krvodajalstva v Sloveniji namreč ne pomeni le več kot
3.400.000	dajanj krvi, več kot
1.300.000	litrov zbrane krvi, ampak tudi množico rešenih življenj. K temu so prispevali tudi krvodajalci Občine Trebnje, ki so letos prejeli priznanja, plakete in značke za od 5 do 50-kratno darovanje krvi. Kar 829 jih je, omeniti pa velja tistih deset, ki sta jim Jelenič in Mežnaršič za 50-krat darovano kri podelila plakete: Rafko Borin, Miro Brudar, Bojan Ceh, Anton Grabnar, France Petelin, Franc Pšeničnik, Darinka Simonič, Alojz Smrke, Franc Urajnar in Alojz Zefran.
J	L. M.
prostor v središču mesta lahko uporabili za več kot potrebno avtobusno postajo ali pa za trgovski center, za kar kaže močno zanimanje Mercator Dolenjka, vendar ne na račun načrtov KS in same občine. Poudarili so, da je prven-stvenea naloga izgradnja odlagališča; to naj bi po Jarčevih besedah
* Glede subvencioniranja pitne vode so svetniki sklenili, da velja 50-odstotno na območjih, ki so odvisna od oskrbe iz vodnjakov in ki jih najprej prizadane suša. Toda to naj velja le za stalne prebivalce.
sprejelo prve odpadke novembra prihodnje leto. Jarc je obljubil natančnejši načrt preselitve in financiranja projekta.
L. MURN
Novi centrali
Na Mirni in v Šentrupertu
MIRNA, ŠENTRUPERT - Telekom Slovenije PE Novo mesto je 9. maja na Mirni vključil v promet novo sodobno digitalno telefonsko centralo sistema Iskra SI 2000 in z njo nadomestil zastarelo. Letos nameravajo v naselju Mirna zgraditi novo kabelsko kanalizacijo do industrijskega dela ter zamenjati del zračnega telekomunikacijskega omrežja z zemeljskim. Do konca leta predvidevajo vključitev 120 novih telefonskih naročnikov.
Vrednost letos sem vloženih investicijskih sredstev znaša približno 36 milijonov tolarjev. Nova centrala bo na ogled 7. junija na dan odprtih vrat na Mirni.
Enak tip centrale bodo do konca maja vključili tudi v Šentrupertu. Tu so montažna dela že zaključena, vključitev centrale v promet pa bo takoj po zaključitvi del na medkrajevnih povezavah do nadrejene centrale v Trebnjem. Letos načrtujejo v Šentrupertu še dograditev krajevnega kabelskega omrežja in vključitev približno 150 novih telefonskih naročnikov. Tu je letošnja vrednost investicijskih sredstev okrog 36 milijonov tolarjev.
Izrabiš roke, pa ne boš dobil več
Sindikat Lisce prejel prvomajsko plaketo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - V Lisci ni rožnato, drugje je slabše - Zakaj hočejo iz tekstilcev iztisniti vse?
SEVNICA - Sindikalna organizacija v sevniškem tekstilnem podjetju Lisca, d.d., je prejela letošnjo prvomajsko plaketo Zveze svobodnih sindikatov Slovenjje. Priznanje govori o žilavosti Liscinega sindikata v boju za delavsko soodločanje in hkrati o tem, da se Martina Horžen, predsednica sindikata podjetja Lisca, spozna na svoje delo. “Plaketa nam pomeni priznanje za naše geslo, da se največ doseže po mirni poti, s pogovori in pogajanji. Štrajki nam niso v ponos.”
Razmere v tovarni so nekako sreča v nesreči. “Sreča zaposlenih je, da imamo v Lisci, d.d., menedžerje, ki se borijo za obstoj podjetja. Vodstvo tovarne ne sili v množično odpuščanje zaposlenih, tako da lahko govorimo o blagi različiči zmanjševanja števila delavcev. V Lisci so plače po kolektivni pogodbi in zmeraj do določenega dneva v mesecu, regres je vedno v dogovorjenih rokih. Razmere v tovarni, ki jih lahko ocenjujemo tudi po navedenem, so razmeroma dobre. In vendar vidim, daje stiska delavcev zmeraj večja,” je povedala Martina Horžen.
V takih razmerah se bržda zrcali tudi sindikalni boj za delavsko soodločanje. Horženova priznava, da je sindikalno delo zmeraj težje, vendar z veseljem ugotavlja, da se je Liscino poslovno vodstvo pripravljeno pogovarjati s sindikatom kot z upoštevanja vrednim sogovornikom. “V sindikatu vidimo tudi, da se je lažje pogajati in tudi kaj doseči, če so delavske organizacije enotne. Natančno smo prisluhnili nemškim sindikalnim kolegom, ki so nas opozorili, kako pomembno je tesno sodelovanje sindikata in sveta delavcev. Mi v Lisci smo
ustanovili svet delavcev takoj, ko se je podjetje ragistriralo kot delniška družba,” je poudarila predsednica.
Slovenski tekstilni delavci po doseženih pravicah očitno večinoma zaostajajo za zaposlenimi v konfekciji Lisca d. d., kar torej govori o nezavidljivih razmerah tekstilne in usnjarske panoge. Vse kaže, da se je slovenska vlada že odločila postopoma zapreti v državi tekstilne tovarne in da zato zdaj dopušča direktorjem tek-
Martina Horžen
stilnih tovarn, da nekaj let še iz-stiskajo iz delavcev kar največ.
Horženova je članica izvršnega odbora sindikata tekstilne in usnjarske predelovalne industrije pri ZSSŠ in predsednica posavskega regijskega odbora te industrije. V tej vlogi najbrž ve in čuti marsikaj, vendar se ne čuti poklicane, da bi napovedovala prihodnost slovenskih tekstilcev in usnjarjev. “Dejstvo pa je, da so tekstilci in usnjarji v Sloveniji najnižje plačani delavci. Ti delavci so lahko neverjetno pridni, lahko si izrabijo roke do komolcev, vendar ne bodo mogli zaslužiti veliko več. Cene dela v naši tekstilni industriji se žal primerjajo s cenami tam, kjer za borne plače delajo otroci in vse družine, da sploh lahko preživijo. Slovenski tekstilci moramo konkurirati vsemu temu. Kako?” pravi zaskrbljena predsednica sindikata Lisce.
Krojilci, šivilje in drugi slovenski tekstilni delavci morajo v zdajšnjih razmerah opraviti vse več dela za vsako ceno v zmeraj manjših, domala butičnih serijah, v vse krajšem času. Zato je proizvodnja vse bolj sezonska, kar pomeni, da za mnoge tekstilce in usnjarje odpade tradicionalni poletni kolektivni dopust. Lisca d. d. je tudi tu nekako izjema. Njeni delavci imajo kolektivni dopust. K temu še dve podrobnosti iz tovarne: za delavce imajo telovadbo med delovnim časom in občasne sistematične preglede.
M. LUZAR
“Lepše rož’ce ni na svet’”
25 let Društva vinogradnikov TVebnje - Izdali brošuro - Gost minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj
TREBNJE - S prireditvijo na prostem, ki sojo naslovili “Lepše rož’ce ni na svet’” - mišljena je seveda vinska trta - je Društvo vinogradnikov Trebnje v soboto, 17. maja, popoldne proslavilo svoj srebrni jubilej. Prireditev se je pričela s povorko s prikazom vinogradniških del, ki je šla od Starega trga do trgovine Dolenjka, nadaljevala pa z govornim programom.
Zbranim je na kratko 25-let-no zgodovino trebanjskega društva vinogradnikov orisal njen dolgoletni predsednik Franc Opara. Povedal je, da je trebanjska podružnica leta 1972 štela 35 članov, danes pa jih je 295, in to kljub temu, da sta nastali novi društvi Čatež in Trebelno, katerih območje je včasih pokrivala trebanjska. Dokaz dobremu delu, kamor spada predvsem izobraževanje o vinogradništvu in kletarstvu, pri čemer zgledno sodelujejo s Kmetijsko svetovalno službo Trebnje in Novo mesto, pa je kakovost vina in velika bera medalj na raznih tekmovanjih po Sloveniji. Društvo vsako leto organizira lokalno ocenjevanje vin in sodeluje z velikim številom vzorcev na zveznem tekmovanju - Tednu cvička. Na sobotni prireditvi so obiskovalci lahko poizkusili ali kupili deset vzorcev najboljšega cvička, ki so jih ocenili na degustaciji vin sredi marca v gostilni Opara. Franc Opara je še dejal, da vsako leto poskrbijo tudi za stro-
Franc Opara
kovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Letos so postavili štiri kozolčke z risbami trebanjskih vinskih goric (na eni so označene tudi smeri) ter preko 40 smerokazov.
O tem, da so trebanjski vinogradniki v 25 letih dosegli velik napredek, je govoril župan Alojz Metelko, ki je tudi sam zagnanvvinogradnik že dobrih 20 let. Čestitk in pohvalnih besed pa so bili zbrani vinogradniki - 9 najprizadevnejših je za dolgoletno delo prejelo priznanja - deležni tudi od gosta, slavnostnega govornika, ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja.
Srebrni jubilej trebanjskih vinogradnikov sta z glasbo popestrila občinski pihalni orkester Trebnje z mažoretkami in Trebanjski oktet, za dobro voljo še pozno v noč pa je poleg dobrih vin poskrbel ansambel Akord.
L. M.
Krjavljeve iskrice
GRB - Komisija za mandatna vpi.išanja, volitve in imenovanja pri ivanškem občinskem svetu predlaga za petkovo sejo občinskega sveta, da ob občinskem prazniku podeli priznanja: zlati grb občine Pevskemu taboru v Šentvidu pri Stični in njegovemu organizacijskemu odboru, nagrado Josipa Jurčiča opatu stiškega cisterijanskega samostana, dr. Antonu Nadrahu, plaketo Antona Tomšiča pa Mihaeli Jarc-Zajč in prof. Mihaelu Glavanu. Zanimivo je, da se ta predlog povsem lijema s pobudo občinskega svetnika Pavla Groznika (SKD) iz Višnje Gore; komisija pa ni sprejela pobude njegove kolegice, tudi po strankarski pripadnosti, Francke Vidmar iz Amrusa, da bi letošnjo nagrado Josipa Jurčiča podelili moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa in njegovemu zborovodji Cirilu Hočevarju. Franc Hegler z Malega Hudega pa je kar za zlati grb občine pred-lagal avtorja grba in zastave občine Ivančna Gorica, 26-letne-ga Roberta Medveda iz Stične, ki je “dosegel izjemen uspeh na družbenem in kulturnem področju, kar je izrednega pomena za razvoj in ugled občine Ivančna Gorica v Sloveniji in širše v svetu”.
Trebanjske iveri
TREBNJE BREZ ŠTUDIJE SVOJEGA RAZVOJA? - V pogovorih na zadnji seji sveta, ali bi bilo dobro Komunalo preseliti v Globoko in na njenem mestu postaviti na primer novo avtobusno postajo, so svetniki ugotovili, da ne pristajajo na delno reševanje razvoja mesta. Predvideti je treba celoten prostorski plan Trebnjega, to pa je naloga KS Trebnje.
“ČE LAHKO MLEKO, LAHKO TUDI VODO” - Svetniki so govorili tudi o subvencioniranju pitne vode, po kateri je po oceni njenega distributerja Komunale v trebanjski občini čedalje večje pu\praševanje. S cisternami jo dostavljajo na področja Rihpov-ca, Gradišča, Muhabrana, kjer imajo še vodnjake, po potrebi pa tudi na Dolenje Ponikve in v Veliko Loko. V razpravi, kdo je do vode upravičen in ali bo Komunala lahko pokrila vse potrebe, je Božo Kravcar (SLS) izjavil: "Vsak mlekar bi lahko vozil vodo. Če je cisterna dovolj čista za mleko, je menda tudi za vodo. Saj voda ni Komunalna!”
ŽUPAN KRVODAJALEC IN VINOGRADNIK - V soboto popoldne je bilo v Trebnjem res veselo. Klopi, ki sojih pripravili v središču mesta, so bile polne predvsem navdušenih uživalcev dobre kapljice, med gosti pa je bil tudi generalni sekeretar RKS Mirko Jelenič, ki je Trebanjcem in županu Alojzu Metelku napravil lep kompliment: “Res, da imamo vsi radi vinsko kapljico, toda kapljice krvi so pomembnejše. In dokler imate župana, ki je vinogradnik in večkratni dajalec krvi, se vam ni bati!”
Sevniški paberki
ZANIMIVA PONUDBA -Sevniška trgovina Pentlja ima naprodaj “odrasle jeans hlače”. Prav tako so kupcem na voljo “odrasli spodnji deli trenerk”. Če že za “odrasle” jeans hlače ne bo večjega povpraševanja, kot vlada na običajne tržne dni, bodo trgovci vsekakor doživeli prodajni bum s spodnjimi deli trenerk. Na svoj račun bodo lahko prišli tudi “seksualni manijaki”.
TRDNJAVA - Jutranjka dobiva med novinarji ime Trdnjava. Malo zato, ker je na hribu, še bolj pa zaradi tega, ker jih zelo neradi spustijo noter.
NEKOVINE, KOVINE - Pred tako imenovanim rudnikom nekovin so zaiteresirani odložili precej odpadnega materiala. Večina mimoidočih je prepričanih. da na odlagališču prevladujejo zavrženi izdelki črne metalurgije. Očitno so se domačini odločili: če niso mogli pred leti spraviti v tek rudnika nekovin, bodo zdaj tam naredili kovinski odpad. Navsezadnje imajo prav, da so pred zabetonirani rudniški prostor navlekli vsaj staro železje. Skoda bi bilo namreč, da bi bil rudniški plato prazen.
Krške novice
KOMU JE BOLJ MAR ZA SEJO - Ko so pred mesecem dni krški svetniki razpravljali o izredni seji, na kateri je bila občinski upravi dana nezaupnica, je zaradi pomembne turistične prireditve osnovnošolcev v Kostanjevici župan predčasno zapustil sejo. Kljub temu so svetniki že takrat razpravljali, kaj in kako z izredno sejo in zahtevami, ostalo je le še glasovanje. Vendar so tik pred tem nekateri svetniki odšli, prav tako nekateri predlagatelji nezaupnice. Zato je svetnik Martin Kodrič (SKD) prejšnji teden opozoril, da nekateri svetniki seje ne jemljejo dovolj resno, saj jim je bila pomembnejša prireditev v Kostanjevici. Pozabil pa je, da so ti svetniki v Kostanjevico odšli za županom.
BOLJE REDAR KOT TURISTIČNI ZNAKI - V občini se sicer marsikdo trudi, da bi naredil kaj za turistično promocijo tudi s prospekti in turističnimi znaki, vendar je vse bolj jasno, da bi bilo potrebno izpolniti pobudo svetnikov, daje nujen komunalni redar, ki bi lahko na goste naredil večji vtis. Tako so na primer jaški bivše kanalizacije odprti in pravi lovci za avtomobile; nekateri znaki so počečkani še od volitev, kakšna kapelica nosi neprimerna znamenja in še kaj, neki nadebudni “umetnik” pa se je lotil tudi spomenika Martina Hočevarja v Krškem in ga ozaljšal z nekakšnim svetlim okraskom. Tega si žal Hočevar sam ne more več sneti.
OBČINSKI AVTI ŠE ŽULIJO - Svetnik Robert Kerin je na zadnji seji po treh mesecih le dobil odgovor, kako je z uporabo dveh službenih vozil: audija 100 in mazde 626. Avdija je sicer v letu 1994 in 1995 upravljal-službeni šofer, vendar je bilo njegovo delovno mesto zaradi racionalizacije v občinski upravi ukinjeno. Zato je bil avdi na podlagi najemne pogodbe dan v uporabo za službene in zasebne namene županu, mazda pa tajniku občine. Ker gre za boniteto, morata oba plačevati dohodnino, kar je lepo in prav. Tildi to, daje dal mazdo tajniku v upravljanje župan. Ni pa še znano, kdo je županu odobril upravljanje audija. Svetniki o tem še ne vedo nič.
KONCERT ZA ZELENI ABONMA
KRŠKO - Kulturni dom Krško je v sredo, 21. maja, organiziral koncert za zeleni - glasbeni abonma in izven. Gostovala je komorna skupina, ki deluje v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani: Liza Hawlina (flavta), Špela Knoll (oboa), Robert Pirc (klarinet) in Igor Vičentič (klavir). Skupina je imela več uspešnih nastopov že po Sloveniji, gostovala pa je tudi na mednarodnem festivalu v Italiji.
Novo v Brežicah
MEJA - Na nedavnem srečanju geografov na Čatežu ob Savi je eden hrvaških profesorjev govoril o hrvaški državni meji. Predstavil je vsak košček meje, ki je bila videti na priloženem zemljevidu Hrvaške. Naključje je hotelo, da se na tem zemljevidu ni videl Trdinov vrh. Tako profesorju ni bilo treba govoriti o sloven-sko-hrvaški meji na Trdinovem vrhu, ki je tako boleča točka meddržavnih odnosov. Če bi govoril o tej meji, bi se na Čatežu zbrani geografi najbrž gledali čez mizo manj prijazno, kot so se sicer.
HRVAŠKO-NEMŠKO - Tliri-sti, ki so prišli pred dnevi iz severnejših delov države v brežiško občino, so bili hudo v zadregi, ker niso vedeli, kje so, ali na Hrvaškem, ali v Nemčiji, ali v Sloveniji. Nekje so namreč opazili tak napis: “Prodaje se... Cena 3.000 DEM.”
PRODAJA - V Brežicah občasno prodajajo kakšen kos občinskega premoženja. Tako se bodo dokopali do denarja, ki ga še kako potrebujejo za kritje dolga, ki se občine drži še od vladavine prejšnjih lokalnih voditeljev. Proračunska luknja iz preteklosti je precejšnja, zato bodo morali še kaj prodati v mestu in zunaj. Ali bodo za starimi občinskimi stavbami naprodaj tudi novodobni stadionski objekti v Brežicah, se še ne ve. Znano pa je, da si je cela občina prav z gradnjo brežiškega stadiona nakopala v preteklosti veliko sedanjega dolga. Razplet je znan: dolg bo občina odplačala, stadion pa bo ostal Brežicam.
Mtii11_MAŠI H O B
Č T
Mii
Organizacija RK med najbolj delovnimi
Zidak za Debeli rtič
BRESTANICA - Območna organizacija Rdečega križa Slovenije Krško, ki v 13 krajevnih organizacijah združuje preko 3.500 odraslih članov in skoraj toliko mladih, se je s svojim delom na območju občine izkazala na vseh področjih, ki spadajo v njeno pristojnost; tako pri zdravstveni vzgoji, krvodajalstvu, pomoči in socialni dejavnosti, s katero so pomagali socialno ogroženim in drugim, pomoči potrebnim, tudi Romom in beguncem. Aktivisti in aktivistke so sodelovali pri izobraževalni dejavnosti na osnovnih šolah, krajevne organizacije so organizirale srečanja starejših občanov, obiske obolelih, bolnih in invalidnih občanov na domu ter ostarele v domovih za ostarele.
Ni torej čudno, da je namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat, ki se je prav tako udeležila delovnega srečanja prostovoljnih sodelavcev RK, ki je bilo v Brestanici, za krško območno organizacijo dejala, da spada med najak-
SRCE ZA VSE - Na delovnem srečanju prostovoljnih sodelavcev območne organizacije RK Krško, katerega gostiteljica je bila krajevna organizacija RK Brestanica, je vsak udeleženec prejel srce, izdelano v delavnicah doma upokojencev in oskrbovancev iz Impoljce. Darji Horvat ga je izročila predsednica območne organizacije Meta Habicht. (Foto: T. G.)
tivnejše v Sloveniji. Srečanje je bilo tudi priložnost, da so se udeleženci seznanili z akcijo Nikoli sami in dali svoj prispevek k akciji Zidak dobre volje.
T. G.
Bodo namesto župana odšli svetniki?
Tako skupina 17 krških svetnikov, kije pred dobrima dvema meseca zahtevala kadrovske spremembe v občinski upravi, kot občinska uprava vztrajata pri svojem
KRŠKO - Čeprav je od 8. izredne seje občinskega sveta minilo že več kot dva meseca, kot kaže, zahteve skupine 17 svetnikov sicer 31-član-skega občinskega sveta o pozivu županu Danilu Siterju, naj odstopi, o razrešitvi tajnika občine Vinka Baha in sekretarja občinskega sveta Tomaža Petana ter razrešitvi nadzornega odbora ne bodo ostale kar tako v predalu.
Seja, ki je bila po mnenju nasprotne strani nelegitimna in zato naj bi bili nelegitimni tudi sklepi, je sicer nekaj aktivnosti s strani občinske uprave že potegnila za seboj - izšel je namreč razpis za mesto sekretarja občinskega sveta, medtem ko je župan odločen, da odstopa ne bo ponudil, prav tako ne bo umaknil imenovanja tajnika. Kot je v imenu svetniške skupine LDS - pritrdila mu je tudi skupina ZLSD - na četrtkovi seji dejal Peter Žigante, bi moral župan v 30 dneh po izredni seji predložiti nov predlog za tajnika občine. “Ker se to še ni zgodilo, pomeni, da je občina Krško od 5. aprila brez tajnika oziroma da Vinko Bah kot tajnik občine vodi
PRVA SKODA ZNANA
KRŠKO - V občini Krško, ki jo je aprilska pozeba precej prizadela, je narejena prva ocena škode, ki v sadnih nasadih, vinogradih in nasadih jagod znaša 700 milijonov tolarjev, rastlinje pa je prizadeto 60- do 80-odstotno.
SPET NAZAJ 25. MAJ
KRŠKO - V nedeljo, 25. mqja, ob 16. uri bodo na stadionu Matije gubca v Krškem postavili Spet nazaj 25. maj. Izpostavili se bodo Riot, Depresija, S.F.U., Alchemy, Tunke, Extreme Zverina band in gosti N.O.M. iz St. Petersburga, kot glavni orga-nizatorji pa vodilni ljudje iz Zveze prijateljev mladine Krško.
CENTER ZA OBVEŠČANJE SE BO PREDSTAVIL
KRŠKO - V četrtek, 29. maja, ob 9. uri bodo v sejni sobi OŠCZ Krško predstavili prenovljeni regijski center za obveščanje. Ob tej priložnosti bodo med drugim govorili o nalogah na področju varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami v Posavju v letošnjem in prihodnjem letu. Na predstavitvi pričakujejo tudi župane občin Brežice, Krško in Sevnica.
Davčne svetovalce bodo še iskali
4. dnevi slovenskih davčnih svetovalcev v Termah Čatež ■ Davčno svetovanje da malo kruha - V Nemčiji in Avstriji poznajo poklic davčnega svetovalca že več let
ČATEŽ OB SAVI - Čeprav bo nova davčna zakonodaja močno posegla v ravnanje davčnih zavezancev, večina teh v Sloveniji za zdaj še ne razmišlja o pomenu davčnega svetovanja. Sprememb na davčnem področju se vsekakor zavedajo v Društvu davčnih svetovalcev Slovenije, na kar so opozorili tudi na nedavnih 4. dnevih slovenskih davčnih svetovalcev v Termah Čatež.
S posebno pozornostjo so na dnevih obravnavali bodoči davek na dodano vrednost. Ker je slovenska izkušnja o tem davku za zdaj pomanjkljiva, so povabili medse poznavalce iz Velike Britanije, Avstrije in Hrvaške. Davek na dodano vrednost bo, kot so poudarili tudi na konferenci za novinarje, dodobra zaposli celo prekaljene davčne svetovalce, kaj šele nepoučene davčne zavezance. Zato bo društvo organiziralo v prihajajočem obdobju vrsto seminarjev za vse, ki jih zanima omenjeni davek.
Tako kot stikov z davkoplačevalci si davčni svetovalci želijo
Izobraževanje o tem davku so na čateških dnevih omenjali kot enega od bodočih delovnih ciljev društva. Sicer si bodo davčni svetovalci, povezani v društvo, tudi prizadevali za čimprejšnji sprejem zakona o davčnem svetovanju. Društvo bo o delu tudi poročalo v posebni reviji, ki jo bo začelo izdajati.
DAVČNI SVETOVALCI ZBOROVALI - “Vevropskih državah se neredko minister pogovarja z davčnim svetovalcem. ” Tako je na Čatežu povedal Ivan Simič, predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije, ki je prepričan, da bo do takega sodelovanja med davkarji in davčnimi svetovalci prišlo tudi v Sloveniji. (Foto: L. M.)
postopke, ki so pravno nični. To občini Krško povzroča moralno in poslovno škodo, pri javnosti in poslovnih partnerjih pa dvome o legitimnem delovanju občine Krško in njene uprave.”
Tudi nadaljevanje razprave o tej temi je pokazalo, da gre očitno za dve različni razlagi tako občinskega poslovnika kot zakonodaje. Medtem ko je občinski upravi nasprotna stran vztrajala pri trditvah, da je prišlo do izredne seje,
DOM UPOKOJENCEV PRED ZAKLJUČKOM
KRŠKO - Dom starejših občanov v Krškem naj bi bil po sprejemu programa del, kot so ga novembra potrdili svetniki občine Krško, končan 15. februarja, vendar so bila dela odložena zaradi zime, saj v stavbi ni bilo usposobljenega ogrevalnega sistema. Sedaj so dela v zaključni fazi in v tem tednu naj bi bil tehnični prevzem. Dela so se zavlekla tudi zaradi nezavidljivega stanja objekta, ko ga je prevzela obrtna zadruga Resa, saj so bila predhodna dela opravljena zelo površno. Z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa še tečejo pogovori o denarju za opremo, saj naj bi država zagotovila večji del. Ko bo podpisana pogodba z dobaviteljem, bo oprema dostavljena v mesecu dni.
ki je po njenem mnenju povsem legitimna, zaradi neizvrševanja sklepov občinskega sveta, ignorantskega odnosa urada župana do občinskega sveta in nespoštovanja proračunske politike, pa zagovorniki občinske oblasti vidijo v teh zahtevah zgolj političen
* Razpravljanje o izredni seji in zahtevah skupine 17 svetnikov pravzparav ni obrodilo nobenih sadov, pokazalo pa se je, da je občinski svet vse bolj na dveh nasprotujočih si bregovih. To je potrdilo tudi glasovanje o “sklepu, da občinski svet sprejme informacijo službe za lokaliy> samoupravo pri vladi RS o izredni seji občinskega sveta”. Takšno glasovanje po mnenju svetnika Gorenca postavlja občinski svet “v vlogo pasivnega organa in je ponižujoč, saj o sklepih, ki so bili legitimno sprejeti, ne moremo več glasovati.” Na seji pa je bila iz vrst LDS že nakazana možnost, da lahko namesto župana in z njim povezano odstavitvijo tajnika nekateri svetniki zapustijo svetniške vrste.
napad na posameznike, svetniško skupino SKD in interes do kadrovskih sprememb. “Naj bo enkrat konec sprenevedanja. Vem, da mora priti do nekaterih kadrovskih sprememb, ampak za zdaj drugega tajnika ne nameravam predlagati. Svoje zahteve boste morali uveljavljati na drugem mestu, saj bo potrebno prej očitno spremeniti zakonodajo,” je dejal župan Siter.
T. GAZVODA
HBmSmNI ' I
SEAT ZA POSAVJE V KRŠKEM - Vozila Seat so zadnja leta, odkar je špansko tovarno avtomobilov prevzel Volksivagen, tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena. Pred kratkim pa je r Krškem na Cesti krških žrtev 135 v industrijski coni Žadovinek podjetje Avto job Puntar ob prisotnosti direktorja Porsche Slovenija Norberta Windischa in krškega župana Danila Siterja odprt zastopstvo za Seat s prodajo, pooblaščenim servisom in kleparsko delavnico. Na voljo so modeli ibiza, .\,o:Jba, toledo, alhambra in inča, junija pa bo mogoče preizku siti tudi novo vozilo arosa. Kot pravi direktor Avto job Puntar Srečko Puntar je na voljo tudi rekorder po minimalni porabi goriva - seat toledo 1,9 TDi sc je namreč s porabo 3,7 litra dizelskega goriva pri potovalni hitrosti 90 km/h vpisal celo v Guinnessovo knjigo rekordov. (Foto: T. G.)
tudi sodelovati s slovensko davčno upravo. Po mnenju Ivana Simiča, novega predsednika Društva davčnih svetovalcev Slovenije, davčni svetovalec in davkarija “živita v civiliziranem sožitju nasprotja interesov in sprejemata strokovno znanje, sposobnost in iznajdljivost drug drugega”.
V želji po strokovni utrditvi in popularizaciji davčnega svetovanja, v Sloveniji že poteka ustrezen podiplomski specialitični študij v Mariboru, kjer se šola prvih 49 slušateljev.
Davčni svetovalci si morajo šele utreti pot k uporabnikom storitev, kot so sporočili na čateških dnevih. Zdaj v Sloveniji še ne morejo živeti od davčnega svetovanja. Vsekakor bo v Sloveniji tudi razvoj na tem področju sledil evropskim zgledom. V nekaterih zahodnih državah, denimo v Nemčiji in Avstriji, je poklic davčnega svetovalca natančno določen in ga poznajo že več let. Davčni svetovalec se poleg svetovanja ukvarja tudi z vodenjem poslovnih knjig, izdelavo davčnih poročil ter s podjetniškim svetovanjem.
L. M.
Zbirka za zgodovino Bizeljskega
Muzej Marije Sušnik
BIZELJSKO-V soboto so na Bizeljskem odprli za javnost stalno razstavo kmetijske opreme, ročnih del in fotografskega gradiva pri Mariji Sušnik na Bizeljskem. Zlasti rojaki Marije Sušnik so omenjeni zbirki, ki verjetno pomeni zametek bogato založenega domačega muzeja, pripisali precejšen etnološki in zgodovinski pomen. Po besedah Roka Kržana, predsednika sveta KS Bizeljsko, bi šla mnoga orodja v pozabo, če jih Marija Sušnik ne bi postavila v svojo zbirko. Podobno je menil Janez Istenič, predsednik Turističnega društva Bizeljsko, vinarski strokovnjak in pokrovitelj otvoritve zbirke. Spomnil je, da so podobni dogodki, kot je bil sobotni, na Bizeljskem redkost. Zbirko je označil kot prispevek Sušnikove k zgodovini Bizeljskega in ob tem pozval občino, naj podpre
ZBIRK4 PRI MARIJI SUŠNIK - Trak na vratih muzeja Marije Sušnik je kljub svojim 93 letom prerezala Slava Kna-pič (na posnetku levo r temni obleki). Marija Sušnik (poleg) se je zahvalila s šopkom. (Foto: L. M.)
Sušnikovo pri širitvi muzeja. Veselje nad nastajanjem zbirke je izrazil tudi Anton Kovačič, duhovnik, ki se je otvoritve udeležil med svojim tokratnim obiskom na rojstnem Bizeljskem.
Kulturni program ob otvoritvi so popestrili s pesmijo in branjem nekaj spisov.
L. M.
GEOGRAFI O MEJAH - V motelu na Čatežu ob Savi so pred dnevi organizirali mednarodno strokovno srečanje oddelkov za geografijo ljubljanske univerze in zagrebškega vseučilišča, na katerem je predstavil delo ljubljanske ustanove predstojnik prof. dr. Mirko Pak in zagrebške njen predstojnik pof. dr. Miroslav Sič. Na srečanju so govorili o območjih ob slovensko-hrvaški meji, pri čemer je predstavil prof. dr. Dušan Plut nekatere okoljevarstvene probleme slovenskih regij ob slovensko-hrvaški meji. Plut se je zavzel ob poznejši podpori zbranih kolegov tudi za študijsko izmenjavo med Ljubljano in Zagrebom. (Foto: L. M.)
Dolenjski borzniki se kar širijo
Dolenjska borznoposredniška družba bo podvojila obseg poslovanja in povečala dobiček • Več kot 80 odst. komitentov je Fizičnih oseb - Z dokapitalizacijo do novih poslov
POBOTOV
KOČEJE, RIBNICA - Udeleženci z območja občin Kočevje, Osilnica, Ribnica in Loški Potok, kijih pokriva kočevska podružnica agencije za plačilni promet, so v prvih štfrih mesecih letošnjega leta prijavili v pobotanje skupaj 2,2 milijarde tolarjev obveznosti ali povprečno 540 milijonov tolarjev na mesec, kar je več od mesečnega povprečja prijavljenih obveznosti ne le v enakem obdobju lani, ampak tudi v celotnem lanskem in tudi predlanskem letu. Največji znesek obveznosti so dolžniki prijavili marca, in sicer 581 milijonov tolarjev, najuspešnejši pobot pa je bil izveden v januarju, ko je bilo pobotanih 23,1 odstotek vseh prijavljenih obveznosti. V vseh štirih krogih je bilo pobotanih skupaj 360 milijonov tolarjev ali 16,7 odstotka vseh prijavljenih obveznosti, kar je sicer precej slabše kot v enakem obdobju lani, a malce več, kot je bilo pobotanih vseh prijavljenih ob-veznsoti v celotnem lanskem letu.
NOVO MESTO - Čeprav Dolenjska borznoposredniška družba obstaja in deluje od oktobra 1994, se je javnosti uradno predstavila šele v torek, 20. maja, saj so, kot je povedala direktorica Ljudmila Bajec, čakali, da pridejo do lastnih poslovnih prostorov, ki so jih našli na Glavnem trgu 10, ob frančiškanskem samostanu. DBD po obsegu poslovanja spada med 20 največjih borznoposredniških hiš v Sloveniji, ima več kot 3000 komitentov in je ena redkih, ki ni v zasebni lasti.
Korenine Dolenjske borznoposredniške družbe segajo v leto 1989, ko je bila ustanovljena ljubljanska borza in so se začeli s trgovanjem z vrednostnimi papirji ukvarjati tudi v Dolenjski banki, ki je poleg Krke, Tilie, Beti in zaposlenih borznih posrednikov tudi ustanoviteljica DBD.
Odkar DBD posluje kot samo-stojna.pravna oseba, iz leta v leto povečuje obseg poslovanja in ima že sedem zaposlenih, med katerimi so trije borzni posredniki: Ljudmila Bajec, Iztok Plut in Marjetka Čič. Letos načrtujejo podvojitev obsega poslov in tudi večji dobiček.
V strukturi komitentov ima DBD glede na ostale borznoposredniške hiše številčno zelo velik delež fizičnih oseb, ki jih je več kot 80 odst. od skupno nekaj več kot 3000. DBD ima za svoje komitente pri Klirinško depotni družbi, katere član je, odprtih preko 1400 računov, mesečno pa opravi
preko 300 preknjižb lastništva v centralnem registru.
Lani se je DBD uspešno dokapitalizirala na približno 80 milijonov tolarjev. Z dokapitalizacijo so se ustanoviteljem pridružili še Komet, Dana, Trimo, VGP, Zarja, Labod, Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto in Silvester Kramarič iz Črnomlja. Novi partnerji so DBD omogočili nove posle, ki družbo rešujejo prav zadnje čase, ko vlada na borzi hudo mrtvilo. Poleg tega jim je dokapitalizacija odprla nove možnosti trgovanja in prenose lastništva že olastninjenih podjetij.
Nekoliko obrobna, a nikakor ne nepomembna dejavnost borznih strokovnjakov DBD je povezana s sodelovanjem s časopisi, kjer komentirajo borzno dogajanje in javnost obveščajo o novostih na področju trgovanja z vrednostnimi papirji. O vrednostnih papirjih in borzništvu predavajo
ZA 154 MILIJONOV TOLARJEV POSOJIL
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto ter občini Šentjernej in Škocjan bodo letos v sodelovanju z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto, SKB, d.d., Ljubljana, PE Novo mesto, in Krekovo banko, d.d., Maribor, PE Novo mesto, na javni razpis odobrile dolenjskim obrtnikom in podjetnikom posojilo v višini 154 milijonov tolarjev. Odplačilna doba za posojilo je 5 let (enoletni moratorij), obrestna mera TOM + 6 odst. letno. Rok za prijavo za posojilo poteče 25. maja, oziroma traja do porabe sredstev.
Informacije dobite na telefon 068/317-249 (Hermina Kastelic).
S. D.
Borzno posredovanje je posel, ki zahteva hiter odziv na spremembe na trgu vrednostnih papirjev. Medtem ko je trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev še lani potekalo prav na borznem parketu, sedaj borzni posredniki trgujejo preko računalnikov in sklepajo posle kar iz svojih pisarn. Ljudmila Bajec in Iztok Plut, bdrzna posrednika DBD (na sliki pred borznim terminalom), zagotavljata, da novi način trgovanja ni nič manj zanimiv kot stari. (Foto: I. V.)
NOVO MESTO - Na redni letni skupščini delničarjev Zarje so opozorili tudi na neurejene razmere na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, ki še vedno nima nacionalnega stanovanjskega programa. Te so močno vplivale na gospodarjenje tega novomeškega stanovanjskega podjetja, ki je kljub vsemu poslovalo z dobičkom.
Izgube Zaije na neprofitnem delu
Stanovanjsko podjetje Zarja ima neto dobiček, ki pa ga zmanjšujejo izgube na neprofitnem delu - Gradnja neprofitnih stanovanj onemogočena iz več vzrokov
kreditov ne morejo najeti in lani neprofitnih stanovanj niso gradili.
Drugi problem je višina najemnin, ki so se lani in predlani sicer zvišale, a kljub temu ne pokrijejo vseh stroškov. Lanska izguba Zarje na neprofitnem delu je sicer zmanjšana, zaradi omenjenih vzrokov pa je znašala 18 milijonov tolarjev. Zarja je odkupila polovico nekdanjega Pionirjevega samskega doma (objekt ABC) in ga je delno že prodala mestni občini. V prihodnje imajo v načrtu zgraditi 21 socialnih stanovanj in 17 stanovanj za tržišče (skupaj z Realom) v objektu ABC v Bršljinu, začetek gradnje 18 neprofitnih najemnih stanovanj in prav toliko stanovanj za trg v ulici Slavka Gruma, kar pa je odvisno od uskladitve s stanovanjskim programom mestne občine Novo mesto in kreditov stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Zaradi še vedno neurejenih razmer v stanovanjskem gospodarstvu pri Zarji trpi predvsem neprofitni del njenega poslovanja, najbolj ogrožen pa je program gradnje novih stanovanj, ki je takorekoč popolnoma ustavljen. Podzakonske predpise so napovedali že pred petimi leti, a se do danes ni še nič premaknilo. Krizo
povečujejo tudi, ekonomsko gledano, nestrokovno in napačno izračunani investicijski stroški pri novogradnjah neprofitnih stanovanj v preteklosti.
Krediti za novogradnjo sicer so na voljo in Zarja jih je sposobna najeti oziroma tudi odplačevati, zaradi težav z zemljišči oziroma knjiženjem lastništva zemljišč pa
TRISTRANIPRLKUCNIK, DELO NAŠEGA OBRTNIKA - Samostojni ključavničar Ivan Krajnik iz Mihovice pri Šentjerneju, ki je bil z ženo Anico na dvajsetletnem začasnem delu v Nemčiji po prihodu domov, seje lotil zanimivega dela: na šasijo tovornega avtomobila znamke MAN je napravil nadgradnjo, tako je naredil tristrani prekucnik (na sliki), ki ga je kupilo novomeško Vodnogospodarsko podjetje. Poleg tega Krajnik popravlja in tudi servisira avtomobilska dvigala. Kot je povedal, se ne bo lotil serijske proizvodnje, ampak bo delal tovornjak samo po naročilu. (Slika in besedilo: S. Dokl)
Zarja se vse bolj spušča tudi na profitno področje, s katerim mora na žalost kriti izgube na neprofitnem delu poslovanja. Sem spada novo poslovno področje Zarje, to je energetika, kakor so poimano-vali upravljanje kotlarn na področju Novega mesta, drugi del pa tvori gradnja stanovanj in poslovnih objektov za tržišče, kjer organizirajo kupce in soinvestitorje. To je dejavnost dolgoročnega značaja in na tem področju letos še ne pričakujejo vidnejših rezultatov.
I. V.
tudi na šolah in različnih seminarjih ter se ukvarjajo s svetovanjem o upravljanju finačnega premoženja in izdajo vrednostnih papirjev.
I. V.
KAM GRE DOBIČEK DOLENJSKE BANKE
NOVO MESTO - V torek, 20. maja, je bil v Kulturnem centru Janeza Tčdine v Novem mestu 10. zbor delničarjev Dolenjske banke, d.d., na katerem so delničarji sprejeli letno poročilo banke za leto 1996 in temelje poslovne politike za leto 1997. Direktor banke Franci Borsan je poudaril, da je cilj banke doseči 5 % tržni delež v Sloveniji ter se s sedanjega 8. mesta med bankami uvrstiti na 6. mesto po velikosti. Banka je tudi lani ustvarila dovolj velik dobiček, da lahko, kot vsako leto doslej, izplača 10 % dividendo delničarjem. Tako so delničarji od 478 milijonov tolarjev dobička 200 milijonov namenili za rezerve, 207 milijonov za dividende, 20 milijonov za sklad lastnih delnic, ter 50 milijonov tolarjev za izplačilo delavcem in članom organov banke kot udeležba na dobičku.
BORZNI KOMENTAR
Delnice obrodile dividende
Tudi ta teden so borzni posredniki več lenarili, kot pa delali. Deloma zaradi tega, ker se še ne morejo odločiti za resnejše nakupe večjega obsega, deloma pa tudi zato, ker je v Portorožu potekal tridnevni tradicionalni borzni seminar, na katerem je večina posrednikov nabirala znanje in poizkušala izvrtati kaj novega o odpiranju skrbniških računov za tuje vlagatelje.
Cene delnic, ki so v prejšnjem tednu že začele siliti navzgor so se ta teden zopet vrnile na izhodišče in večinoma še dodatno izgubile nekaj odstotkov. S Krko seje zato zopet trgovalo po tečajih pod 17.000, s Petrolom pod 18.000, z Dolenjsko banko pod 16.000, z SKB banko pod 50.000, s Termami Čatež pod 12.000, z Mercatorjem pod 4.200 in Lisco pod 700 tolaiji. Tudi borzni promet je postal skromnejši in je v povprečju znašal okrog 100 milijonov tolarjev na dan. Edini, ki jim je cena še občutno poskočila, so bili nakupni boni Banke Slovenije. Pred tednom ali dvema jih je bilo mogoče še kupovati okrog 6.000 tolarjev, in nato pred nekaj dnevi z malo sreče prodati tudi po 9.000 tolarjev. Kljub vsemu gre tukaj za izredno nevarne iglice, ki se jih igrajo najtežji špekulanti, zato navadni investitorji iz njih skoraj po pravilu potegnejo krajši konec.
Maj in junij sta meseca, ko večina delniških družb določa in
izplačuje dividende. Ker so ti podatki redko zbrani na enem mestu, napravimo še kratek pregled nekaterih doslej znanih dividend, ki so jih družbe že, večinoma pa jih še bodo, izplačale svojim delničarjem. Vse dividende so podane v bruto znesku in jih je potrebno za delničarje, ki so fizične osebe, še zmanjšati za 25 odstotkov: BTC 400 SIT (vmesna dividenda 200 SIT že izplačana), Dolenjska banka 800 SIT, Droga 1.062 SIT, Lek 900 SIT, Petrol 700 SIT (skupaj za leto 93, 94, 95), Probanka 1.200 SIT, Salus 1.500 SIT (vmesna dividenda 500 SIT že izplačana), SKB banka 1.300 SIT, Terme Čatež 300 SIT, Etol 603,75 SIT, Banka Vipa 1.600 SIT, Emona obala 220 SIT, Tov. olja GEA 56,40 SIT, Istrabenz 50 SIT, Krka 500 SIT (skupaj za leta 93, 94, 95), Loka 24 SIT, Mitol 80 SIT, Pivovarna Laško 120 SIT.
Približuje se 30. junij, ko se bo nepreklicno iztekel rok za vložitev certifikatov. Trenutno še poteka javno vpisovanje v Žito Ljubljana ter v nekatere pooblaščene investicijske družbe. Interesenti za Žito lahko izkoristijo priložnost in do 29. maja vpišejo certifikat v njihovi poslovalnici v Ločni v Novem mestu.
IZTOK PLUT
Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tel: 0681323-553,323-554, Fax: 323-552
V	kovnici znanja tokrat Romi
V	Črnomlju prav sedaj poteka prva trimesečna kovnica znanja za Rome - Glavni cilj je zaposlitev, a tudi, kako vstopiti v svet “civilov” - Pomembno pridobivanje samozavesti
ČRNOMELJ - Republiški zavod za zaposlovanje približno tri leta pripravlja kovnico znanja za brezposelne, dve leti pa poteka tudi v okviru novomeške območne zavoda. V ta program vključujejo predvsem težje zaposljive brezposelne, lani pa so začeli tudi Rome, in sicer najprej v Novem mestu in Metliki, prav sedaj pa poteka kovnica znanja za črnomaljske Rome.
Kot je povedala Saša Rebek, ki na Zavodu za zaposlovanje vodi področje izobraževanja in usposabljanja brezposelnih, je osnova programa, ki traja tri mesece po štirikrat na teden, da slušatelje motivirajo za zaposlitev ali za dodatno izobraževanje, če je to potrebno. V Črnomlju obiskuje kovnico 14 mladih, starih okrog 20 let. Po besedah Andreje Gorjanc iz ljubljanskega podjetja B&Z d.o.o., ki vodi kovnico, se predvsem veliko pogovarjajo o medsebojnih odnosih med ljudmi o, ljubezni, obnašanju. Tabu tem ne poznajo. Večkrat povabijo v goste tudi predstavnike različnih lokalnih ustanov. “Zlasti je za Rome pomembno, da pridobijo samozavest, da bodo znali ponuditi svoje znanje. Pomemben je posameznik in njegovo spoznanje o tem, kako ga sprejema oko-
lica. Poleg psihosocialnega dela imamo tudi bolj praktičen del, kot je na primer pisanje prošenj,” je povedala Gorjančeva. Psiholog Borut Hrovatin iz B&Z pa je dodal, da za vsakega slušatelja posebej pripravijo načrt za poklicno usmerjanje, saj je glavni cilj najti zaposlitev. Za Rome pa je potrebno tudi, da jih navadijo, kako vstopati na primer v svet “civilov” in na sožitje z njimi.
Slušatelji imajo seveda pri is-
kanju zaposlitve prednost, vendar pa učinki programa niso vidni takoj. Iz podjetja B&Z bodo še eno leto po zaključku kovnice spremljali Rome in ugotavljali, kako so uspeli ter jim pomagali. Sicer pa so Romi zadovoljni s tovrstnim načinom dela. Čeprav so bili nekateri v začetku nezaupljivi, so kmalu spoznali, da jim bo znanje, ki ga bodo pridobili, pomagalo pri iskanju zaposlitve. Niso namreč skrivali, da so se odločili za kovnico prav zato, ker želijo delati, in prepričani so, da bodo tisti, ki zares hočejo delati, delo tudi dobili. Morda bo potrebno le malo počakati.
M. BEZEK-JAKŠE
DOLENJSKI LIST
uaS četrtkov prijatelj
REVOZU PRIZNANJE ZA ENERGETSKO UČINKOVITO PODJETJE
NOVO MESTO-Novomeško podjetje Revoz je 14. maja skupaj z domžalsko Toša-mo na sejmu Energetika 97 v Mariboru prejelo laskavo priznanje za energetsko učinkovito podjetje. Revoz se je udeležil natečaja, ki ga je razpisalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma Agencija za učinkovito rabo energije z regionalnim centrom za okolje srednje in vzhodne Evrope. Komisiji je načeloval novomeški rojak dr. Peter Novak. Na podelitvi so poudarili, da je dosežek Revoza vreden izjemne pozornosti, saj je v treh letih porabo elektrike na izdelano vozilo zmaajšal za četrtino, še bo|j pa je zmaajšal porabo vode in tekočih goriv. Priznaaje sta v imenu Revoza prevzela Anton Rom, vodja službe vzdrževanja tovarne, in energetski menedžer Marko Rudman. Od dolenjskih podjetij se je natečaja udeležila še Opekarna Novo mesto.
UDELEŽENCI KOVNICE - Andreja Gorjanc, ki vodi črnomaljsko "kovnico znanja za Rome", z nekaterimi izmed udeležencev, ki niso bili le najbolj pogumni, ko se je bilo treba postaviti pred fotografski aparat, ampak tudi najbolj zgovorni pri pogovoru. (Foto: M. B.-J.)
POKUŠALI IN OCENJEVALI CIIA R DON NA Y - Blizu 50 udeležencev zadnjega srečanja dolenjskega omizja Slow Food Slovenije v gostišču Kos v Novem mestu je uživalo v jedeh, h katerim sodi chardonnay. Hkrati so več vrst tega belega vina tudi ocenjevali. Dolenjski polži so najbolje ocenili tistega, ki so ga pridelali v Vinagovi kleti c Mariboru. Ker je bilo isti dan srečanje kar štirih območnih omizij polžjih jedcev in na vseh so ocenjevali enaka vina, so po seštevku ocen ugotovili, da je za polžje poznavalce najboljši chardonnay pridelal Dušan Kristančič iz Goriških Brd. (Foto: M. Vesel)
Prilagajajo se zahtevnim rejcem
V Črnomlju odprli lekarno in prenovljene ambulante za male živali
ČRNOMELJ - Na črnomaljski delovni enoti Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda svoje delo prilagajajo novim strokovnim, gospodarskim in humanim odnosom v družbi. Zato so na veterinarski postaji v Črnomlju uredili lekarno in prenovili ambulanto za male živali ter ju pretekli teden slovesno odprli.
Vodja enote Taso Bednaršek je ob otvoritvi dejal, da so s tem zakoličili veterinarski službi v Beli
NAJVEČ POBUD ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI
VELIKE LAŠČE - Med nedavno razgrnitvijo prostorskih dokumentov za območje občine Velike Lašče in na razpravi o spremembi prostorskih dokumentov za planske enote v občini je bilo največ pobud, vprašanj in pripomb občanov v zvezi s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidalna zemljišča. Z nekaterimi spremembami namembnosti se strokovne službe strinjajo, z drugimi pa ne.
krajini novo pot v prihodnost. “Rejci in ljubitelji živali so vse bolj zahtevni in želijo, a tudi potrebujejo hitre in kvalitetne usluge naše službe. K temu je precej pripomogla nova organizacija obveščanja s pomočjo mobitelov in avtomatskega odzivnika. Naslednji korak k približevanju naših storitev strankam pa je bila preureditev prostorov. S tem smo pridobili nove možnosti za izdajo zdravil in za veterinarske posege pod isto streho. V novi čakalnici pa bo tudi prijetnejše čakanje,” je dejal Bednaršek.
Največ zaslug za obnovo ambulante za male živali in odprtje lekarne ima veterinarka Jerneja Fabjan, ki se tudi največ ukvarja z zdravljenjem malih živali. Zato ji je Taso Bednaršek predal ključ ambulante, ki ga je prejel iz rok direktorja Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Hinka Rihtarja. Taje tudi poudaril, da so prav s črnomaljsko naložbo zaključili adaptacije v zavodu v zadnjih dveh letih.
M. B.-J.
KMETIJSKI NASVETI
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika pripravlja kmetijske nasvete za kmetovalce, ki jih je moč poslušati na telefonskem odzivniku št. 58-151.
PREDAJA KLJUČA - Vodja črnomaljske delovne enote Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Taso Bednaršek predaja ključe prenovljene ambulante za male živali veterinarki Jerneji Fabjan, ki se največ ukvarja z bolnimi malimi živalmi. (Foto: M. B.-J.)
Evropa prihaja v Slovenijo
Julija konferenca evropskih permakulturnikov na gorenjski kmetiji - Tildi ogled Kočevske in pragozdov
DOBREPOLJE - Jožica Fabjan iz Predstrug je lani sodelovala na svetovnem kongresu per-makulture v Avstraliji. Letos bo
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bila na tržnici velika ponudba sadik rož in najrazličnejše zelenjave. Šopek sadik zelja je bil po 100 do 150 tolarjev, šopek cvetače in brokolov po 150, šopek kolerabe in ohrovta po 100, sadike paradižnika so bile po 40 do 50 in paprike po 50 tolarjev. Merica berivke je stala 150 do 200 tolarjev, merica radiča 100, kilogram glavne solate 200, šopek mlade čebule je bil 100, šopek redkvice 50, kilogram fižola 300 do 500, koleraba 150 do 200, koren po 150, 1,5 1 jabolčnega kisa po 200, lonček smetane 500 do 600, kilogram sirčka 400, kozarec ocvirkov 300 do 600, liter žganja 700, jajca 20 do 25, jabolka 50 do 110, hruške 130 in košarica jagod 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 130 do 3 mesece starih prašičev, 45 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 120 po 400 do 420, drugih 30 po 350 do 370, tretjih pa 5 po 200 do 210 kilogramov žive teže.
Knjiga o mesu
Dr. Franc Bučar napisal prvo tovrstno delo pri nas
Zajetna knjiga, lahko bi rekli tudi monografija, z naslovom Meso, ki jo je v spomin na materin očeta, hotelirja v Kostanjevici na Krki, napisal dolgoletni profesor Biotehniške fakultete (veterina) v Ljubljani dr. Franc Bučar, založil pa ČZD Kmečki glas, je prvo tovrstno delo na slovenskem knjižnem trgu. Prišlo je zadnji, a še pravi čas, zlasti če imamo v mislih nemilost, v kateri se je pri nas čisto brez potrebe, saj bolezni norih krav (BSE) nimamo, znašla poraba govejega mesa. Pravi čas smo dobili to knjigo tudi zato, ker o mesu premalo vemo, da bi se lahko uspešneje vključili v mednarodni turizem s svojo vrhunsko kulinariko pa tudi, da bi sami znali pravilno ceniti vrednost posamezne vrste mesa in natančneje poznali tudi zdravstvene nevarnosti ob nezmernem ali enostranskem in nepravilnem uživanju te najstarejše človeške hrane.
Meso je odličen vir živalskih beljakovin in nekaterih njegovih sestavin, tako imeno-
vanih esencialnih aminokislin, vendar je pri nas v čislih predvsem zaradi svojih gastronomskih lastnosti. Vsaka kuharica ve, da je z mesom mnogo lažje skuhati okusen obed kot brez njega. To je tudi pripomoglo, da se je ob naraščajoči blaginji v preteklih desetletjih poraba mesa pri nas povečala na sedanjih solidnih 74 kg letno na prebivalca (v Nemčiji 102 kg). Veliko sta k temu pripomogli zamrzovalna skrinja in cenena vzreja perutninskega mesa. Zal je znanje ostalo več ali manj na nekdanji nizki ravni, saj literature o tem ni bilo.
To vrzel zdaj zapolnjuje Bučarjeva knjiga, pri kateri je s pomembnim deležem sodeloval tudi naš največji strokovni poznavalec suhomesnatih izdelkov dr. Stanko Renčelj, ki je uredil zelo bogato in nazorno fotografsko gradivo. Knjiga je razdeljena v štiri osnovna poglavja: seznanitev z mesom, priprava za hrano, vrednost mesa v gastronomiji in njegova prehranska vrednost. Zaradi svoje bogate vsebine zasluži priporočilo ne le za kuharske šole, hotelske in druge velike kuhinje, marveč za vsako gospodinjstvo.
M. LEGAN
kmetijski nasveti
Kozje mleko je enakovredno
S pričakovano povečano rejo drobnice, ki naj bi predvsem v hribovskem in kraškem svetu v precejšnji meri nadomestila govedo, se bo tudi pri nas povečala poraba kozjega in ovčjega mleka ter njunih izdelkov. Zato bi se z novo ponudbo kazalo bolje seznaniti, hkrati pa se otresti nekaterih predsodkov ali vsaj pomislekov, ki se povsem po nepotrebnem včasih držijo predvsem kozjega mleka. Po podatkih FAO porabi človeštvo mj leto nad 10 milijonov ton kozjega mleka, in če je to dobro denimo za Francijo, ki redi več milijonov koz, bo najbrž tudi za Slovenijo, ki jih ima ta čas le nekaj nad 10 tisoč.
Kozje mleko ima približno toliko suhe snovi, maščob in beljakovin kot kravje, medtem ko je ovčje mleko mnogo bogatejše, saj ima suhe snovi pol več, maščob m beljakovin pa celo še enkrat toliko. Glede laktoze in mineralov so si vse tri vrste mleka približno enake. So pa med njimi velike razlike v velikosti maščobnih kroglic v mleku, kar odločilno vpliva na tvorbo smetane, za kozje mleko pa je tudi značilno, da ima med beljakovinami več beta-kazeina, kar vpliva na značaj mlečnih izdelkov. Vse tri vrste mleka so bogat vir ne le dragocenih hranilnih snovi, temveč tudi kalcija in fosforja ter še nekaterih elementov, ki imajo veliko biološko vrednost. Dragoceni so tudi vitamini A, D, E in K, ki so topni v mlečni maščobi.
Kozjega mleka se že vseskozi drži sloves “zdravilnosti” kljub pomanjkanju znanstvenih dokazov, je pa res, da so nanj otroci Pa tudi odrasli ljudje mnogo manj alergični kot na kravje mleko. Th prednost je lahko odločilnega pomena, saj si kar veliki množici alergičnih ljudi ni treba odpovedati mleku, ki velja za najpopolnejše živilo.
Pri priporočanju porabe kozjega in ovčjega mleka ter izdelkov iz te surovine je še posebej treba opozoriti na higieno pri molži in manipulaciji. Kozje mleko resda vsebuje malenkost več kapronske, kaprilne in kaprinske kisline, ki dajejo značilen okus in vonj, vendar ne dosti ostrejšega od okusa in vonja kravjega mleka, če je pridobljeno v solidnih higienskih razmerah.
Inž. M. L.
od 25. do 29. junija evropska konferenca permakulture v Sloveniji, in sicer na kmetiji Braneta Ferliča iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, ki jo slovensko društvo ureja po načelih permakulture.
“Permakultura je svetovno gibanje, ki se je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine, kjer uvajamo takoimenovani 'zeleni denar’, se pravi menjavo zdravo pridelane hrane za drugo tako pridelano hrano ali celo za menjavo hrane za delo ali za intelektualne usluge. Taka trgovina je v Avstraliji, ki ima 20-letno tradicijo na področju permakulture, že precej razširjena,” pravi Jožica.
Slovensko društvo permakulture je bilo ustanovljeno januarja lani. Šteje okoli 160 članov, predsednik je Janez Božič iz Novega mesta, predsednik evropskega združenja pa Tony Andersen iz Danske. Slovenskemu društvu je bila zaupana izpeljava konference zaradi njegove zelo razgibane dejavnosti.
Konferenca bo predvidoma trajala 4 do 5 dni, en dan konferenčne delavnice je namenjen tudi gozdovom in pragozdovom. Po konfernci pa so štirje dnevi rezervirani za izlete na območja v Sloveniji, kjer je narava še neokrnjena, največ takega ozemlja pa je na območju Kočevske.
J. P.
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Nujne dvojne šobe
Škropljenje s traktorjem
Iz različnih vzrokov se v naši državi poraba fitofarmacevtskih pripravkov zmanjšuje, vendar še vedno znaša okrog 800 ton na leto. Žal je velik del teh "strupov", med katerimi vse bolj prevladujejo manj škodljivi in naravi manj nevarni, še vedno strokovno nepravilno ali pomanjkljivo uporabljen, kar je velika škoda. Uporaba zmogljivih traktorskih škropilnic je možnost napake še celo povečala, zlasti še, ker mnogi kmetovalci uporabljajo za vsa škropiva enake škropilne šobe, misleč, da s tem kaj prihranijo. Bistveno je, da herbicidi potrebujejo nekajkrat manjši pritisk in škropljenje v obliki debelejših kapljic, fungicidi in insekticidi pa večji pritisk in tvorbo škropilne meglice, ki doseže vsak kotiček na rastlini. Pri uporabi traktorske škropilnice, ki mora biti redno pregledana in testirana, je treba navodila o uporabi fitofarmacevtskih sredstev še dosledneje spoštovati in natančno izračunati potrebno količino pripravka. Hitrost škropljenja naj znaša od 4 do 5 km na uro.
• Vlada kmeta ne bo žrtvovala. (Podobnik)
Jožica Fabjan
OCENJEVANJE VIN SPET VODI DR. NEMANIČ
LJUBLJANA-Pod pokro-viteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino OIV in svetovne zveze enologov UIE je v ponedeljek, 24 degustatorjev iz 19 držav začelo ocenjevati približno 1100 vinskih vzorcev za vinski sejem, ki bo v začetku junija v Ljubljani. Med ocenjevalci, ki delajo v šestih petčlanskih komisijah, sodeluje 6 slovenskih enologov, celotno delo pa vodi po novi metodi OIV predsednik predsedstva dr. Julij Nemanič. Nuj ponovimo: ljubljansko ocenjevanje šteje med samo 4 svetovna vinska oceujevauja, katerih diplome in medalje se smejo uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah Evropske zveze.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Prodaja vina na domu nas tudi stane
Zanimiv nemški izračun
Pri prodaji vina na domu pride stranka sama po vino. Na videz se zdi tak način prodaje najbolj rentabilen. “Ali so ti stroški res tako majhni? so se vprašali na nemškem inštitutu v Geis-cheimu in se lotili prera'čuna.
Ugotovili so, da je potrebno na kmetijah, kjer vodijo knjige stroškov.za celotno obdelavo vinograda, vključno s trgatvijo, 305 delovnih ur na hektar vinograda. Za prodajo vina iz enega hektarja pa'je bilo potrebnih kar 328 delovnih ur. Nemški izračun je zajel 17 kmetij, na območju Rheinhessen in 20 kmetij na območju Pfalza. Skupaj so obdelali 1000 kupčij na domu, kar je že zadostna osnova za natančno analizo. Razlikovali so med prodajo s pokušnjo in brez nje. Prodaja brez pokušnje pomeni, da kupec, ko pride na kmetijo, točno ve, katero vino bo kupil, medtem ko se pri prodaji s pokušnjo, odloči za nakup šele na osnovi pokušnje vina. Ugotovili so. da pri prodaji s pokušnjo, kupec pokuša povprečno 4 do 5 vrst.
Vino na kmetiji prodaja večinoma gospodar sam ali njegova žena. Za eno uro so predvideli 30 DEM, kar menijo, da je to najnižja možna cena. Za 1000 steklenic je porabljenih 16 delovnih ur. Glede na velikost vinogradniške kmetije znaša tako strošek prodaje pri 1 steklenici vina od 17 pfenigov do čez 1 DEM. Pri prodaji brez pokušnje je strošek prodaje za 1 steklenico bistveno manjši.
Povprečno je potrebnih 9,3 ure za prodajo 1000 steklenic, kar pomeni okrog 28 pfenigov na steklenico. V študiji so obravnavali tudi fiksne stroške prodaje vina, to je stroške s proda-jnimi ali degustacijskimi prostori za stranke.
Na osebo so računali 1 m2 povr-šine. Pri letni prodaji 20.000 steklenic je znašal strošek za prostor 44 pfenigov, pri prodaji 100.000 steklenic pa 9 pfeni gov na eno steklenico. Na os novi te ugotovitve svetujejo, naj si kmetije z manjšimi vinogradi gradijo ustrezno manjše “vinotoče”.
Študija je pokazala, da so stroški prodaje vina za 1 steklenico med vinorodnima območjema Pfalz in Rheinhessen različni. V prvem nihajo od kmetije do kmetije v razponu od 0,37 do 1,2 DEM, kar v povprečju znese 60 do 90 pfenigov pri steklenici. V drugem vinorodnem območju znašajo pa povrečni stroški okrog 1,17 DEM za steklenico. Število prodanih steklenic letno na eni kmetiji je zelo vplivalo na končni rezultat. Ta študija je tudi pokazala, da ne kaže dajati kupcem prevelikega popusta, kajti stroški prodaje so tudi na kmetiji zelo visoki.
Pri nas še nismo navajeni, da bi oblikovali cene “s svinčnikov v roki”. Pri nas igra vlogo pri ceni stara tržna zakonitost ponudbe in povpraševanja. Na srečo vinogradnikov je povpraševanje večje, saj dobrih vin primanjkuje. Bližajoči se odprti evropski trg dobrih bo gotovo vplival na tržno ravnotežje vina, a tudi uvožena vina bodo dobra. Škoda je graditi premogočne zidanice, če nimamo dovolj vinograda, da bi se stroški porazdelili na več litrov vina.
dr. JULIJ NEMANIČ
OGLEDI VINOGRADOV
NOVO MESTO - Novomeška enota Kmetijskega zavoda Ljubljana vabi vse vinogradnike, ki jih zanima varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter ukrepi v vinogradih, v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v vinograd Jožeta Zajca v Stari gori in ob 16.30 v vinograd Jožeta Finka na Riglju, v četrtek, 29. maja, ob 15. uri pa v vinograd Janeza Vodopivca v Starem Ljubnu. Oglede bo vodil inž. Jože Maljevič.
ŠAMPION V FRUCTAL, NA DOLENJSKO NIČ
LJUBLJANA - V pripravah na vinski sejem, ki bo v začetku junija, je komisija pod predsedstvom dr. Janeza Hribarja z Biotehničke fakultete v Ljubljani ocenila 44 vzorcev alkoholnih pijač iz 7 držav. Naziv šampiona sta dobila vinjak iz Kruševca in viljamovka iz Fructala Ajdovščina, ki je kot najuspešnejši proizvajalec dobil še 5 zlatih medalj. Dolenjska ni tokrat dobila nič.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Zapeko preganja vlaknina
Kot marsikatero težavo tudi zapeko lahko ozdravimo po čisto naravni poti, tj. z zdravo, uravnoteženo prehrano. Zapeka je eno od prvih znamenj nepravilnega prehranjevanja in pogosto spremlja obolenja prebavil, je napovedovalka želodčnih, jetrnih, in drugih trebušnih bolezni ter bolezni presnove, kot sta sladkorna bolezen in debelost.
Vzrok za leno prebavo je največkrat v pomanjkanju naravnih, inudstrijsko nepredelanih živil z veliko vsebonostjo vlaknin. Hrana, ki jo uživamo, je preveč prečiščena in predelana, zato v njej primanjkuje vlaknin. Mnogi, ki trpijo zaradi zaprtja, si izberejo najlažjo pot in sežejo po odvajalnih sredstvih, ki stanje pogosto še poslabšajo in ga spremenijo v kronično. Z odvajali ne odpravimo vzrokov zaprtosti, v poštev pridejo le, če se pojavijo še spremljajoče težave, kot so hemeoridi ali zlata žila.
Zato poiščimo pomoč najprej v živilih z veliko naravnih vlaknin. Te snovi lahko vpijajo in | zadržujejo veliko vode. Pšenični otrobi lahko na primer vežejo za osem in pol odstotkov svoje teže, vlakna v sadju in zelenjavi pa kar
za desetkrat več od svoje teže. Prehranske vlaknine so odporne proti prebavnim sokovom, ne preidejo v kri in ne vsebujejo energijske vrednosti. Torej ne redijo!
Poznamo dve vrsti vlaknin, ki se v črevesju zelo dobro dopolnjujeta: topne in netopne vlaknine. Te lahko vpijejo zelo veliko vode, zato povečujejo prostornino blata in pospešujejo prebavo. Živila, ki so nujno potrebna za odpravo zapeke, lahko razdelimo v izdelke iz polnovredne moke, razne kaše in semenja (na primer laneno seme), sveže solate, sveže in suho sadje ter naravne maščobe iz hladno stiskanih plodov in semen.
Za zajtrk ali malico si lahko sami pripravimo naslednje: tri velike žlice pšeničnih zrn zmeljemo v kavnem mlinčku in vmešamo v dva decilitra mrzle vode. Kašo pustimo stati dvanajst ur. Nato ji dodamo naribano jabolko. rdeče korenje, limonin sok, eno žličko medu, eno žlico oljčnega olja in eno žlico zmletih lešnikov. Če hočemo, da bodo vlaknine v črevesju res učinkovite. moramo popiti do dva litra vode -na dan kave, čaja ali ju
poleg običajne ihe!
Sejem poskrbel za mlade literate
V petek seje s srečanjem mladih literatov zaključil 20. dolenjski knjižni sejem - Gost M. Markelj: “Osnovna sta skrb in ljubezen do jezika!” ■ Organizatorji zadovoljni
3. slovenski muzejski sejem
Tkidi dolenjski muzeji
LJUBLJANA - Slovenski muzejski sejem je skupna prireditev vseh slovenskih muzejev in letos svoja vrata odpira tretjič, tokrat v novi stavbi Narodne galerije. Sejem - pripravlja ga Skupnost muzejev Slovenije - so slavnostno odprli v ponedeljek, 19. maja, odprt pa bo do 24. maja.
Posvečenje izobraževalni vlogi muzejev. Ti so namreč že dolgo kraj za prijazno in nevsiljivo izobraževanje, prostor za razmišljanje itd. Na letošnjem sejmu sodeluje 37 muzejev, ki na zaradi prostorske stiske razstavnih površin samo ilustrativno ponazaijajo svoje izobraževalno poslanstvo, več pa se dogaja v predavalnici in forumu.
Dolenjski muzej Novo mesto je v torek, 20. maja, dopoldne predstavil in napovedal arheološko razstavo Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto in predstavil četrto knjigo Carniola Archaeologica Novo mesto 4; Kapiteljska njiva, v petek, 23. maja, pa bo v forumu ob 12.30 prikazal izdelavo prazgodovinskih statev in tkanje okrasnih trakov ob pomoči deščice ali brdca.
Pokrajinski muzej Kočevje je v torek, 20. maja, v predavalnici pripravil predavanje z diapozitivi: Muzejski abonma; pedagoško in andragoško delo, v sredo, 21. maja, pa predavanje z diapozitivi z naslovom Kočevska skozi stoletja.
Belokranjski muzej Metlika bo danes, v četrtek, 22. maja, ob 16. uri v forumu predstavil izdelovanje belokranjskih pisanic.
NOVO MESTO - Avla in Galerija Krke, tovarne zdravil Krka v Ločni, sta bili od petka, 16. maja, domovanje slovenskih knjig, ki so teden dni zapolnjevale police na 20. dolenjskem knjižnem sejmu, ki so ga uspešno pripravili KUD Krka, Knjižnica Mirana Jarca in Knjigarna Mladinske knjige Novo mesto. Ta dan se je namreč zaključil tradicionalni knjižni sejem z razstavo več kot 2300 knjig slovenskih založb - kar je največ do sedaj - ki so izšle od maja 1996 do maja 1997, ter še s tremi razstavami Knjižnice Mirana Jarca.
Za živahno dogajanje ves teden dni so skrbeli tudi literarni gostje. Kot smo že poročali, na otvoritveni dan Boris A. Novak in Maja Novak, sreda, 14. maja, pa je bila posvečena dolenjskim avtorjem. Zanimiva in dobro obiskana je bila predstavitev monografije Novo mesto in pogovor z avtorji: urednikom Jovom Grobovškom, piscem besedila dr. Stanetom Grando, fotografom Bojanom Radovičem in oblikovalcem Petrom Simičem. Recitatorja sta bila Staša Vovk in Janez Muhič, za glasbeno popestritev je poskrbel kitarist Dušan Pavlenič. Kot je povedala Marija Žveglič, že nekaj let v okviru sejma pripravljajo tudi srečanja najmlajših literatov. Tako je bila v četrtek, 15. maja, gostja mladih nagrajenih literatov osnovnih šol Slavka Kristan in srečanje je bilo res prijetno.
Da bi se mladi avtorji srečali, predstavili svoje delo in dobili tudi koristne napotke za nadaljnje pisanje, je bil po besedah tajnice ZKO Novo mesto Staše Vovk namen petkovega srečanja mladih literatov začetnikov in območnega srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Na anonimni razpis so se na medobčinski ravni prijavili trije - predstavila jih je Klavdija Kotar - na območni pa sedem mladih avtorjev. Njihove v glavnem prve pesniške ali prozne poskuse je že prej prebral gost srečanja, novomeški literat in novinar Milan Markelj, ki jim je v pogovoru povedal, daje vesel njihove pristnosti v pisanju, česar pa ne more reči za obliko. “Pristnost in oblika sta osnovna kriterija za neko oceno literature. Pa ne pristnost v sami inovativnosti, ampak v tem, da je pisec to, kar je, torej
MLADI LITERATI DOBILI NAPOTKE - Povabljeni pa so tudi v oživljeni Literarni klub Dragotina Ketteja v Novem mestu in da svoje literarne zapise za objavo pošiljajo dolenjski literarni reviji Rast ter slovenski reviji za mlade, še neuveljavljene avtorje - Mentor, ki jo izdaja ZKOS. K temu jih je spodbudil tudi Marijan Pušavec. Na sliki je na levi Milan Markelj. (Foto: L. M.)
“Ena najnenavadnejših razstav”
Tako je na otvoritvi kiparske razstave novomeškega samouka Matjaža Matka dejal Jože Hudeček
NOVO MESTO - Matjaž Matko, novomeški samostojni kulturni ustvarjalec, je svojo prvo razstavo v domačem mestu, ki jo je v četrtek, 15. maja, zvečer v atriju Glavnega trga odprl umetnostni kritik Jože Hudeček, naslovil “Maček ima sedem življenj”. Od leta 1992 namreč dela glinaste mačke, katerih značilnost je predvsem dinamičnost. Na tokratni ki| 'a ski razstavi, ki je delno tudi prodajna, je vseh osem različnih mačkov postavljenih zelo . domiselno - na strehi, na vrvi-j ci, na deski ipd. Razstava je prva v organizaciji Novega medija - otvoritveni program je povezovala njegova glavna in odgovorna urednica Jasna Šinkovec - pri organizaciji |>riie-ditve pa so sodelovali še Klub Vida, Mestna'občina Novo mesto in drugi/-Jože Hudeček je o Matkovi razstavi, ki jo je odprl, dejal, da je ena najnenavadnejših v zadnjem času. “Pa ne le zato, ker je na prostem, v prijetnem dvori-
šču, pač pa zato, ker je nenavadna v svojem bistvu - ker mora biti nenavadna in ker bi to bila, tudi če ne bi hotela biti.” Poudaril je, da je slikarjev samoukov kolikor hočeš, kiparjev pa ne. Zato so še toliko bolj redki talenti, ki brez šolanja sami pridejo do postopkov uspešnega kiparjenja. “Eden takih je Matjaž Matko, ki se je s trmo in silno strastjo do umetnosti prikopal do tega, kar ustvarja. Da se je naučil, govorijo te mačke”, za katere je Hudeček dejal, da so zaščitni znak ekspresionizma, obdobja, po katerem se Matko zgleduje.
Na koncu je presenetil s pripombo, da je res čudno, da Novo mesto oziroma Dolenjska, ki je dolina naše keramike in kije dala veliko izrednih kiparjev ter rezbarjev, še ni zasnovala neke šole za sodobno keramiko. “Za tiste, ki nimajo v sebi toliko strasti kot Matjaž Matko,” je zaključil.
L. MURN
RAZSTAVA PRITEGNILA VELIKO OBISKOVALCEV-Otvoritev kiparske razstave, ki bo na ogled do konca maja, je z glasbo popestrila skupina Machu Pichu, ki je igrala še pozno v noč. Na sliki pa so od leve proti desni Jasna Šinkovec, Matjaž Matko in Jože Hudeček. (Foto: ! L. M.)
REDNA TRIBUNA HKZ
NOVO MESTO - Hrvaško kulturno združenje vabi v sredo, 4. junija, ob 18. uri v prostore Dolenjskega muzeja na redno tribuno. Tokrat so v goste povabili akademika prof. dr. Stjepana Babiča, ki je soavtor hrvaškega pravopisa in si močno prizadeva za ponovno uveljavljanje hrvaškega jezika v znanstvenem, javnem in kulturnem življenju. Naslov predavanja bo “Borba za vpeljavo hrvaškega jezika v ustavo SRH”.
BALETNA PREDSTAVA
NOVO MESTO - V veliki dvorani KC Janeza Trdine bo v četrtek, 29. maja, ob 17.30 baletna predstava plesnih skupin Roza pirueta in Gral, ki ju na Glasbeni šoli Marjana Kozine vodi Sonja Rostan.
IVANA KOBILCA IN FERDO VESEL
PODSREDA - Narodna galerija iz Ljubljane v sodelovanju s Kozjanskim parkom pripravlja za petek, 23. maja, ob 18. uri na gradu Podsreda odprtje razstave del Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Razstavo-bo odprl dr. Andrej Smrekar.
DOBRODELNI KONCERT MEPZ DU NOVO MESTO
NOVO MESTO - MePZ DU Novo mesto, ki letos praznuje 40. rojstni dan, vabi v petek, 23. maja, ob 20. uri na dobrodelni koncert v KC Janeza Trdine. Zbrana sredstva bodo nastopajoči podarili za izgradnjo nove porodnišnice. Zbor, ki ga vodi zborovodkinja Sonja Pirc, se bo predstavil predvsem s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Gost večera bo otroška folklorna skupina Kres, ki jo vodi Majda Nemanič, program plesa, pesmi in igranja na orglice pa so naslovili “Abrahama gredo”. Program bo povezovala Božena Pet-
neponovljiv. In v vaših zapisih je pristnost opazna. Problem pa je, v kakšni obliki jo prenesti do drugih.” Kot enega izmed razlogov je navedel naše “prešernov-sko” razumevanje pisanja, da se pesnik ali pisatelj že rodita. “Toda to ni čisto res. Tudi oblike se je treba učiti, torej jezika, ki je osnovno orodje literata. Skrb in ljubezen do jezika sta nujni.”Tudi to je eno izmed sporočil letošnjega jubilejnega Dolenjskega knjižnega sejma, s katerim so organizatorji zadovoljni in jim je spodbuda za prihodnje leto.
L. MURN
PREDSTAVA “GOSPA POSLANČEVA”
NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 26. in 27. maja, bo ob 20. uri v Domu kulture za abonma A in B (ter izven) gledališka abonmajska predstava SLG iz Celja. 11-članska igralska ekipa bo z režiserjem Francijem Križajem uprizorila Partljičevo povolilno komedijo “Gospa poslančeva”. Predprodaja in rezervacija vstopnic je v KC Janeza Trdine.
VIOLINSKI KONCERT IVICE ČORBIČA
REGRČA VAS - Mestni rekreacijski park pri sv. Roku v Regrči vasi, Dom mladih in športa je prejšnji teden organiziral violinski koncert Ivice Corbiča. Na klavirju ga je spremljal prof. B. Budak, druga violina prof. Čorbič st.
CELOVEČERNI KONCERT DAMJANE ZUPAN
NOVO MESTO - KUD Krka vabi v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v Kozinovo dvorano Glasbene šole Marjana Kozine na celovečerni koncert pianistke in ko-repetitorke Damjane Zupan. V programu bodo dela J. S. Bacha, W. A. Mozarta, Schuberta, itd.
“VRTEC VIDEK SE PREDSTAVLJA”
NOVO MESTO - Otroci in delavke VVE Videk - Novoteks vabijo na ogled razstave otroških likovnih del “Vrtec Videk se predstavlja”, ki je v recepciji Dolenjskega muzeja. Razstava je odprta od 16. maja do 1. junija, od torka do petka med 8. in 17. uro, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih pa je zaprto.
Pregled 20-letnega ustvarjanja
V Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo del Vojka Pogačarja - Izvrstna glasba Lada Jakša
KOSTANJEVICA NA KRKI - “Gole slikoknjige” je naslov razstave akad. slikarja Vojka Pogačarja, ki je od petka, 16. maja, pa do 9. junija na ogled v Lamutovem likovnem salonu.
Razstava je plod sodelovanja treh galerij: Umetnostne galerije Maribor - tu je bila razstava prvič prikazana - Galerije Božidarja Jakca in Galerije Murska Sobota. Pogačarjevim slikovnim izpovedim je glasbenik Lado Jakša dodal glasbene, ki jih je pripravil posebej za to priložnost. Tako je ustvaril poseben dialog, ki so mu številni obiskovalci na otvoritvi radi prisluhnili.
O umetniku - doma je iz Krškega, sedaj pa že nekaj časa živi v Mariboru - je govorila kustosinja Umetnostne galerije Maribor Edita Mileta, ki je poudarila predvsem Pogačarjev premik v osebnostnem razmišljanju in delu. Razstava je sinteza avtorjeve dvajsetletne umetniške ustvarjalnosti s poudarkom na novejšem opusu. V “starejših” delih kaže Pogačarjeve značilnosti: izrazit intelektualistični pristop ter močno družbeno angažiranost. Novejša dela, od leta 1993 naprej, pa kažejo na spremembo v njegovem slikarstvu, na vstop v notranje življenje. Razlog je slikarjev odhod v Pariz, kjer je, kot sam pravi, doživel oseb-
Lado Jakša in Vojko Pogačar
nostno in likovno katarzo. “Novi sta izrazito pozitivna nastrojenost in notranja energija, ki sevata iz novejših akrilov, v vsebinskem smislu poudarja srčnost kot vodilo človeka, več je likovnosti, še vedno je prisotna risba, figura pa skorajda ne več,” je razlagala Miletova.
Sam umetnik je na otvoritvi razložil naslov razstave ‘Gole slikoknjige”. “Sliko pojmujem kot knjigo. Prihaja slikovno obdobje opismenjevanja in rad bi poudaril, da slika v trenutku prinaša mnogo informacij. Tega branja se bo enostavno treba naučiti,” je dejal in zaključil z nekakšnim pozivom, naj se ljudje več posvečamo sebi in kvalitetnejšemu ter bolj polnemu življenju.
VEČERA BAROČNE SUITE - Avstrijski čembalist Klaus-Christhart Kratzenstein, profesor na Visoki šoli za glasbo v Innsbrucku, se je predstavil ljubiteljem baročne glasbe na dveh koncertih: v četrtek, 15. maja, zvečer na tretjem v vrsti Koncertov ob svečah v Domu glasbene dediščine v Globodolu, dan kasneje pa še na koncertu v sklopu novomeškega glasbenega festivala v Evangelijski cerkvi v Novem mestu. Na čembalu, ki ga je po izvirniku iz 17. st. izdelal Milko Bizjak, je zaigral suite Frobergerja, Zipoli-ja, Haendla, Couperina in Bacha. Na sliki: Kratzenstein na koncertu v Globodolu. (Foto: M. Markelj)
Prvenstvena naloga je izobraževanje
ZKO čakajo do konca leta organizacijske spremembe z ustanovitvijo sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Izpostava tudi v Novem mestu - Izobraževanje - Pred vrati še prireditve
NOVO MESTO - Kot smo že poročali, so januarja lani sprejeli zakon o ustanovitvi Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, rok ustanovitve pa so podaljšali od konca letošnjega leta. Da bo res tako, si bo prizadeval tudi novi minister za kulturo Jožef Školč, tako vsaj je obljubil na nedavnem posvetovanju tajnikov in predsednikov ZKOS na Ptuju, je povedala tajnica ZKO Novo mesto Staša Vovk. Statut bo določal območne izpostave, ki bodo opravljale strokovno službo sklada. Skoraj gotovo je, da bo ta za tri novonastale občine v Novem mestu.
Vovkova je povedala, da so se v ZKO Novo mesto dogovorili, da bo Zveza obstajala tudi v bodoče, čeprav verjetno ne bo imela zaposlenih, zaradi same narave dela in interesov pa bo najbrž smiselno razmišljati o novem imenu - morda o Zvezi kulturnih društev (ZKD). Država bo tako preko skladov skrbela za strokovno pomoč kulturnim društvom in zagotavljala del sredstev le za tiste dejavnosti, ki presegajo lokalni pomen. Sicer pa bo lokalna skupnost morala poskrbeti za prostorske možnosti delovanja območnih enot in kot zdaj zagotavljati sredstva za delovanje KD.Predsedstvu ZKO, v katerem vsako področje ljubiteljske kulture predstavlja en strokoven delavec, letos poteče mandat, tako da bodo po počitnicah volitve. ZKO Novo mesto prosi vsa KD, da v skladu z zakonom opravijo popravke svojih statutov in do konca polovice leta skličejo občne zbore. Za kakršnekoli informacije se lahko obrnejo na novomeško ZKO.
Vovkova je govorila tudi o prireditvah: nekatere Zveza pripravi
samostojno, je pa tudi soorganiza-torica regijskih in republiških. Vsakoletna srečanja društev pripravljajo predvsem iz dveh namenov: kot javno predstavitev in pregled dejavnosti, ki je koristen tako za vse sodelujoče kot za skupino in za Zvezo, saj je to način ugotovitve, katera kulturna društva so za ljudi privlačnejša ter
• Med bližnjimi pomembnejšimi dogodki so: 20. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ki bo 7. junija v Straži, ter Novomeški poletni večeri, ki se bodo pričeli 20. junija.
kakšen je njihov kakovostni napredek ali pa tudi ne. Vse to je pomembno za nadaljnje organiziranje dela. Tako na primer na medobčinske revije pevskih zborov povabijo strokovne spremljevalce, ki izberejo tiste, ki so po kvaliteti primerni za regijske ali republiške prireditve. “Tu ne gre za tekmovanje, kar tudi ni namen Zveze, pač pa za to, da vsak zborovodja dobi strokoven nasvet, kako delati naprej. Zborov-
ska tekmovanja pa so že 30 let bienalno organizirana v Mariboru -Naša pesem,” je pojasnila Vovkova. V petih mesecih letošnjega leta je ZKO Novo mesto skupne prireditve v glavnem že izvedla, v soboto, 24. maja, pa bo v Črnomlju še regijska revija odraslih pevskih zborov.
Uspehi društev so rezultat izobraževanja v prvi vrsti strokovnih vodij, kar je ena osnovnih nalog Zveze. “Lani smo organizirali seminar za zborovodje odraslih pevskih zborov, letos za mladinske in otroške, jeseni znova načrtujemo repertoarni posvet in seminar za odrasle. Oblika izobraževanja za pevce pa je enkrat na leto organiziran koncert enega izmed kvalitetnejših slovenskih pevskih zborov; letos je bil to “Lipa zelenela je” iz Ljubljane. Strokovne vodje pošiljamo tudi na izobraževanja ZKOS, na primer za gledališko šolo v Tolmin, itd.” je povedala tajnica ZKO Novo
meSt°'	L. MURN
NAKIT IZ GLINE
ŠENTJERNEJ - Knjižnica Franceta Prešerna v Šentjerneju vabi v ponedeljek, 26. maja, ob 12. uri v ustvarjalno delavnico, v kateri bodo tokrat izdelovali nakit d gline. Vabljeni!
VINJEN VOZNIK KONČAL
V	POTOKU - V petek, 16. maja, j ob 3.15 seje 24-letni G. S. peljal z
osebnim avtom Fiat Tipo po lo-[ kalni cesti od Blance proti Pukle-| ku nad Blanco. V nepreglednem ovinku je zapeljal na bankino, drsel po njej 30 metrov, nato pa trčil v kovinsko zaščitno ograjo mosta čez potok Blanščica, kjer se je vozilo obrnilo za 90 stopinj in se prevrnilo v strugo potoka. Voznik se je pri tem hudo poškodoval, alkotest pa je pokazal 1,65 promila alkohola v izdihnjenem zraku.
IZSILIL PREDNOST - V nedeljo, IS. maja, nekaj pred 11. uro je 49-letni J. S. z Doba vozil osebni avto iz Gribelj proti Črnomlju. Ko je pripeljal v križišče lokalne ceste z R 364, pred stop znakom ni ustavil, ampak je zapeljal v križišče v trenutku, ko je s Kra-sinca proti Adlešičem pripeljal 22-letni J. T. iz Gribelj. J. T. sc je lažje poškodoval, huje pa njegova sopotnica 72-letna F. F. iz Gribelj.
MOTORJA NI OBVLADAL-
V	soboto, 17.maja, popoldne je 18-letni J. G. iz Novega mesta vozil neregistrirano motorno kolo Juwa 350 iz Glogovega Broda proti Brežini. V nepregleden! ostrem ovinku hitrosti ni prilagodil last-
nostim ceste in skupaj s sopotnikom 15-letnim K. A. padel. Po vozišču sta drsela 40 metrov, nato pa je motorno kolo zdrsnilo v jarek. Fanta sta bila brez čelade, tako da se je sopotnik hudo poškodoval. Voznik še ni opravil vozniškega izpita za vožnjo motornega kolesa.
HITROST- BOTROVALA NESREČI - V soboto, 17. maja, ob 4. uri je 19-letna A. S. iz Čudnega sela vozila osebni avto iz Gribelj proti Črnomlju. Ker hitrosti ni prilagodila cesti, je zapeljala na levo, nekaj metrov vozila po nasipu in se prevrnila. Voznica se je lažje poškodovala, sopotnica 17-letna A. S. iz iste vasi pa težje.
MOPEDIST ZLETEL S CESTE - V soboto, 17. maja, ob 19.50 je 26-letni K. J. vozil kolo z motorjem od Pleterij proti Zgornji Pohanci. V Zdolah, kjer je hitrost omejena na 40 km/h, hitrosti ni prilagodil cesti, izgubil oblast nad krmilom, zapeljal na rob vozišča, po njem vozil nekaj metrov, nato pa trčil v odtočni jarek, odkoder ga je odbilo v zrak. Po petih metrih je padel na travnik, kjer je obležal hudo poškodovan. Voznik še ni opravil ustreznega izpita, bil pa je tudi brez čelade.
Deček obležal, voznik pa pobegnil
Voznika neregistrirane stoenke so policisti uro in pol po nesreči našli doma, fant, kije zbil 7-letnega kolesarja (ta je bil na levi), pa še ni opravil vozniškega izpita
DOLŠCE PRI KOSTANJEVICI - Ozka, ovinkasta in slabo pregledna cesta (v teh dneh še toliko bolj zaradi visoke trave) ter kanček neprevidnosti so bili prejšpji torek zvečer vzrok za nesrečo, ki bi lahko skoraj terjala mlado življenje. Na srečo jo je 7-letni Luka Hribar odnesel “le” s počeno lobanjo, pretresom možganov in zdrobljeno stegnenico.
Prvošolček iz Dolšc nad Kostanjevico se je v torek približno 20 minut pred 7. uro zvečer odpravil k šmarnicam v vas in se tako kot je pri njegovih prijateljih navada, odpeljal tja s kolesom. Starša sta ga velikokrat poučevala o pravilih, ki veljajo na cesti, in nevarnostih, ki lahko prežijo nanj. In usoda je hotela, da se je fant znašel v desnem zaradi hriba nepreglednem ovinku na levi strani ceste v trenutku, ko je nasproti pripeljal Franci Stopar iz Črneče vasi, kije pred kratkim dopolnil 18 let.
V tem trenutku pravzaprav ni pomembno, kdo je kriv. Fantič, ki je bil sicer na levi strani ceste, se še vedno zdravi v brežiški bolnišnici. Po njegovi pripovedi je proti njemu drvel avto že po travi, zato se mu je umikal. Pravi, da se takrat ni peljal s kolesom, pač pa je ob njem stal. Umikal se je tudi voznik rdeče stoenke, za katero se je kasneje izkazalo, da je neregistrirana, čeprav je imela nameščeni dve različni registrski tablici, sicer obe z ljubljan-
sko oznako.
Stopar je, namesto da bi ponesrečenemu otroku pomagal, po trku odpeljal naprej. Zato je bila sprožena policijska akcija in cesta je bila dve uri zaprta. Policisti so voznika stoenke uro in pol po nesreči našli na njegovem domu. Še dobro, da je ob glasnem zvoku motorja avtomobila, trku in nadaljevanju vožnje sosed posumil, da se je očitno na cesti nekaj zgodilo in takoj ukrepal.
Sicer pa lahko tisti, ki vozi po cesti od Kostanjevice do Črneče vasi, predvsem pa v hribovskem delu, srečuje predvsem mlade voznike, ki z vso hitrostjo preizkušajo svoje in sposobnosti jeklenih konjičkov, pri temu pa ne pomislijo na možne posledice. In med njimi je precej takšnih, ki tako kot Franci Štopar sploh nimajo vozniškega izpita, njihovi avtomobili pa so vse prej kot tehnično brezhibni. Fičko, na primer, ki so ga “posodobili” tako, da so mu doma odrezali streho, gotovo spada mednje.
Torkova nesreča je vsaj neko-
liko spremenila obnašanje na cesti. Otroci, ki so se še dan predtem vozili s kolesom, večinoma hodijo peš. Tudi precej voznikov z večjo previdnostjo
vozi po sicer dobro znani cesti. Zaradi nesreče pa malega Luke v nedeljo ne bo pri svetem obhajilu. In tudi prvega šolskega leta ne bo zaključil tako, kot ostali sošolci, čeprav mu učenje ni delalo težav. Da mu le nesreča, ko mu bodo čez slaba dva meseca odstranili zunanje fik-satorje z noge in ko bo iz očesa izginila oteklina, ki je posledica počene lobanje, ne bi pustila posledic.
T. GAZVODA
STARŠA UPATA NA NAJBOLJŠE - Anica in Janez Hribar iz Dolšc pri Kostanjevici želita le, da Luki, ki je še r bolnišnici, nesreča, v kateri si je poškodoval glavo in stegnenico, ne bo vplivala na njegovo kasnejše počutje in zdravje.
ZGORELA HIŠA
POLJANE - V nedeljo, 18. maja, okoli 17. ure je zagorelo na stanovanjski hiši v Poljanah, ki je last V. in A. Z. iz Mirne Peči. Tistega dne je D. L. iz Ljubljane pospravljal okoli hiše in odpadke zakuril v krušni peči, nato pa odšel ven. Kasneje je opazil, da s podstrešja se kadi in da je ogenj že zajel ostrešje. Požar, ki je popolnoma uničil notranjost hiše z opremo in ostrešje, so pogasili prostovoljni in poklicni gasilci. Škode je za 3 milijone tolarjev.
Med mladimi vse več mehke droge
Letos že toliko kaznivih dejanj in prekrškov s področja mamil kot lani v celem letu ■ Lani na Dolenjskem 18 samomorov - Več tudi kršitev javnega reda in miru
TOKRAT NAJBOLJŠI OSNOVNOŠOLCI CENTRA - V torek, 13. maja, je bila v osnovni šole Dragotina Ketteja občinsko tekmovanje za učence osnovnih šol občin Novo mesto in Škocjan. Ekipno so bili najboljši učenci osnovne šole Center iz Novega mesta, drugi so bili lanski zmagovalci učenci OS Dragotina Ketteja, tretja pa OŠ Vavta vas. Med učenci 5. in 6. razredov se je najbolj izkazal Blaž Slak (OŠ Center), drugi je bil Peter Kapler (OŠ Šmarjeta) tretji pa Jure Škrbec (OŠ Brusnice). Med učenci 7. in 8. razreda je zmagal Simon Vunišič (OŠ Vavta vas), drugo mesto je zasedel Tine Primc, tretje pa Branko Černič (oba OŠ Dragotin Kette). (Foto: T. G.)
PO NASPRTONEM PASU - V ponedeljek nekaj po peti uri popoldne se je 24-letni T. J. iz Avguštin pri K, .ounjevici s passatom peljal od Oštrca proti Kostanjevici. V Globočicah je opazil da mu gre po njegovem pasu z golfom naproti 21-letni A. J. iz Šentjerneja, zato je začel voznik passata zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Šcntjernejčan se je v nesreči hudo poškodoval, slabo pa sta jo odnesla tudi oba avta. Nesreča se je zgodila ob tabli, ki označuje največjo dovoljeno hitrost 30 km/h, veljala pa je za voznika golfa, ki je pripeljal od šole proti Globočicam. (Foto: T. G.)
ZGOREL KOZOLEC IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA - V Velikem Lipovcu pri Dvoru je prejšnji teden zagorel kozolec Toneta Zaletelja. Na pomoč so takoj priskočili domačini in gasilec Boris Sajevic iz PGD Žužemberk, ki je takrat prevažal vodo v vasi, številni gasilci iz Ajdovca. Dvora, Globodola, Rebri, Žužemberka in Novega mesta ter rešili sosednji kozolec, medtem ko je Zaleteljev kozolec pogorel do tal, pod njim pa tudi precej kmetijske mehanizacije. Nesrečo je po zadnjih podatkih povzročila otroška igra. (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Policijska postaja Novo mesto, ki pokriva občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, je tako v lanskem letu kot v prvih mesecih letošrgega leta uspešno obvladovala varnostne razmere na svojem območju. Razveseljiv je predvsem podatek o raziskanosti kaznivih dejanj, tudi vseh hujših, raziskanost pa se je iz 72 odstotkov v letu 1995 dvignila na letošnjih 81. Manj razveseljivi so podatki, da so policisti letos obravnavali že 2 umora, tri poskuse umora in dve smrti motoristov, ki sta bila tudi povzročitelja nesreč.
Lani so na območju policijske letos tega pojava ni. Lastniki vozil
postaje Novo mesto na področju kriminalitete obravnavali 572 kaznivih dejanj, v primerjavi z letom prej je bilo manj tatvin in velikih tativin, v porastu pa so bila kazniva dejanja zoper življenje in telo, tativine koles z motorjem, motornih koles, avtomobilov, vlomi v trgovine, drzne tatvine, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete in drugo.
Na področju mladoletniške kriminalitete je očitno naraščanje kaznivih dejanj zoper premoženje, z mladimi pa je povezano tudi naraščajoče število prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Zasežene je bilo tudi več marihuane, sadike konoplje, tudi hašiš in očitno je, da bo tudi pri nas droge še več. Lani je bilo ukradelih 8 vozil, pri čemer je bila na delu organizirana skupina,
so prijavili tudi veliko vlomov v avtomobile, raziskanih pa je bilo več kot dve tretjini primerov. “Prav je, da se vlomi v avtomobile prijavijo, saj smo policisti pri raziskovanju uspešni, sicer pa je najboljša samozaščita. Ne puščajte vrednejših predmetov, torbic in vrečk na sedežih, saj priložnost dela tatu,” pravi komandir policijske postaje Novo mesto Franc Prašnikar.
Število kršitev javnega reda in miru je lani v primeijavi z leto prej
«*»
Franc Prašnikar
ZGORELA FARMA KOKOŠI
ŠENTRUPERT - V soboto, 17. maja, nekaj po 16. uri je v Kamnju med grmenjem strela udarila v gospodarsko poslopje, last J. R. Požar se je v poslopju, kjer je imel lastnik kozolec, hlev, farmo kokoši in kmetijsko orodje, zelo hitro razširil. Zgorelo je okoli tisoč kokoši, 4 goveda in več kmetijskega orodja. Eksplodirala je tudi nafta, ki jo je imel lastnik v sodih. Na srečo zaradi eksplozije ni bil nihče poškodovan. Sosedom in prostovoljnim gasilcem je uspelo rešiti nekaj glav živine, prašiče in tudi nekaj orodja, med reševanjem živine pa seje eden od prostovoljnih gasilcev poškodoval po roki in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Škode je za 10 milijonov tolarjev.
POTA IN ST#
dežurni poročajo
GROZIL Z UBOJEM
BREŽICE - V petek, 16. maja, popoldne se je 57-let-ni S. S. iz Boršta sporekel z ženo, prepir pa je prerasel v pretep, zato je bilo potrebno posredovanje policije. Mož seje ob možeh v modrem sicer umiril, vendar je žena čez dve uri zopet poklicala številko 113 in povedala, da mož ponovno razbija po stanovanju in prisotnim grozi z ubojem, kričanje in razbijanje pa je bilo slišati tudi preko telefonskega aparata. S. S. je zato preostanek dneva preživel v družbi policistov v Brežicah.
ZARADI SPORA ZAŽGAL BARAKO
STRAŽA PRI RAKI - V soboto, 17. maja, je v romskem naselju Straža pri Raki med Romoma prišlo do precej nenavadnega maščevanja. Spor je nastal, ko seje 42-letni K. D. zaradi prepira z 28-letnim H. D. spravil na njegovega neregistriranega fička in ga s sekiro večkrat udaril, mlajši pa je v večernih urah prižgal krpo in jo vrgel v leseno barako K. D.-ja, ki je zgorela do tal. Policisti bodo proti obema napisali kazensko ovadbo.
naraslo za skoraj petino, največ se jih je zgodilo zunaj, vse bolj pa se kršitve selijo med štiri zidove - v stanovanja in gostinske lokale. Sicer pa tudi letos ni prizanešeno smetnjakom, reklamnim panojem, razsvetljavi in drugim ciljem
vandalizma.	_ _
1. G.
SKORAJ OSMINA VOZNIKOV VINJENIH
NOVO MESTO - V soboto, 17. maja, ponoči so policisti UNZ Krško poostrili nadzor prometa. Ustavili so 300 voznikov, alkotest pa jih je preizkusilo 84. Med njimi je bilo kar 34 voznikov vinjenih, štirje pa so preizkus odklonili.
S ČEVLJI POD VETROVKO
BREŽICE - V petek se je 23-letni Hrvat napotil v prodajalno Turbo Schuh v Brežice. Vzel je par športnih copat, ženske natikače in ženske sandale ter vse skril pod vetrovko. Meni nič tebi nič je odšel mimo blagajne, ker pa je blago zavarovano, je sprožil zvočni alarm. Prodajalkam tatiča ni uspelo zadržati, uspešnejši pa so bili policisti.
ZBILA OTROKA
GLOBOKO - V nedeljo, 18. maja, seje 20-letna P. Z. peljala z osebnim avtom od Kapel proti Dečnemu selu. V nepreglednem desnem ovinku ji je, ko je peljala mimo makadamske dovozne poti pritekel na cesto pritekel 4-letni U. J. in se pri trku hudo poškodoval.
BOGAT PLEN V AVTU - 18. maja f>onoči je neznanec v Obrtniški ulici v Trebnjem vlomil v osebni avto, last I. B. iz Ljubljane, in ukradel avtoradio, dva zvočnika, očala, več orodja, glasbene kasete, dve uri in dokumente ter lastnika oškodoval za 300 tisočakov.
USTRELIL SRNO IN JO ODPELJAL - Lovska družina Zabu-kovje je bila oškodovana, ker je nekdo 16. maja ob 3. uri ustrelil srno. Neznanec se je pripeljal iz Sevnice do travnika ob regionalni cesti pri Podgorju ob Sevnični in ustrelil smo ter jo naložil in odpeljal.
OB KANU - Neznanec je v noči na 18. maj 43-letnemu K. I. iz Kostanjevice neznano kam odpeljal kanu dvosed, privezan ob Krki, in tako lastnika oškodoval za 50 tisočakov. Kanu je živorumene barve, izdelan v Novolesu in dobro ohra-
^NAD WC-JEM ČEZ MEJO - V ponedeljek, 19. maja, popoldne je policist na železniškem mejnem prehodu Dobova v bunkerju vagona nad sanitarijami našel 24-letne-ga Romuna, ki je tako skušal ilegalno v Slovenijo.
VSE ZA VARNOST
LJUBLJANA - V torek so se na Ljubljanskem sejmu odprla vrata bienalnega sejma Varovanje - se-curity, ki bodo odprta do petka, 23. maja. Sejem je organiziran v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in zbornico RS za zasebno varovanje in je namenjen širokemu krogu obiskovalcev. Razstavljena je mehanska zaščita, elektronske alarmne naprave, specialna oprema za varovanje pomembnejših objekov, trgovin, poslovnih prostorov, stanovanj, hiš, vozil...
TRAKTORISTU STISNILO GLAVO
NOVO MESTO - V četrtek, 15. maja, je 32-letni Franc E. iz Grič pri Kamenju delal v gozdu. Ko je pozno popoldne premikal pokvarjeni traktor, mu je prikolica stisnila glavo ob drevo. Zaradi hudih poškodb je na kraju nezgode umrl.
Marjan Grah uspešen na svetovnem pokalu
Najbolje na 10. mestu
NOVO MESTO - Novomeški jadralni padalec Marjan Grah je uspešno nastopil na tekmovanju za svetovni pokal v italijanskem kraju Lago di Como, kjer se je 157 tekmovalcev iz 24 držav pomerilo na štirih tekmah. Grah se je najbolje uvrstil na 10. mesto, enkrat je bil 18. in enkrat 31. Po tem tekmovanju je v skupnem seštevku tekmovanja za svetovni pokal med 340 uvrščenimi tekmovalci na 86. mestu.
Po uradnih podatkih, ki so bili izračunani šele dober teden po končanem tekmovanju za državno jadralnopadalsko ligo v zahodnih Julijcih, je Grah v skupnem seštevku uvrščen na drugo, in ne tretje mesto, kot je bilo sprva objavljeno. Grah je tudi kandidat za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Španiji, vendar je njegov nastop vprašljiv, med drugim tudi zaradi precejšnjih stroškov, ki bi jih moral kriti sam.
1. V.
V petih letih do izbrane družbe
Košarkarji novomeške Krke uresničili načrte izpred petih let - Zadnja tekma napeta in kakovostna do konca - Krčani ostali v prvi ligi kljub porazu v zadnjem kolu
NOVO MESTO - Nepopisno slavje je v soboto nekaj minut pred deseto zvečer zajelo novomeško športno dvorano Marof. Z zmago na izredno lepi tekmi proti šentjurskemu Kemoplastu so novomeški košarkarji pristavili piko na i uspešne sezone, ki jih je po petih letih, ko je takrat novi klub Novo mesto 92 začel iz najnižje lige, spet popeljala v izbrano družbo, kjer je novomeška košarka nekdaj že bila.
Tako so se uresničile sanje Sama Plantana, bratov Seničarjev, Francija Bega, Matjaža Bajca, Gorana Vučkoviča, Mirka Župevca, Ljuba Muniha, bratov Kovačevičev, Bojana Peljhana in še mnogih nekdanjih novomeških košarkarjev, ki so v petih letih vsak na svoj način pomagali postaviti nove trdne temelje športu, ki med novomeško mladino že od nekdaj zelo veliko pomeni. Sobotno vzdušje in mesto v elitni
družbi v naslednji sezoni sta pošteno plačilo za njihov trud.
Čeprav tekma med Novomeščani in Šentjurčani ni odločala o ničemer pomembnem, so prav odlični gostje z izjemno razpoloženim ostrostrelcem Husejinom Kahvedžičem na čelu pomagali, da je bilo vzdušje še boljše. Gostje so namreč domače košarkarje, ki so zadnjo tekmo sezone očitno vzeli preveč zlahka, presenetili in na začetku povedli s 15:2.
KOSTELSKI POHOD
KOČEVJE - Planinsko društvo Kočevje in TŠD Kostel bosta v soboto, 24. maja, pripravila 4. kostelski planinski pohod. Pohodniki bodo krenili na pot med 8. in 9. uro pri Potoku v vasi Fara, za krožno pot od Potoka čez Stružnico, Kuželjsko steno in Kuželj pa bodo potrebovali 6 ur. Vsi udeleženci bodo za 250 tolarjev deležni čaja, dobili pa bodo tudi bilten. Informacije o pohodu dobite po telefonu (061) 802 175 in 854 030.
ZA POKAL SLOVENIJE
DOLENJSKE TOPLICE - Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic bo v soboto, 31. maja, z začetkom ob 9. uri pripravil tekmo za pokal Slovenije v točnostnem pristajanju z jadralnimi padali. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo tekma naslednji dan oziroma teden dni kasneje.
MIRNČANIV BREŽICAH
BREŽICE - Brežiški badmin-tonisti so pod vodstvom Aljoše Rovana pripravili drugi mladinski turnir za igralce do 16. leta, na katerem sta premočno zmagala člana mirnskega Toma Aleš Murn in Nina Šumi, medtem ko je bil Dušan Skerbiš tretji.
SLAVJE NAVIJAČEV - Še pred koncem sobotne tekme med Krko in Kemoplastom se je začelo veselje na tribunah, s katerih so leteli tudi papirni trakovi, s katerimi so povsem zasuli igrišče. Po tekmi se je slavje nadaljevalo v bifeju Rezelj, ki je v ta namen pripravil posebno ponudbo in cene pijače in jedače krepko znižal. Bo tako veselo tudi prihodnje leto, ko bodo novomeški košarkarji nastopali v močnejši konkurenci? (Foto: I. V.)
Atletski asi v Novem mestu
Osmi mednarodni atletski miting Krka open 97 bo spet proložnost za novomeške ljubitelje atletike
NOVO MESTO - V sredo, 28. maja, se bo ob 16.30 na novomeškem štadionu začel že osmi mednarodni atletski miting Krka open 97, ki bo po napovedih organizatorjev glede udeležbe nekaterih svetovno znanih atletov in najboljših domačih tekmovalcev spet imenitno zaseden, gledalci, ki so se na ta novomeški atletski veledogodek že dodobra navadili, pa bodo lahko spet kar dve uri in pol uživali v vrhunski atletiki.
Ker bi bilo nemogoče zbrati toliko denarja, da bi bile z znanimi imeni zasedene vse discipline, so se prireditelji tudi tokrat odločili, da bodo dali poudarek le nekaterim točkam sporeda. Za Novomeščane bo seveda najbolj pomemben met diska, kjer bo Igor Primc, ki bo v kratkem podpisal pokroviteljsko pogodbo s Telekomom, poskušal spet preseči znamko 63 m ali pa celo
(MII IHill ItllHK
KOŠARKA
Končnica za razvrstitev od 9. do 16. mesta, 13. kolo - ROGAŠKA DONAT MG : KRKA 91:114(50:66); KRKA: Bordelius
5,	Samar 21, Stipaničev 12, S. Petrov 17, Smodiš 36, Bajc 13, Lučev 6, Novina 2, Jazbec 2.
KRŠKO : KRAŠKI ZIDAR 82:78 (49:40); KRŠKO: Jeklin 11, Zaturoski 8, Božič 1, Murovec 6, Bošnjak 13, Nakič 30, Ademi 9, Krajcar 4.
14. kolo - KRKA : KEMOPLAST ŠENTJUR 94:88 (41:47); KRKA: Bordelius 6, Samar 9, Stipaničev 19, S. Petrov 18, Smodiš 21, Bajc 12, Lučev 2, Novina
? Ia7hpP9
’ LITOSTROJ SLOVAN : KRŠKO 76:74 (46:29); KRŠKO: Avsenak 2, Jeklin 15, Zaturoski 10, Božič 2, Murovec 10, Bošnjak
6,	Ademi 12, Krajcar 11, Kralj 2, Vukič 4.
KONČNA LESTVICA. 1. Smelt Olimpija... 9. Litostroj Slovan, 10. Krka, 11. Krško 12. Kraški zidar itd.
KASAŠKE DIRKE V ŠENTJERNEJU
1. dirka (za 3- do 4-letne kasa-
če z zaslužkom do 30.000 tolarjev, vse dirke na 1700 m) - 1. Člif (Dovžan, Ljubljana) 1:25,6, 2. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:25,8;
2.	dirka (3-5, do 100.000) - 1. Pikobela (F. Antončič, Šentjernej) 1:24,5... 4. Lucky Law (M. Kovačič, Krško);
3.	dirka (3-12, do 200.000) - L Frenka II (A. Marinšek, Brdo) 1:23,0, 2. Peri Lobell (S. Bele, Šentjernej) 1:23,5;
4.	dirka (3-12, do 300.000) -1. Enigma (Cerar, Ljub.) 1:22,8, 2. Jard II (Cetin, Krško) 1:23,4... 4. Agil (Antončič, Šentjernej) 1:24,0;
5.	dirka (3-12, do 400.000) -1. Eskimo Vela (Kukolj, Ljutomer) 1:22,9;
6.	dirka (3-12, do 600.000) - L Armena (Marinšek, Brdo) 1:21,1;
7.	dirka (3-12, do 950.000) - L Delon (Plečko, Maribor) 1:20,3)...
5.	Firos (Kovačič, Krško) 1:21,9,
6.	Pelizona (Maletič, Šentjernej) 1:21,9);
8.	dirka (3-12, domači in uvoženi kasači) - 1. Somebody Lied (Žan, Ljubljana) 1:18,9... Figar AS (Humek, Šentjernej) izločen zaradi galopa.
popraviti državni rekord, k čemur ga bosta spodbudila tudi močna konkurenta Dragan Mustapič, ki ima osebni rekord blizu Igorjevega, in Madžar Attila Horvath, ki se ponaša z medaljami z največjih svetovnih tekmovanj in je že presegel mejo 68 m.
Od moških disciplin bodo močne še: skok v daljino s trenutno “najdaljšim” Evropejcem in tretjim najdaljšim na svetu Gregorjem Cankarjem, skok ob palici, kjer bo prvič letos na domačih tleh nastopil naš državni rekorder (551 cm) ameriški študent Brežičan Jurij Rovan, ki se mu bo po robu postavil britanski prvak in rekorder Nick Buckfield, in tek na 1500 m, kjer pa ne bo nastopil Aleš Tomič, ki mora zaradi prenizkega hemoglobina v krvi nekaj časa počivati.
Seveda bo med dekleti tudi letos največ pozornosti veljalo teku na 100 m z ovirami oziroma slovenski šampionki Brigiti Bukovec, ki v Novem mestu sicer ne pričakuje, da bi lahko izboljšala državni rekord 12,67, vendar bi jo Ukrajinka Gry-goryjeva, ki ima osebni rekord 12,39, lahko vzpodbudila k odličnemu izidu.
IV.
KAPETAN DO KONCA - Matjaž Bajc (z žogo v boju s Šentjurčani) je edini košarkar iz moštva Novo mesto 92, ki je ostal v prvem moštvu vse do uvrstitve v prvo ligo, zaradi izkušenosti pa je moštvo vodil tudi kot kapetan, medtem ko je vlogo najboljšega strelca prepustil najmlajšemu v ekipi Matjažu Smodišu. Po koncu srečanja so Smodiša proglasili za najboljšega strelca in igralca v letošnji sezoni, Simona Petrova za najbolj koristnega igralca, posebej pa so se s priložnostnim darilom zahvalili tudi trenerju Slavku Kovačeviču. (Foto: I. V)
Novomeščani si seveda niso mogli privoščiti, da bi pred napovedanim slavjem s slabo igro in porazom razočarali številne navijače, zato so
* Košarkarji Krškega so kljub porazu na tekmi z Litostrojem Slovanom v Ljubljani v zadnjem kolu brez težav ostali med prvoligaši, tako da bosta v naslednji sezoni v 1.A ligi igrali dve moštvi iz našega konca. Tako so Krčani le rešili pred meseci že povsem brezizhodno situacijo.
napeli vse moči, da bi tekmo obrnili sebi vprid. Izid njihovega truda in izvrstne igre gostov je bila tekma, kakršne si lahko v naslednji sezoni samo želimo. Novomeščani so namreč šele po petih minutah drugega polčasa prvič izenačili, do prvega pravega vodstva pa so prišli šele pet minut pred koncem srečanja, ki je bilo vse do zadnje minute napeto, zmaga pa je bila zaradi tega še slajša.
I. V.
KRKA V PRVI LIGI
Domače obdržati in še kupiti
Redkokatero slovensko pivoli-gaško moštvo se lahko pohvali s tako polno dvorano, izrednim vzdušjem in tako živahnimi gledalci, kot jih imajo košarkarji novomeške Krke. Tudi zaradi tega si uvrstitev v prvo ligo. ki jim je lani le za las ušla iz rok, zelo zaslužijo. Končno si to zasluži tudi trener Slavko Kovačevič, ki je tudi r za novomeško košarko najtežjih časih, ko je člansko moštvo izpadlo vseh lig, vztrajno vzgajal nove in nove rodove nadarjenih mladcev, ki so ves čas spadali na sam vrh slovenske kadetske in mladinske košarke. Prav njegovi varovanci so sedaj steber moštva, ki se je uvrstilo v prvo ligo, in njegova zasluga je, da je Krki to uspelo skoraj brez pomoči tujcev oziroma kupljenih igralcev. V moštvu sta bila taka le Leon Stipaničev in Primož Samar.
Razlika med, po novem, piro in drugo ligo oziroma po starem A-l in A-2 ligo je vsako leto večja, kar dokazuje tudi to, da je med štirimi moštvi, ki bodo napredovala oziroma ostala v družbi najboljših, od bivših A-2-ligašev le Krka, medtem ko so Slovan, Krško in Kraški zidar že stari člani prvoligaške druščine.
Samo z domačimi igralci bo Krka v pn i ligi zelo težko igrala vidnejšo vlogo, biti obsojen na
boj za obstanek pa vsekakor ne sme biti cilj moštva, ki v dolenjski prestolnici uživa tako naklonjenost javnosti. Pogoj, da bo ob sobotnih večerih novomeška dvorana tudi naslednjo sezono tako polna, je, da bo Krka še naprej zmagovala in da bodo pri tem izdatno sodelovali domači košarkarji; v prvi vrsti to pričakujemo od Smodiša, bratov Petrov in še koga.
Poleg njih se bo moral pod koš postaviti še kdo, za katerega ime se danes še ne ve. V zakulisju se sicer omenjajo nekatera imena, kot je naprimer ruski reprezentant in nekdanji center ljubljanske Olimpije Vitalij Nosov, Olimpijin ostrostrelec veteran Dušan Hauptman in še kdo, vendar so to bolj želje in predlogi oziroma celo na glas izrečene sanje.
Kdo bo v novo sezoni oblekel Krkin dres, je najbolj odvisno od denarja. Prva naloga klubske uprave je zadržati najboljše domače igralce, kajti ti so največji magnet, ki vleče prijatelje košarke v dvorano Marof, nič manj pomembno od tega pa je, da bodo tisti, ki se jim bodo pridružili od zunaj, zares dobri in sposobni Krko popeljati med najboljše v državi, mesto najboljšega pa je tako in tako že oddano evropski Olimpiji.
1. VIDMAR
V ŠENTJERNEJU DOMAČA ZMAGA - Franc Antončič se je takole že nekaj metrov pred ciljem veselil zmage na domačem hipodromu v tretji dirki nedeljske kasaške prireditve v Šentjerneju. To je letos že tretja zmaga 4-letne kobile Pikobele, potomke Dynamite Lobella in Pente, ki s kilometrskim časom 1:24,51 sicer ni izboljšala časa, doseženega 5. maja v Meriboru (1.22,41), je pa kljub temu spravila na noge približno 3.000 gledalcev, ki so si v sončnem vremenu ogledali prvo letošnjo kasaško prireditev v Šentjerneju. Sicer pa so Sentjcrncjčani na tej dirki dosegli še dve drugi mesti, kot je bilo pričakovati, pa so bili najuspešnejši Ljutomerčani. (Foto: I. V.)
Krka z zmago nad Mariborom tretja
Novomeški namiznoteniški igralci so končno tretji v državi - Ponovitev lanskega uspeha - Izgubljena priložnost z Olimpijo ■ Marjan Hribar najboljši v končnici
NOVO MESTO - Potem ko seje zaradi zapletov okoli polfinalne tekme končnice namiznoteniškega državnega prvenstva med Arcontom in Mariborom tekmovalce kar precej zavleklo, so konec prejšnjega tedna igralci novomeške Krke po zmagi nad Mariborčani v gosteh s 4:1 Štajerce premagali še na domačih tleh in tako kot lani osvojili tretje mesto v državi. Tako so se tudi letos uvrstili na pokalno tekmovanje evropske namiznoteniške
S tem sicer niso popolnoma izpolnili načrtov, ki so si jih potihem zastavljali pred začetkom sezone, saj so z Gregorjem Komcem ciljali celo više. V polfinalnem obračunu
OBLJUBLJAJO LEPO PREDSTAVO - Mag. Boris Dular, direktor mednarodnega atletskega mitinga in predsednik atletskega kluba Krka (desno)je na novinarski konferenci povedal, da bodo poskušali zagotoviti udeležbo atletov iz 10 držav, za kar skrbi prof. Rafko Križman (levo). Denar za izvedbo mitinga je zagotovilo 60 pokroviteljev, med katerimi velja ob “Krki", ki je tudi tokrat glavni pokrovitelj, omeniti tudi mestno občino Novo mesto, FotoAsja, Tiho in tudi Dolenjski list. Dularje med drugim povedal, da je klub pred kratkim podaljšal pokroviteljsko pogodbo s Krko, tako da mladi novomeški atleti tudi v prihodnje ne bi smeli imeti težav zaradi pomanjkanja denarja. (Foto: I. V.)
z Olimpijo sicer ni veliko manjkalo, da Novomeščanom ne bi uspelo to, kar so si želeli, na poti proti finalu pa so jih zaustavili prav porazi najboljšega moža v moštvu.
Zadnje dejanje državnega prvenstva so Novomeščani v novomeški dvorani Marof začeli s porazom Matjaža Retlja z Dimitrijem Kriu-škinom z 0:2 in zmago Gregorja Komca nad Boštjanom Tancerjem z 2:0 ter porazom Marjana Hribarja z Zvonkom Plohlom z 0:2, tako da so pred igro parov Maribočani vodili z 2:1. Prav igra parov pa je odločila. Po 1:1 v nizih sta Kriuškin in Plohl v tretjem nizu že vodila z 18:14, a sta
TRI ZMAGE SCORPIONA
NOVO MESTO - Odprtega prvenstva Hrvaške v kickboxingu v disciplini light contact, ki je bilo 18. maja v Sv. Križu-Začretju pri Krapini, so se poleg številnih tekmovalcev iz Nemčije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in in Slovenije udeležili tudi člani novomeškega kluba Scorpion. V svojih kategorijah je med deklicami Alina Fink zmagala, Erika Schvvaiger pa je bila druga, med dečki je bil Mirko Vorkapič drugi in Mare Kušer tretji, med člani sta Simon Vovko in Miran Cvelbar zmagala, Miran Vodopivec pa je bil drugi.
v zaključku Komac in Hribar le zbrala dovolj moči in izid v dvoboju izenačila. V nadaljevanju je Komac premagala Kriuškina z 2:1, Hribar pa Tancerja z 2:0 in prvenstvo se je kočalo s Krko na tretjem mestu.
Za izjemno borbenost na tekmah končnice namiznoteniškega prvenstva velja še posebej pohvaliti najstarejšega igralca v novomeški vrsti Marjana Hribarja, ki sicer vse težje usklajuje službene obveznosti - kot ekonomist je zaposlen v Krki Zdraviliščih - in redne treninge, a je po tistem, kar vsakokrat pokaže na tekmah, ko brani barve domačega kluba, lahko vzor mlajšim igralcem. Hribarje z enim samim posamičnim porazom tudi najboljši oziroma najuspešnejši igralec končnice prvenstva.
I. V.
MAJA KRANJEC
SEVNICA - Na majskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan majcen je med 22 šahisti in šahistkami zmagal Toni Kranjec nad Bojanom Kuzmičem in Zvonkom Mesojedcem. V skupnem vrstnem redu vodi Kuzmič.
ZMAGA PRVAKA
NOVO MESTO - Na majskem hitropoteznem turnirju šahovskega društva Novo mesto je končno zmagal lanski skupni zmagovalec Robert Rudman, drugi je bil Slavko Bedič, tretji Marko Picek in šele četrti letos sicer najboljši na mesečnih turnirjih Marjan Kastelic.
Zakaj v Toplicah ni bilo motokrosa
Odpoved tradicionalne prvomajske dirke v motokrosu pri Dolenjskih Toplicah buri duhove - Upravna enota brez soglasja uprave RS za varstvo okolja dirke ni mogla dovoliti - Minister za okolje in prostor sprejel pokroviteljstvo
NOVO MESTO - Za dolenjske ljubitelje motokrosa 1. maj zadnja leta ni bil le praznik dela, pač pa dan, ko so se zbrali ob tekmovalni progi pri Dolenjskih Toplicah, kjer je motoklub Mel z Ludvikom Mežnarjem na čelu pripravljal dirke za državno prvenstvo, še posebno pozornost gledalcev pa je vsakič privabilo tudi tekmovanje v skokih z motorji, kjer so tekmovalci na Goriškovi skakalnici poleteli tudi preko 60 m daleč. Letos prireditve ni bilo, čeprav je bila tako kot vsako leto napovedana in praktično tudi že pripravljena. Organizator jo je moral odpovedati v zadnjem trenutku, tako da seje L maja kljub temu ob progi zbralo kar precej ljudi pa tudi tekmovalcev ni manjkalo. Marsikdo se še vedno sprašuje, kakšno je ozadje nenadne odpovedi tradicionalne prireditve.
Svojo plat medalje je predstavil moral kasneje dostaviti še nekatere
Ludvik Mežnar, gonilna sila moto-kluba Mel, ki progo pri Dolenjskih Toplicah uporablja že osmo leto. Sprva je klub zemljišče najel od kmetijske zadruge, kasneje pa od sklada stavbnih zemljišč. Kljub temu da za objekte ob progi in samo progo niso imeli ustreznih gradbenih, lokacijskih in uporabnih dovoljenj, so dovoljenja za prireditve vsakič dobili brez težav, tokrat pa upravna enota Novo mesto prošnji kluba Mel za dovoljenje za prireditev ni ugodila.
Ludvik Mežnarje povedal, da je prošnjo za dovoljenje vložil 18. aprila, vendar ni bila popolna, saj je
dokumente. Ni pa mu bilo rečeno, da obstaja možnost, da dovoljenja za prireditev ne bi dobil. V tem primeru bi namreč tekmovanje, kije bilo tudi na koledarju letošnjega državnega prvenstva, motoklub Mel pripravil v Prilipah pri Brežicah. V dobri veri, da z dovoljenjem ne bo težav, je klub pripravil tudi obsežno oglaševalno akcijo z napovedmi prireditve po regionalnih radijskih postajah, na novomeški televiziji, v časopisih in na plakatih.
Ko je v ponedeljek, 28. aprila, tri dni pred napovedano prireditvijo, Mežnar prišel po dovoljenje, je dobil dokument v podpis, odločbo
NIČ VEČ MOTORJEV NAD TOPLICAMI - Odpoved prvomajske dirke za državno prvenstvo v motokrosu je postavila pod vprašaj tudi obstoj proge pri Dolenjskih Toplicah, na kateri so domačini vozili z motorji za motokros že pred dobrima dvema desetletjema. Motoklubu Mel, ki upravlja s progo zadnjih osem let, so ponudili več možnosti, kamor naj bi prestavili stezo, zelo verjetno pa je, da Dolenjci še nekaj časa ne bomo videli drznih skokov z motorji, kakršne je med drugimi uprizarjal rudi Ludvik Mežnar mlajši (na sliki z lanske prireditve). Bodo pa zato imeli okoliški prebivalci nekoliko več miru. (Foto: I. V.)
KRKA USPEŠNO ZAČELA LIGO - Tenisarji novomeške Krke so v soboto na Otočcu uspešno začeli tekmovanje v drugi slovenski ligi. Fantje so Premagali Brežice z 9:0, čeprav zaradi nekajminutne zamude ni smel nastopiti Gregor Krušič; je pa z lepo zmago nad Duškom Kovačevičem s 6:3 m 6:3 presenetil mladi Blaž Turk (na sliki med tem dvobojem). Dekleta so Brežice ugnala s 3:0. V nedeljo so krkaši v drugem kolu v gosteh premagali Kamnik s 7:2, dekleta pa so bila v Ljubljani povsem blizu zmage nad Olimpijo, a sta Zupančičeva in Janžekovičeva izgubili že dobljeni odločilni tretji niz igre dvojic, tako da so Ljubljančanke zmagale z 2:1. (Foto: I. V)
BRONASTI KADETI RK LISCA - Kadeti RK Lisca so na zadnji tekmi državnega prvenstva s Škofjeločani zmagali in si priborili bronaste medalje (na posnetku igralci s kolajnami in s trenerjem Božom Senico, manjkajo pa Lipoglavšek, Brečko, Šinkovec in Fon): vratarja Medved in Kranjc ter Mlakar (4 zadetki), Dernovšek, Dražetič, Novšak (6), Ošlovnik, Požek (5), Mikerevič in Rupret (5). (Foto: P. Perc)
pa je prebral šele zunaj in presenečen ugotovil, da dovoljenja za prireditev ni dobil. Čeprav so prireditelji šli v akcija takoj in javnost preko radijev in televizije obvestili, da prireditve ne bo, se je v četrtek na in ob progi pri Dolenjskih Toplicah zbralo kar precej ljudi, tekmovalcev in novinarjev. Tekme seveda ni bilo.
Na novomeški upravni enoti nam je njen načelnik Jože Preskar povedal, da je motokros proga pri Dolenjskih Toplicah kot objekt zgrajena na črno oziroma nima lokacijskega, gradbenega niti uporabnega dovoljenja. Zaradi tega je Ministrstvo za okolje in prostor že leta 1995 izdalo odločbo, da mora investitor vzpostaviti prvotno stanje. Na osnovi te odločbe upravna enota Novo mesto dovoljenja za prireditev ne more in ne sme izdati.
Prireditev bi motoklub Mel sicer lahko izpeljal oziroma bi vseeno dobil dovoljenje zanjo, če bi pravočasno pridobil pozitivno mnenje oziroma soglasje uprave Republike Slovenije za varstvo okolja za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. 1. člen uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju namreč pravi, da je na območju Republike Slovenije prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon.
SEVNIČANI NA DNEVU ROKOMETA
SEVNICA - Dan slovenskega rokometa preteklo soboto v Ljubljani je pomenil tudi ponovno priznanje sevniškemu rokometu, saj je v ustreznih starostnih selekcijah nastopilo kar 8 sevniških igralk in igralcev: Jure Medved, Grega Močivnik, Jure Požek, Franci Rupret, Aleš Sirk, Mišo Blagojevič, Anja Glas in Polona Šunta.
Ludvik Mežnar
Že lani je Mel dobil dovoljenje za prireditev le pogojno, če dobi omenjeno soglasje, ki pa ga niti do letošnje prireditve ni dobil oziroma je uprava RS za varstvo narave 4. ap-
• Priprava prvomajskega tekmovanja v motokrosu je, kljub temu da tekmovanja ni bilo, stala po besedah Ludvika Mežnarja okoli milijon tolarjev. Denarje potrebno zbrati med pokrovitelji, ki pa za povračilo pričakujejo ustrezno reklamo, te pa brez tekmovanja ni. Motoklub Mel je za pokroviteljstvo zaprosil tudi samega ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, ki je 18. aprila pokroviteljstvo sprejel, čeprav uprava za varstvo okolja, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor, klubu ni izdala soglasja za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, oziroma je Melovo prošnjo 14 dni pred tem zavrnila. V svojem dopisu je prirediteljem zaželel, da tekmovanje uspešno izpeljejo in ponovijo športne dosežke kluba.
DOLENJSKO PRVENSTVO
KRŠKO - Balinarskega prvenstva Dolenjske, ki je bilo v nedeljo, 11. maja, v Krškem, se je udeležilo 16 tekmovalcev iz sedmih dolenjskih klubov. Zmagal je Jezernik iz Šentjanža nad Bevcem iz krmeljske Svobode in Tbmšetom iz Dolenje vasi. (R. M.)
NAMIZNI TENIS ZA POKAL DRSKE
NOV.O MESTO - V nedeljo, 25. maja, bodo na vrtu gostilne Jakše na Drski v Novem mestu pripravili namiznoteniški turnir za pokal Drske. Tekmovanje, za katero se lahko prijavite osebno v omenjenem lokalu ali pa po telefonu, se bo začelo ob 9. uri, prijave pa bodo sprejemali tudi še pol ure pred začetkom tekmovanja. Za najboljše je prireditelj pripravil pokale in praktične nagrade. V primeru slabega vremena bo prireditev teden dni kasneje.
rila na prošnjo za tako soglasje odgovorila odklonilno; brez tega soglasja pa novomeška upravna enota nima pravice izdati dovoljenja za prireditev.
I. VIDMAR
ZMAGA REVOZA
NOVO MESTO - Na ekipnem prvenstvu kegljaškega društva Novo mesto je zmagal Revoz (Markovič, Mišura, Blažič, Logar) s 1572, drugouvrščeni Novoterm I jih je zbral 1563, tretjeuvrščena Mavrica I pa 1550. (N. G.)
BREŽICE V TRETJI LIGI
BREŽICE - Kegljači brežiškega Partizana so zmagali na kvalifikacijah za tretjo ligo in se tako po več neuspelih poskusih le uvrstili na višjo raven tekmovanja. Novome-ščani so bili na kvalifikacijskem tekmovanju četrti. (N. G.) »
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
KOČEVJE - V Zagrebu je na mednarodnem prvenstvu Hrvaške v namiznem tenisu nastopilo 620 igralcev. Med udeleženci je bil tudi 14-Gregor Vidmar iz Kočevja. Uvrstil se je med 15 najboljših. V Cerknici je bilo drugo odprto prvenstvo Slovenije, na katerem je v odsotnosti nekaterih najboljših brez težav slavil Kočevec Gregor Komac, član Krke iz Novega mesta. Zanj je to bil lažji trening za prihodnji mesec, ko bo nastopil na sredozemskih igrah v Italiji.
SODRAŽICA - Prekinjeno tekmo prvega kroga v Notranjski balinarski ligi so igralci Sodražice dobili s 13:3, še bolj uspešni pa so bili v drugem krogu. Pred domačimi gledalci so premagali Tični-co iz Rakeka s 16:0. V nedeljo bo v Sodražici polfinale državnega prvenstsva za dvojice.
KOČEVJE - Po uspešni jesenski sezoni in obetavnih napovedih za uvrstitev v tretjo ligo so kočevskim nogometašem v nadaljevanju tekmovanja v medobčinski ligi vsi načrti splavali po vodi. Ekipa je bila povsem nepripravljena za zahtevno nalogo, zato so porazi upravičeni. Višek pa seje zgodil v soboto, ko Kočevcev zaradi prepovedi igranja v Kočevju na tekmo proti Medvodam v
Črnomlju sploh ni bilo. Srečanje bodo bržkone izgubili s 3:0.
RIBNICA - V 5. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Grafit : Velike Lašče 6:1, Biba Market T: Divji jezdeci 5:4, AC Prcstige : Agaton 5:4, Spec-trum Treid : Turjak 5:1, Elin Kot : Kocka 2:9. Na lestvici vodi AC Prestige s 15 točkami.
KOČEVJE - V tretjem krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu skupina A so bili doseženi naslednji izidi: Kostel : AS 3:2, Rog : Črni Potok 3:2, AG Kovinar : Tri zvezde 1:2, Slovenika : Željne 12:0, Babilon : Krempa Štalccrji 3:3. Vodijo Tri zvezde z 9 točkami. Skupina B: Mozelj: Atletiko 1:2, Mahovnik : Flamengo 8:2. Vodi Mahovnik z 8 točkami.
TRŽIČ - Ob koncu tedna je bilo po Sloveniji več zanimivih športno-rekreativnih prireditev. Poleg teka Treh src v Radencih, kjer niso nastopili vsi najboljiši, so tekli še v Dovžanovi soteski pri Tržiču in na Osolniku. Obeh tekov se je udeležil tudi kočevski maratonec Franc Kocijančič. V soboto je na 13-kilometrski progi zasedel drugo mesto, v nedeljo pa je bil na 4.700 kilometrski progi tretji.
M. GLAVONJIČ
Žužemberčani imajo še popravni izpit
Mlade odbojkarje čaka Anale državnega prvenstva
Starejšim dečkom osnovne šole Žužemberk na finalnem turnirju odbojkarjev v Ravnah na Koroškem za naslov državnega prvaka ni uspelo obraniti lanskoletnega naslova. V prvi tekmi so izgubili z OS Ravenskih jeklarjev z rezultatom 2:1, nato premagali OŠ Kanal z 2:0 in zaradi izenačenosti ekip kljub enemu porazu še imeli možnost, da z zmago v zadnji tekmi ponovijo lanskoletni uspeh. Vendar sta trema in pomembnost tekme naredila svoje in kljub vodstvu Žužemberčanov skozi vso tekmo so na koncu obakrat tesno (s 15:13) zmagali Ravenčani. Tako je prvo mesto osvojila OŠ Prežihovega Voranca, drugo OŠ Ravenskih jeklarjev, obe z Raven na Koroškem, Žužemberčani pa so osvojili tretje mesto.
Ekipa starejših dečkov pa bo imela priložnost za popravni izpit konec meseca, ko se bo na finalnem klubskem turnirju pomerila z ekipami Salonita, Maribora in Fužinarja za letošnji klubski naslov državnega prvaka; po letošnjih dveh že osvojenih bronastih kolajnah mladih suhokranjskih odbojkarjev lahko pričakujemo tudi tretjo. Priložnost, da osvojijo medaljo, imajo tudi mlajši dečki, ki so se prav tako uvrstili v finale in v boj za naslov dražavnih prvakov, tekmovanje pa so že končali mladinci, kjer si Žužemberčani delijo 4. - 6. mesto v državi.
Med petimi kategorijami mladih odbojkarjev so se Žužemberčani uvrstili kar na štiri finalne turnirje, kjer so se in se še bodo potegovali za letošnje naslove državnih prvakov, kar je nov izjemen uspeh majhnega suhokranjskega kluba.
Kočevske
odbojkarice
izključene
Verjeten konec nekdaj uspešne vrste
KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tilie so pred dvema mesecema končale tekmovanje v prvi B-ligi, ob koncu tedna pa je tekmovalna komisija odbojkarske zveze dokončno zapečatila njihovo usodo, saj jih je izključila iz vseh lig, kar pomeni, da lahko tekmujejo le v občinski ligi. Nekdaj uspešne vrsta, ki je nastopala v drugi jugoslovanski in prvi slovenski ligi, je namreč letos trikrat izostala s prvenstvenih tekem. V Ljubljano Kočevke niso prišle zaradi prometne nesreče, kar je zveza upoštevala, v Mursko Soboto jih ni bilo zaradi bolezni in poškodb, na Ptuj niso odpotovale, češ da niso bile pravočasno obveščene o spremembi igralnega časa. Zoper sklep odbojkarske zveze se sicer lahko pritožijo, a je malo verjetno, da jim bo uspelo spremeniti odločitev.
Kočevska ženska odbojka, ki jo že nekaj let pesti hudo pomanjkanje denarja, je, kot kaže, obsojena na propad, kajti malo verjetno je, da se bo klub kljub vsemu pobral s tal. Že pred tem so se Kočevke odpovedale drugi ekipi in nimajo možnosti, da bi tako kot pred leti Koprčanke članice prve ekipe, ki je bila kaznovana z izpadom, le preregistrira-li za drugo ekipo.
M. G.
DANA NA VRHU
NOVO MESTO - Po treh kolih balinarskega prvenstva Dolenjske vodi Dana z 9 točkami, drugi je Krmelj s 6 in tretje Krško s 3 točkami. Sledijo mu Dolenja vas, Sodček in Cestar, ki imajo prav tako 3 točke.
POPRAVEK
V vesti o finalnem plesnem turnirju za pokal Otočca, objavljeni prejšnji teden na tej strani, smo nenatančno navedli zmagovalce. Tretje mesto sta osvojila Anže Ko-relec in Ina Pečelin, ne pa tako, kot je bilo objavljeno. Za spodrsljaj se opravičujemo.
Uredništvo DL
Zbogom kilogrami, dober dan zdravje!
Knjiga Dada Dačiča
Še nikoli ni bilo na svetu toliko debelih ljudi, kot jih je danes. Na stotine ljudi se na najrazličnejše načine trudi, da bi se odvečnih kilogramov znebili, vendar so ta prizadevanja ponavadi brezuspešna. Z najrazličnejšimi čudežnimi tabletkami, kapsulami in čaji, ki jamčijo veliko izgubo kilogramov v najkrajšem času, brez lakote in odrekanja pri hrani, pa si lahko resno ogrozimo zdravje. Pred kratkim je izšla knjiga Zbogom kilogrami, dober dan, zdravje Dadija Dačiča, ki se hujšanja loteva na drugačen način.
Avtor knjige želi predstaviti, kako se lahko na enostaven način, brez lakote in predhodnega znanja telovadnih vaj, znebimo odvečnih kilogramov, hkrati pa se nam poveča tudi odpornost organizma in se izboljša počutje. Glavni poudarek je na pravilno izbrani hrani in telesni aktivnosti, hkrati pa poudarja skrb za nego kože obraza, telesa in lasišča. V knjigi je opisan 70-dnevni jedilnik zdrave hrane, potem, katere
gram redne vadbe.
Knjiga Zbogom kilogrami, dober dan, zdravje je pravzaprav vodnik za zdravo življenje, ki je primeren tako za moške kot za ženske, lahko bi rekli za vse ljudi, ki hočejo živeti zdravo.
J. DORNIŽ
bolezni povzroča hrana in ka tere zdravi, ter 30-dnevni pro
MARATON
SEVNICA - Kolesarsko društvo Sevnica vabi v nedeljo, 25. maja, na 2. sevniški kolesarski maraton. Start bo ob 9. uri na Glavnem trgu v Sevnici, kamor se bodo kolesarji pripeljali tudi na cilj po 74.600 metrov dolgi progi Ševnica - Podvrh -Sevnica - Krakovo - Orehovo -Krmelj - Pijavice - Sevnica. Proga je v celoti asfaltirana, z enim težjim vzponom, vsi udeleženci maratona, ki bodo prevozili celotno traso do 13.30, prejmejo spominski vrč, spominsko medaljo in toplo malico. Startnina je 1.500 tolarjev. Prijave so možne na dan prireditve na startu od 7.30 dalje. Otroci, stari do 14 let, smejo voziti le v spremstvu staršev ali druge polnoletne osebe. Maraton bo potekal ob normalnem prometu, vsi udeleženci bodo vozili na lastno odgovornost.
STRELCI ZA POKAL ŽUPANOV, V NEDELJO PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA
Območno združenje slovenskih častnikov Šentjernej, Škocjan in Novo mesto priredi v soboto, 24. maja, strelsko tekmovanje v streljanju z vojaškimi puškami kalibra 7,62 mm, ki jih bo skupaj s strelivom zagotovil organizator. Tekma bo na strelišču v Vojašnici Novo mesto s pričetkom ob 8. uri (vhod na strelišče pri Elektru). Prijave posameznikov in tričlanskih ekip sprejema Branko Dukič, sekretar združenja, v vojašnici v Jedinščici (tel. 21-070). Sponzorji tekmovanja - nanj so poleg častnikov in podčastnikov vabljeni tudi lovci in strelska društva - so župani Šentjerneja Franc Hudoklin, Škocjana Janez Povšič in Novega mesta Franci Koncilija, ki bo pokrovitelj letošnjega tekmovanja in bo najuspešnejšim strelcem darovaj pokale. Predsedstvo OZSČ Šentjernej, Škocjan in Novo mesto upa, da bo strelsko tekmovanje za pokal županov postalo stalna prireditev, ki bo prispevala k krepitvi obrambnih sposobnosti. Y nedeljo, 25. maja, pa OZSČ pripravlja pohod po poteh Gorjanskega bataljona. Pohodniki se bodo zbrali ob 7.30 pri gostilni Vovko na Ratežu in se čez Tolsti vrh po pobočjih zelenih Gorjancev odpravili na prizorišče proslave, ki bo na hipodromu v Šentjerneju. (B. Avbar)
Odgovori in popravki po § 9...] '	““ J® Razočarani nad kmetijsko politiko
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 222. maja 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zahvala
bioenergetiku Pircu
Dol. listy več številk
Menim, da mi Ivana Pirca ni treba posebej predstavljati. Velikokrat je pokazal svojo moč, odvzel bolečino trpečemu ali neznancu povedal, kakšne težave ga pestijo. Veliko nam povedo tudi obrazi njegovih obiskovalcev, ki z upanjem zrejo v ponosnega, a dobrosrčnega Ivana, ki kljub pomanjkanju časa nikoli ne ‘reče ne. K njemu pridemo z bolečino, izmučenih obrazov in utrujeni od življenja, od njega se vračano sijočih oči in srečni.
To sem doživela tudi sama. Ko sem v obupu nad svojim zdravjem poiskala požrtvovalnega gospoda Pirca, mi je dejal: “Tudi za vas se bom potrudil. Vračali se boste k meni, ker se ne znate izogibati delovanju stresov. Njegova napoved se je uresničila. Še ga obiščem, ko začutim potrebo po blagodejnem delovanju njegove bioenergije. Včasih je moj obisk namenjen le pozdravu prijatelja in skromni zahvali, ker danes tudi zame sije sonce.
Gospod Pirc, v imenu nas, ki vas obiskujemo v restavraciji Calypso, hvala. Želimo vam, da bi bili še mnogo mnogo let uspešni in srečni med nami!
NEŽA MIKLAVC Plač 5 Zg. Kungota
Cerkvica ali vežica?
Dol. list št. 18, 8. maja
V18. številki Dolenjskega lista je zapisan odmev Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Velika Dolina na “članek” Cerkvica ali vežica, ki gaje podpisal Franc Gajski. Ne čudi me, da jih je, kot je zapisano, zbodla vsebina, saj je po mojem videnju zvrsti članka kot bodica tudi zapisana. To tudi pomeni, da je avtor vsekakor dosegel namen, če je želel s tem povzročiti razščiščevanje nekaterih nepojasnjenih dejanj in vprašanj. Čudi me pa, da ŽPS kar tako brez vsake osnove obtožuje, četudi bi se pred tem o nekaterih dejstvih lahko prepričal. Sprašujemo se: ali načelo “Ne obsojaj, da ne boš tudi sam obsojen” temu organu župnije ali njegovim posameznikom res nič ne pomeni?
Tfežko sem se odločil napisati ta odmev. Dosti lažje in rajši bi stopil k sosedu in se pogovoril. Toda žal je o moji osebi v tem odmevu napisanih preveč nečednih dejanj in lastnosti, da bi lahko brez javne besede šel čez to. Ocenil sem, da bralce preprosto moram opozoriti na nekatere resnice oziroma dejstva tako, da jih lahko tudi sami preverijo.
1.	Kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo mrliške vežice sem zadnjo sejo, ki je bila 27. oktobra 1996, sklical z namenom, da se dogovorimo o podrobnostih glede svečane izročitve objekta svojemu namenu (otvoritve). Sklenili smo:
-	Svet krajevne skupnosti naj v sodelovanju s krajevnim župnikom uskladi program svečanosti;
-	na mrliški vežici naj ne bo nobenih verskih ali drugih simbolov, saj je vežica namenjena vsem, tako verujočim kot tudi neverujočim.
2.	Na seji Sveta KS, ki je bila 7. novembra 1996, ni pa bila sklicana zaradi tega vprašanja, je bilo ugotovljeno, da je bil zadnji dan pred svečanostjo na mrliško vežico postavljeno razpelo. Res je bilo vsem jasno, da tega niso storili ateisti. Posebej je bilo poudarjeno od stra-
ni predsednika in tajnika, da soglasja za to dejanje ni dal nihče. Sklenjeno je bilo, da bo župan, ki je bil na seji slučajno tudi prisoten, poskrbel za uradno stališče pristojnega državnega organa o tem, kako je z verskimi simboli na javnih objektih.
3.	21. februarja 1997 je svet KS razpravljal o stališču, oziroma mnenju Urada za verske skupnosti, v katerem je med drugim zapisano: “V izogib težavam mišjim, da se lahko predvidi snemljive verske simbole, ki se jih uporablja v skladu z 2. in 3. odstavkom 15. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti.”
Ker ni bilo enotnega mnenja o tem, kaj to pomeni - nekateri so bili namreč mnenja, da razpelo lahko ostane tako, kot je nameščeno, da pa se na posebno željo posameznika \ konkretnem primeru lahko tudi sname - je bilo dogovotjeno, da si bo predsednik sveta pridobil glede tega dodatna pojasnila. Ni mi znano, kako daleč je s tem.
4.	V zvezi s tem sem na seji občinskega sveta sam dal pobudo, da občinski upravni organ zahteva od pristojne državne službe konkreten in nedvoumen odgovor, ker je vsako izmikanje konkretnemu odgovoru v škodo predvsem mirnemu sožitju prebivalcev konkretnega okolja. Pobudo prilagam.
5.	Nisem napisal članka, za kar me v imenu ŽPS obtožuje sosed Gajski. Če koga res zanima avtor, mu priporočam, da se obme na urednika. Ta mu je dolžan odgovoriti.
6.	Ne bom se izmikal nadaljnji razpravi in pogovoru o tem vprašanju s komerkoli, ki ga to zanima. Odločno in dokončno pa se odpovedujem vsaki nadaljnji pisni polemiki.
MIHA ŠKRLEC Vel. Dolina
težko, še težje pa zunaj nje
Globačnik in dr. Žnidaršič med metliškimi upokojenci
METLIKA - Preteklo soboto je bil tu posvet o upokojenski problematiki. O položaju DeSUS in delu poslanske skupine sta spregovorila gosta. Predsednik Globačnik je dejal, da je stranka v zadnjem obdobju ves čas delovala državnotvorno. Bila je na strani tistih, ki so hoteli izvoliti vlado. V sporazumu z LDS so zajeta vsa pomembna vprašanja za upokojence. Ena takih je tudi dodatek za rekreacijo. DeSUS bo vztrajal pri rešitvi, ki je bila dogovorjena v sporazumu, in pri enkratnem izplačilu. Dodatek za rekreacijo naj se izplača upokojencem v razmerju 1:2 v juniju 1997.
Predsednik Globačnik je spregovoril tudi o mednarodnem povezovanju in obrambi države Slovenije. Državljani imajo premalo informacij o vključevanju v Evropo. Zato DeSUS vztraja, da se ljudem pokažejo vse posledice. V Evropski uniji nam bo težko, še bolj pa, če bomo izven nje.
O delu poslanske skupine DeSUS in problematiki zdravstva je spregovoril mag. Franc Žnidaršič. Razmere v zdravstvu se slabšajo, celo za šoloobvezne otroke in upokojence. Upokojenci, starejši od 65 let, bi morali biti oproščeni vseh plačevanj. Nesprejemljive so tudi čakalne dobe. Če plačaš sam, prideš takoj na vrsto. Potemtakem so čakalne dobe neupravičene. Od ministra za zdravstvo so zahtevali, naj razmere uredi.
JANEZ DRAGOŠ
Gibanje za razvoj podeželja predlaga ustanovitev finančnega sklada, ki bi preprečil tujcem nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč - Evropska zveza da, razprodaja ne
Socialdemokratska kmečka zveza - Gibanje za razvoj podeželja z razočaranjem ugotavlja, da Slovenija kot celota, predvsem njen vodstveni del, vlada in parlament, v letu po podpisu pridružit-venega sporazuma z EU do trenutka, ko namerava ta sporazum ratificirati, ni sprejela potrebnih prilagoditvenih zakonskih aktov in ni pričela s preusmerjanjem kmetijske politike na razmere v EU. Tako na bližnjo ratifikacijo pridružitvenega sporazuma ne more gledati brez resne zaskrbljenosti za prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. Ni namreč dvoma, da bo za bogatejše državljane sedanje EU nakup zemlje revnejših slovenskih lastnikov privlačen, saj je v EU zemlja v glavnem že razprodana in lastništvo dodobra stabilizirano.
Zavedamo se, da bo Slovenija ob vstopu v EU morala pristati, da
Domišl	'java misel	na in jezi	kovna bed	d
Nekemu odgovoru na rob				
Vpolemiki na temo Novomeški Breg propada, oblast pa spi, ki se je sprevrgla v duhovno revno in miselno bedno novomeško medstrankarsko obračunavanje, se je eden od polemikov, Marko Emeršič iz novomeškega Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, v svoji vnemi dokazati iberalestvo stranke, kateri očitno fanatično pripada, omejil predvsem na zmerjanje in pljuvanje druge stranke. Pa mu ni bilo dovolj samo to, ampak je mimogrede omalovažujoče okrcal še novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Društvo Novo mesto. Zavod in Društvo je nesramno imenoval “strokovni”instituciji, in za to “strokovnostjo” se po njegovem “skrivajo iz rok spolzele zadeve ter strokovno za furani projekti”. In take “strokovne” inštitucije po Emeršičevo ovirajo današnji Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki se pod vodstvom Miloša Dularja (njegovega šefa in strankarskega prvaka) “trudi popraviti podobo Novega mesta V imenu Društva Novo mesto je na te Emeršičeve pritlehnosti odgovoril njegov predsednik Tone Škerlj.
Kaže, da je tak način pisanja običajen za Emeršiča ali kar za sekretariat. Društvo Novo mesto je namreč lani jeseni na ta sekretariat naslovilo dopis v zvezi z ureditvenim načrtom za kompleks grmskega gradu, v katerem je izrazilo zaskrbljenost, da bi se s stihijskimi posegi v tkivo grm-
skega gradu povzročila nepopravljiva škoda in da se ne bi “pohabljala urbanistična praksa minulega obdobja, ki je naredila našemu mestu več škode kot koristi”.
Mesec dni zatem je Društvo dobilo odgovor, ki ga je podpisal sekretar Miloš Dular, dipl. ing. geod., pripravil pa Marko Emeršič, dipl. ing. arh. Oglejmo si nekaj nelektoriranih delov tega domišljavega, vzvišenega, omalovažujočega, miselno zmedenega in jezikovno bednega pisanja. “Žal se v sedanjosti nahajamo v tranziciji, tako globalni kot lokalni ter z vsemi njenimi stranskimi učinki, ki lahko prinesejo dramatične zasuke v odnosu do sedaj edino zveličavega kot v sami fdo-zofiji. Novemu mestu je v sedanjosti izstavljen račun napak v preteklosti. Teh pa je toliko, da zahtevajo sistematično reševanje ob predhodnem konsenzu. Še v letu 1990, ko je bilo že vsem jasno, da se podirajo domine socializma kot posledica bankrota nazora, je bilo v slovenskem prostoru zaznati navidezno ter zlagano neobčutljivost za reševanje problemov okolja in prostora... Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto mora v se-danjosti neštetokrat nastopati kot gasilec prostorskih požarov, ki se odvijajo zdaj na tem delu mesta, jutri na drugem, vsi kot posledica napačnih odločitev v preteklosti ter nezadržnih zakonitosti novih procesov, katere smo priča-
kali premalo pripravljeni... Če je do vas prišla neuradna informacija o opravljenem lokacijskem ogledu na bivši vrtnariji grmskega gradu zaradi odobritve lokacije za določeno gradnjo v neposredni bližini gradu Grm, kot sami navajate v svojem dopisu, vam lahko zagotovimo, da bi lahko potrebne podatke dobili od nas; uradne in točne. Med drugim bi vam poslali tudi zakonske in podzakonske akte, kjer bi se lahko prepričali, kako je mišljeno reševanje problematike grmskega gradu. Lokalna samouprava, v tem primeru Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora kot sestavni del Mestne občine Novo mesto, pa mora skrbeti za spoštovanje zakonodaje kot eden izmed garantov vzpostavljanja pravne države... Do lokacijskega ogleda je prišlo na zahtevo lastnika in investitorja bivše grajske vrtnarije ter je bil opravljen, kot bi bil opravljen vsakemu, ki bi se odločil zaprositi za lokacijski ogled, tudi vam. Vse nepotrebne insinuacije, o čem je bilo govora na lokacijskem ogledu, pa prepustite pristojnim inštitucijam, katere imajo dovolj strokovnega znanja ter odgovornost do zakonodaje... Sicer pa vas vabimo v naše prostore, kjer boste lahko pridobili ustrezne informacije ter vam obrazložili postopek, ki mora biti speljan ob takih priložnostih. "
Tako torej Emeršič in sekretariat v odgovoru Društvu Novo mesto. ANDREJ BARTEU
manjkajoče beljakovine pa v obliki sojine moke nabavljajo iz tujine. In ker je ameriška soja vsak dan dražja, dobi kmet za svoje delo vsak dan manj. Ravno takšen zgrešen pristop k reševanju krize živinoreje ima Socialdemokratska kmečka zveza za glavni vzrok zaraščanja desettisočev hektarov kmetijskih zemljišč, čemur smo priča v zadnjih letih. Rešitev je torej v vzpodbujanju lastne pridelave, ne samo voluminozne krme, ampak tudi beljakovinskih stročnic in oljnic, hektarske premije pa naj stimulirajo obdelovanje vseh kmetijskih zemljišč.
Socialdemokratska zveza - Gibanje za razvoj podeželja meni, da je nujno čimprej sprejeti našim bodočim razmeram prilagojene
čeprav Zakon o kmetijskih in gozdnih zemljiščih to možnost formalno onemogoča, v praksi že zdaj, ko je v veljavi še 68. člen ustave in nismo člani EU, ni tako. Tujci zemljo kupujejo prek slovenskih posrednikov, seveda v upanju, da bodo, ko bomo vstopili v EU, postali pravi lastniki. Napačna kmetijska politika, kot smo je deležni zadnja leta in katere posledica je osiromašenje slovenskega kmeta in podeželja, je voda na mlin tujcem, da bodo lahko zemljo še ceneje kupovali, kot bi jo sicer, in da jim pri nakupu revni slovenski kmet ne bo mogel konkurirati.
Da bi tujcem preprečili nezaželene nakupe kmetijskih in gozdnih zemljišč, predlagamo ustanovitev finančnega sklada, ki ga bomo uporabljali za sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč, ko se bodo pojavljali kot kupci teh zemljišč slovenski kmetje.
Socialdemokratska kmečka zveza - Gibanje za razvoj podeželja tudi predlaga, da postopno, vendar dovolj hitro preidemo na direktne podpore kmetom, kot jih imajo v EU, namesto da vzpodbujamo ciljno proizvodnjo dveh ali treh kmetijskih artiklov, ki ruši censko pariteto vse kmetijske proizvodnje. Poviševanje cen, na primer v živinoreji, vzpodbuja kmete, da se še bolj kot prej usmerjajo le na pridelovanje čim večjih količin voluminozne krme na njivah ob opuščanju košnje in pašnje na travnikih in pftšnikih,
AVDICIJA ZA FILM TEMNI ANGELI USODE
BREŽICE - Priprave na snemanje novega slovenskega celovečernega filma Temni angeli usode so tako daleč, da je začetka snemanja že znan. Prihodnji mesec bo padla prva klapa filma, ki ga bo režiral Sašo Podgoršek po scenariju Gorana Šalomona, glavne vloge in glasba pa bodo v rokah skupine Demo-liton Group. Snemanje bo trajalo mesec dni, zvečine v Brežicah. Ker potrebujejo za stranske vloge več neprofesionalnih igralcev, organizatorji pripravljajo avdicijo, na katero vabijo predvsem mlada dekleta.
Zakaj zavlačujejo z zakonom proti mučenju živali
Daleč smo od Evrope
V 30 letih, kolikor časa delujem v Svetovni zvezi za varstvo živali in v Eurogroupu, ki povezuje države Evropske unije v teh gre-mijih, ugotavljam, da imajo razvitejšem svetu pravni sistem za varstvo živali pred mučenjem natančno urejen.
Zato se bomo morali ob vstopu v Evropo prilagoditi tudi njihovim predpisom na tem področju. Evropska unija pravkar pripravlja stroge predpise, da bodo morale države članice EU v tovornjakih za prevoz živine montirati napajalnike, dvižne naprave in druge pripomočke za prevoz živali.
Pri nas ne gre prezreti nesramnega zavlačevanja pri sprejemanju zakona proti mučenju živali, ki je bil v državnem zboru vložen že leta 1994. Zanima me, kje se valja predlog zakona: v predalih veterinarskega lobija, v predalih eksperimentatorjev na živalih ali pri kom drugem, ki svojega dela z ' in na živalih noče normalizirati? Zgrožena sem, ker je država sprejela prihod genetske tehnologije, s čimer grozi zvečanje števila poizkusnih živali. Za to je imela posluh, za sprejem zakona ali izgradnjo azilov za zavržene živali pa ne.
LEA EVA MULLER
zakonske akte, kot so: zakon o registru kmetij, zakon o prometu s semenom in sadikami, zakon o upokojevanju lastnikov kmetij, ki izročajo svojo kmetijo mladim naslednikom, zakon o vodah, zakon o lovstvu, zakon o ribištvu in zakon o nadomestilih kmetom na vodovarstvenih in ekološko varovanih območjih.
Pod temi pogoji Socialdemokratska kmečka zveza - Gibanje za razvoj podeželja podpira naš vstop v EU. Ob tem pa vlado poziva, naj z uresničitvijo gornjih predlogov omogoči, da se naše podeželje zavaruje ne le pred tujci, ampak tudi pred depopula-cijskimi procesi in zaraščanjem. Inž. JANEZ ŽLINDRA, Kočevje Socialdemokratske kmečke zveze Gibanje za razvoj podeželja
Šentlovrenc: Koliko ljudi bo še moralo umreti?
Nezavarovan prehod
Lep pozdrav uredništvu Dolenjskega lista. Rada prebiram vaš časopis, še posebno sem pozorna na rubriko “Pisma bralcev.” Ljudje vam zaupajo težave, zato sem se tudi jaz odločila, da vas in vaše bralce, seznanim s problemom, ki Šentlovrenčane in okolico že nekaj časa spravlja v obup.
Skozi Šentlovrenc, majhen kraj ob Temenici, 8 km od Trebnjega proti Ljubljani, je speljana železniška proga. Po njej vozijo vlaki vsak dan, saj leži Šentlovrenc med Novim mestom in Ljubljano. Preko železniške proge je speljan železniški prehod, vendar nezavarovan. Pred njim stoji le Andrejev križ. Skozi ta prehod vozi veliko avtomobilov in hodi veliko pešcev, saj je na drugi strani cerkev in šola. Ob progi je polno grmičevja, ki zavira pogled na progo na levo in desno stran. Ta nezavarovani prehod je. terjal že kar nekaj žrtev. Že dolgo nazaj sta tu umrla mati in sin v zastavi 750, pred nekaj leti pa delavec v traktorju. Lani pa je umrla kuharica šentlovren-ške šole. Ker se je ta nesreča zgodila ob 7. uri zjutraj, sem jo videla, ko sem šla v šolo. V srcu me je zabolelo, ko sem zvedela, da je ženska umrla. Pred mesecem dni seje zgodila še ena nesreča, vendar se je končala “le” z materialno škodo.
Ne vem, kdo bo tukaj še umrl, da bo krajevna skupnost sprevidela, da je treba nekaj ukreniti. Koliko življenj bo še terjal ta nezavarovani železniški prehod? Koliko svojcev bo še trpelo? Koliko nas bo še slišalo tisti strašni tresk, ko se ti naježijo lase in srce zaboli? Kdaj bodo postavili zapornice na železniškem prehodu v Šent-lovrencu?
IRENA BANDELJ
POZABILI SO NA SMETI - Na posnetku so smeti v okolici Trubarjeve domačije na Rašici. Okoli napolnjenega zabojnika so odloženi predmeti, ki ne spadajo ravno v smeti. Hladnilnik, kolo, preproga in nekaj kuhinjskih potrebščin kazi sicer lepo urejeno okolico Trubarjevine. Očitno so odlagalci smeti pozabili na njihovo ločeno zbiranje, drugače bi jih odpeljali kam drugam. (Foto: M. Glavonjič)
Nekaj misli in predlogov, kako bi za starejše ljudi naredili Novo mesto prijetnejše
Starejši ljudje, ponavadi upokojenci, ki bivajo v mestih, so neredko potisnjeni na rob družbe, na rob dogajanja, sami se včasih počutijo nepotrebne, zapostavljene, pozabljene. Njihovo življenje je največkrt omejeno na skromno stanovanje kje v bloku, če je sreča v hiši, nekateri pa so zaradi spleta okoliščin v domovih upokojencev. Kakor koli že, možnosti njihovega enakovrednega vklap-ljanja v družbo, v medčloveške odnose niso zavidljive, ne bi mogli reči, da imajo enakopravne možnosti, možnost soodločanja je majhna, hkrati pa so tudi znotraj svoje skupine v različnih položajih zaradi takih in drugačnih vzrokov.
Biti sredi mesta seveda še ne pomeni imeti možnost navezovati medčloveške stike, nekateri se ne morejo navaditi drugačnega življenjskega ritma v pokoju in starosti. Hkrati izgubljajo prijatelje, sorodnike, se hitro navzemajo bolezni. Ker niso več neposredni producenti družbenega bogastva, jih družba zapostavlja, namesto da bi jim pomagala ali pa jih, vsaj ne ovirala. Vse to seveda določa tudi njihovo lastno videnje sveta in s tem njihovo obnašanje. Neredko so njihovi “prijatelji” zvezde tv ekranov, tisti, ki živijo v domovih, so ponovadi omejeni na družbo ljudi, ki bivajo skupaj z njimi.
Stari ljudje v Novem mestu bi res lahko govorili o omejenih možnostih gibanja (to je sicer pojem, o katerem imajo avtomobilisti veliko povedati), saj pogosto ne vozijo več vozil, druge prometne povezave pa so zelo slabe oz. jih ni. To seveda še otežuje njihovo vklapljanje v procese znotraj in izven mesta.
Mnogi se še posebej slabo znajdejo ob menjavi bivalnega okolja, denimo ob preselitvi v dom za upokojence, počutijo se odtujene,
saj se kar nenkrat spremeni njihov socialni krog. Znajdejo se pred kopico notranjih problemov. Redkokdo jim hoče in more pomagati.
Kako vse to vidimo? V soseskah, kijih mesto premore, nikakor ne moremo govoriti o okolju, ki bi bilo grajeno in opremljeno potrebam starejših ljudi pa vendar so starejši tisti, ki tako rekoč cel dan preživijo v njih. Soseska, ulica in stanovanje so njihov prostor gibanja, nekateri pa so omejeni na dom za upokojence.
Novomeški dom upokojencev je urbanistično dokaj dobro lociran, saj omogoča navezovanje stikov z različnimi družbenimi in starostnimi skupinami. Je ob Težki vodi in nad okljukom potoka, kjer je sedaj mestna vrtnarija. Naslanja se na tri mestne soseske, blizu so bolnišnica, lekarna, pokopališče in cerkev ter šola in vrtec. Oddaljenost od starega mestnega jedra ni prevelika, orientacija je rimerna, hrup ni velik, četudi je lizu pomembna prometnica. Večji problem je le železniški viadukt tovarne Revoz. Več dodatnih problemov pa nastane zaradi neizkoriščenosti vsega naštetega.
Prostor današnje vrtnarije je lep in pomemben za ta mestni predel, vendar je velika napaka imeti tu vrtnarijo (o preselitvi bi morali razmišljati hkrati z gradnjo novega mestnega pokopališča). Bolje bi bilo tu narediti park, ki bi se raztezal od šmihelskega pokopališča mimo doma upokojencev in gradu Grm do Božjega groba na Grmu, na območju sedanje vrtnarije pa postaviti vse tipe slovenskega kozolca. Hkrati bi lahko že nekdo obnovil mlin, ki stoji tu. Kozolci (mnogo jih prav ta trenutek razpada v dolenjski pokrajini) bi nedvomno prostor naredili prijetnejši, bolj domač
Oskrunjeni grob v Loški vasi
V grobu svojega moža našla zakopan živalski loj
LOŠKA VAS - Vaščani več vasic pod Rogom imajo zelo lepo urejeno pokopališče pri sv. Martinu v Loški vasi, še posebej pa so ga lepo uredili zadnja leta. Tudi N.O. ima tu že desetletje in več pokopanega svojega moža. Sedaj, ko je stara, gre na grob le nekajkrat na mesec in še takrat jo z avtom zapeljejo svojci.
Pravi, da če ne gre, ji je v duši neznansko težko. “Kako ne, saj sva živela skupaj desetletja! Videla sem, kako se je boril s smrtjo. Takrat sem sklenila, da ga bom obiskovala do svoje smrti. Mož je imel vedno tu lepo zasajene rože. Na grobu sem se z njim pogovarjala kot doma. Zadnjič, ko so me aprila spet zapeljali tja, sem odstranila ves plevel. Vedno sem imela v navadi, da sem na grobu gojila
rože, cvetja v vazah nimam tako rada, ker cvet umrje, ko ga utrgaš. Toda ko takrat v gomilo nežno zasadim srpico, vidim, da je nekdo na grob mojega moža zakopal živalski loj. Kar velika kepa ga je bila. Skoraj bi se zgrudila od slabosti in srčne bolečine. Ljudje božji, le komu je moj moz kaj slabega storil? Ne obsojam tiste osebe, ki je to dejanje naredila. Odpuščam ji. Le to naj bi doživela, kot sem jaz tisti trenutek. Življenje imam za velik dar in vsaka minuta bi morala biti radost,” je razlagala N. O. Pravi, da sama ne ve, kako je prišla od groba domov. “In če boš kaj napisal o tem,napiši, da vse odpuščam in da sl bom sedaj še bolj sama spravila s seboj. Pozabila pa ne bom.”
T. VIRANT
Ob dnevu medicinskih sester
Medicinske sestre spremljajo bolnika od rojstva do smrti • Zapostavljene in brez kolektivne pogodbe
12. maja je mednarodni dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Dan, ki ljudi spomni, da smo medicinske sestre in zdravstveni tehniki nosilci zdravstvene nege in imamo pomembno vlogo pri zdravljenju, svetovanju in spremljanju bolnikov. Medicinska sestra je spremljevalka bolnika od rojstva do smrti.
Naše delo je težko, zahtevno, Požrtvovalno in odgovorno. Koliko je cenjeno, pa je že drugo vprašanje. Nekateri se bojijo, da želimo svoj poklic povzdigniti nad ostale poklice v zdravstvu, vendar Zagotavljamo, da ni tako. Predobro se zavedamo, da ni uspešnega zdravstvenega varstva brez ostalih strokovnih sodelavcev. Boleč pa je občutek zapostavljanja in nespoštovanje našega poklica.
Delavci v zdravstveni negi imamo svoj sindikat od leta 1994. Rodil pa se je iz potrebe, da bi končno tudi medicinske sestre in zdravstvene tehnike nekdo zastopal in jim pomagal najti pravo mesto. V sindikatu zdravstvene nege se trudimo, da bi položaj medicinske sestre izboljšali, zato Smo napisali predlog kolektivne
pogodbe za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in bolničarje. Žalosti pa nas, da se naša kolektivna pogodba že od oktobra lani potika po predalih bivšega in sedanjega ministra za zdravstvo. Pesti nas nedorečenost kolektivne pogodbe, nizka osnovna plača, nizko nagrajevanje dežurstev, koriščenje prostih ur na račun obremenitev sodelavcev itd.
Vendar kljub vsemu z optimizmom in potrpljenjem čakamo na pogajanje o naši kolektivni pogodbi, čeprav naša potrpežljivost počasi kopni. Nekatere medicinske sestre so že na robu socialnega preživetja, saj na sindikalne enote nenehno prihajajo prošnje za denarno pomoč. Dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov naj bo hkrati apel vsem tistim, ki še niste našli svoje stanovske pripadnosti in še vedno čakate, da bodči drugi storili kaj za vas. Verjemite, da bomo le s skupnimi močmi našli pot v lepši danes in boljši jutri.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikalna enota Novo mesto predsednica enote: DARINKA PETRIČ
starim ljudem, ki so v glavnem še vsi okusili te objekte v njihovi funkciji. Mnogo lepih spominov bi jim obudili, bili bi lahko tudi prostor za srečevanja, razgovore, hkrati pa bi služili manjšim, mirnejšim kulturnim prireditvam. V bližini bi lahko napravili tudi otroško igrišče in naprave za rekreacijo starejših meščanov.
Park bi bil nedvomno tudi vabljiva točka za stanovalce bližnjih sosesk, in bi omogočal navezovanje številnejših stikov med ljudmi nasploh, upokojence pa bi približal življenju mesta, someščanom, vrstnikom in potomcem. Hkrati bi seveda morali zagotoviti primerno stopnjo zasebnosti.
Ob Težki vodi bi vsekakor bilo potrebno speljati pešpot vsaj od sedanje vrtnarije do izliva potoka v Krko, če že ne moremo hoditi ob Težki vodi do Gotne vasi, ker je Revoz tako grdo zagradil pot, četudi od tiste zemlje nima prav nič. Ta pot bi bila vabljiva sprehajalna pot mnogim meščanom med domom upokojencev, bolni-
co in lekarno ter naprej s starim mestnim jedrom in na drugi strani z avtobusno in železniško postajo ter športnim področjem na Loki in v Portovalu.
Seveda vsega tega ni pričakovati, dokler bodo mestni veljaki razmišljali o dragih projektih na robu mesta in slišali le glasove glasnih posameznikov, ne pa tudi tistih, ki jim glas že peša. Vsega tega ne bomo imeli niti, dokler bodo sekretarji osebe, ki o prostoru ne vedo kaj dosti, še manj pa o doživljanju tega prostora.
TOMAŽ LEVIČAR Mladi liberalni demokrati in demokratke Novo mesto
ZA 9. MAJ: UPA ZELENELA JE
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor “Lipa zelenela je” iz Ljubljane je 9. maja zvečer pel na koncertu v KC Janeza Trdine. Ugledni zbor je pod vodstvom zborovodje prof. Jerneja Habjaniča zapel 16 umetnih, ponarodelih in narodnih pesmi ter požel navdušeno priznanje. Zato je dodal še nekaj priljubljenih in znanih skladb. Z duhovito sestavljenim veznim besedilom je lepi večer vodil Jože Humer.
Tg.
ZAHVALA
Zahvaljujem se prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za čestitke in lepe želje ob moji 80-letnici, še posebej pa tistim, ki so se trudili, da bi moj jubilej potekal čim slo-vesneje: gospodu Franciju Konciliji, županu občine Novo mesto, za lepe besede in Priznanje; gospe Andreji Pleničar, upravnici Knjižnice Mirana Jarca, in njenemu kolektivu za ves trud pri organizaciji nepozabnega večera in izdaji zbornika O delu domoznanskega oddelka, s tem v zvezi pa tudi dramaturgu in književniku prof. M. Brezovarju za blagohotno oznako mojega dela; direktorju Dolenjskega lista gospodu Dragu Rustji in njegovim sodelavcem, zlasti novinarju in prijatelju A. Bartlju; oktetu Adoramus ter udeležencem nepozabne slovesnosti v Knjižnici Mirana Jarca. Vsem ponovno prisrčna hvala. Novo mesto, 20. maja 1997.
KAREL BAČER
SREČANJE BORCEV GUBČEVE BRIGADE NA BAZI 20
LJUBLJANA - Odbor skupnosti borcev Gubčeve brigade vabi na skupščino in srečanje bork in borcev Gubčeve brigade, ki bo 24. maja ob 11. uri v restavraciji doma v Kočevskem rogu. Po skupščini bodo petim borcem podelili priznanja, predvajali pa bodo tudi film o bojni poti Gubčeve brigade od ustanovitve 9. septembra na Trebelnem do zadnjih bojev za Ljubljano maja 1945. Avtor filma je Drago Mohar, spremni tekst pa je napisal Zdravko Troha. Sledilo bo tovariško srečanje s plesom.
ENODNEVNI POHOD DO POLJAN - Nedeljo, 18. maja, je malce drugače kot sicer preživelo okrog 40 Mimopečanov in ostalih, ki so se že zgodaj dopoldne peš odpravili na zanimiv pohod. Organiziralo ga je vse bolj dejavno Turistično društvo Mirna Peč. Enodnevno peš pot so pričeli pred okrepčevalnico Na klanču v Rogovili, jo nadaljevali po Hmeljniški cesti do Komenske gore, mimo gradu Hmeljnik po Karteljevski gori, se ustavili nad Knežijo ter Hmeljčičem in pot nato po slikoviti poti med vinogradi in zidanicami popoldne končali na Poljanah, kjer so pripravili družaben zaključek. Udeležencem pohoda, med katerimi sta bila tudi poslanec v državnem zboru Janez Mežan in predsednik KS Mirna peč Zvone Lah, dobre volje ni manjkalo, pa tudi sonce jim ni moglo do živega. Želja vseh je, naj TD Mirna Peč še kdaj poskrbi za podobna prijetna druženja. (Foto: L. Murn)
EKSKURZIJA ZA LASTNIKE GOZDOV-Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) -Krajevna enota Radeče jeza lastnike gozdov s Svibnega, Radeč, Dol in Gabrovke organiziral enodnevno strokovno ekskurzijo po Dolenjski, Suhi krajini in Kočevski, udeležilo pa se je je skoraj 50 kmetov. Vprvem delu, ki ga je vodila Katarina, vodja ŽGS KE Straža, so si ogledali gozdove v GE Brezova Reber. Posebej so bili opozorjeni na poskuse načinov zaščite sadik pred objedanjem divjadi terna zastomo gospodarjenje. Ogledali so si uspehe prebiralnega gospodarjenja na rečnih nanosih, na najnižje ležečem rastišču Abiet-Fagetum. Popoldne pa je Mirjam iz ZGS KE Kočevska Reka udeležence popeljala po sami KE. Seznanili so se s pestro zgodovino na Kočevskem, ogledali Kočevsko Reko in Gotenico. Splošen vtis o ekskurziji je, da so si lastniki gozdov z zanimanjem ogledfili dobro gospodarjenje z gozdovi, in upamo, da bodo znali tudi pri svojem delu v gozdu ali s svojim razmišljanjem za gozd najti kaj novega, uporabnega. (Foto: Jože Prah)
PRED VSESLOVENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM ‘97
Od Dolomitov do Primorske in Pohoija
Pred srečanjem na taboru še nekaj podatkov o dveh odredih in treh bataljonih
Čas beži in 21. juny se naglo približuje. Za pregled nastanka prvih štirih partizanskih brigad so nam ostali na vo(jo le še štirje četrtki, zaradi prostorske stiske pa moramo danes skrčeno poročati še o nekaterih prvih bataljonih in odredih, kijih doslej še nismo omenili.
DOLOMITSKI ODRED, ustanovljen v dneh od 1. do 6. julija 1942, je v letih NOB deloval na območju, ki je terjalo izrazite specifične in težke pogoje. NO gibanje je zorelo na območju med Ljubljano in “Postojnimi vrati”, kjer so tekle strateško izredno pomembne prometne zveze okupatorjev. Italijani, Nemci in njihovi domači pomagači so silovito branili teren, saj je prek Dolomitov potekala nemško-itali-janska razmejitvena črta. Dolomitsko območje je imelo 994 žrtev okupatorjevega terorja: 526 ljudi je padlo v bojih, 137 talcev je umrlo v taboriščih in 114 v zaporih. Požganih domov in gospodarskih poslopij je bilo 476. V Dolomitih je bilo v zadnjem obdobju NOG 35 domobranskih postojank s pribl. 4000 domobranci. Med številnimi boji odreda so najbolj znani tisti na Ključu in Gaberju maja 1942, kjer je padlo 118 Italijanov, ter boji v juliju 1942 okoli Polhovega Gradca in Toškega čela. - V prilu 1943 se je moral odred zaradi silnega pritiska okupatorjeve vojske umakniti iz Dolomitov, borce pa so vključili v druge enote NOV.
Takoj po kapitulaciji Italije so ustanovili drugi Dolomitski odred s 600 borci.
PRVI PRIMORSKI BATALJON SIMONA GREGORČIČA je zaživel 10.8.1942 na Vodicah v Vipavski dolini. V njem so bile Vipavska, Tolminska in Brkinska četa, Kraški minerski vod in skupine partizanov iz Goriških Brd. Partizani na Primorskem so opravljali tudi pomembno politično poslanstvo. Skupaj z aktivisti OF so širili narodnoosvobodilni upor.
Samo 10 dni zatem ko je Musso-
lini v Gorici grozil Slovencem s popolnim uničenjem, je bataljon Simona Gregorčiča strnil borce v enoto, ki se je rodila sredi gostih postojank italijanske vojske, karabinjerjev, policije, kvesture, posebnih specialnih fašističnih oddelkov in drugih okupatorjevih ustanov. Na ozemlju, ki je po krivični Rapallski pogodbi pripadlo Italiji, je bil to sredi neusmiljene vojne edinstven primer. Od pribl. 250 borcev in bork bataljona jih je do konca vojne padla polovica. Iz vrst bataljona so proglasili 12 narodnih herojev. - Kot samostojna enota je bataljon deloval do 20.10.1942, nakar se je vključil v Loški (Soški) odred ter bil v njem do ustanovitve brigade Simona Gregorčiča aprila 1943.
KAMNIŠKI BATALJON so ustanovili 17. avgusta 1942 na Rašici iz Rašiške, Kamniške in Radomeljske čete. Zaradi hudega pritiska Nemcev in neizkušenosti se je do pozne jeseni 1942 večina enot bataljona umaknila na italijansko okupacijsko območje. V marcu 1942 ustanovljena Kamniška četa je imela 90 borcev in je bila jedro bataljona, kije bil nato vključen v Kokrški odred, pozneje pa se je boril v Kamniško-Savinjskem odredu do ustanovitve Šlandrove brigade avgusta 1943.
LOŠKI ODRED je Glavni štab NOV in PO Slovenije ustanovil 27. avgusta 1942 in je imel v začetku 240 mož ter dobro oborožitev. Ustanovili so ga z namenom, da čimprej odide na Primorsko in z bogatimi izkušnjami svojih borcev ter s političnim delom razmahne NOB proti fašistom. Odred je imel 2 bataljona, 3. pa je postal Gregorčičev bataljon,
ki je s svojimi četami že prej samostojno deloval po vsej Primorski. V odredu je bilo tudi precej bork, zato so zanje ustanovili posebno enoto, ki se je borila kot 4. četa 1. bataljona. - V domačih krajih prejšnje cerkniške občine in zlasti Loške doline, kjer so fašisti pobili blizu 200 ljudi, požgali in izropali cele vasi ter odgnali v internacijo (tudi po zaslugah domačih klerikalnih veljakov) več sto ljudi, sta oba bataljona odreda v septembru 1942 uspešno napadla 5 postojank belogardističnih vaških straž ter Italijane v Starem trgu pri Ložu, 10.9.1942 pa še na Babni Polici. Konec oktobra 1942 je Loški odred odšel na Primorsko in se na Vipavskem združil z bataljonom Simona Gregorčiča, preimenoval pa se je nato v Soški odred.
PRVI POHORSKI BATALJON so ustanovili na Dobrovljah 11. 9. 1942 ob preureditvi partizanskih enot na Štajerskem. Vanj so vključili Savinjsko in Šaleško četo 1. štajerskega bataljona ter 1. bataljon Savinjskega odreda, ki je konec avgusta prišel z Dolenjske. V začetku novembra 1942 je imel bataljon po vključitvi Ruške čete 3 čete in ženski vod ter je štel 90 borcev in bork. Poveljeval mu je Rudi Mede-Groga, komisar je bil Jože Menih-Rajko, ženski vod pa je vodila Pavla Mede-Katarina. V treh mesecih so borci bataljona izvedli 105 napadov, 6 večjih akcij in zažgali 9 objektov. V začetku januarja 1943 je okupator po zaslugi skupine vohunov obkolil partizanski tabor bataljona. Osmega januarja 1943 je okoli 2000 Nemcev napadlo Pohorski bataljon. Padlo je 69 borcev in bork, zajet je bil le en ranjen partizan, Nemci pa so imeli 19 mrtvih in 31 ranjenih.
Zadnji boj Pohorskega bataljona je že med NOB postal legenda v zgodovini osvobodilne vojne Slovencev.
PESEM IZ 530 GRL - Zveza kulturnih organizacij Črnomelj je pretekli teden pripravila 11. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine “Naša zemlja". Na njej je zapelo v 13 pevskih zborih 530pevcev. Mladinski pevski zbori so prišli iz osnovnih šol Mirna (zborovodkinja Duška Peček), Vavta vas (Cvetka Hribar), Dobrepolje (Miro Rozman), Bršljin (Romana Križman), Vinica (Ani Jankovič-Sober)^ Trebnje (Tatjana Mihelčič-Gregorčič) in Grm Novo mesto (Sonja Čibeji Otroški pevski zbori pa so bili iz vrtca Ivančna Gorica (Majda Adamič) ter osnovnih šol Mokronog (Olga Bartolj), Center Novo mesto (Alenka Novak), Loka Črnomelj in podružnic Adlešiči in Griblje (Majda Veselič) (na fotografiji), Ferdo Vesel Šentvid pri Stični (Marta Steklasa) in Šmihel Novo mesto (Jožica Kravcar). Strokovna sodelavka pri celjski območni enoti Zavoda za šolstvo Dragica Žvar je ocenila, da je bila revija kvalitetna tako glede petja kot organizacije. Priporočila je, naj se zbori udeležijo tudi državnih tekmovanj v Celju in Trbovljah. (Foto: M. B.-J.)
SREČANJE STAROSTNIKOV - Župnijska Karitas iz Škocjana je na Binkoštno nedeljo organizirala srečanje starostnikov iz škocjanske fare. Srečanja, ki se je pričelo z mašo v farni cerkvi, se je udeležilo nad petdeset starejših faranov. Na tem srečanju sta proslavila biserno poroko Jožefa in Franc Krme iz Osredka. Po maši so se zbrali v veroučni učilnici župnjišča, kjer so jih pogostili. Za dobro razpoloženje je poskrbel Stane Povše s frajtonarico. (Foto: J. Hartman)
KOSTANJEVICA NA RAZGLEDNICAH - Dolenjski rojak dr. Franc Bučar iz Kostanjevice, znani zapisovalec kronike in preteklosti dolenjskih Benetk, je pred kratkim v samozaložbi izdal serijo devetih lepih barvnih fotografij, ki so zrcalo današnjega časa tega dolenjskega mesteca. Gre za umetniška fotografska dela, ki lahko nastanejo le z veliko mero potrpežljivosti in umetniškim čutom. Na sliki: pogled na Kostanjevico. (Besedilo: S. Dokl)
Raztrgane korenine
Pesniška zbirka Marije Stanonik “Raztrgane korenine” z malo pesmimi - le trideset jih je - veliko pove o življenju in razmišljanjih pesnice. Ob njihovem branju te prevzame občutek, da je z njimi povedala več, kot je pripravljena priznati v razgovoru. Na platnicah pa je tudi pojasnilo, v katerem pesnica pravi: “Nastale so pred mnogimi leti. Lahko bi tudi zdaj. Zato prihajajo na dan! Kot odmev...” Zbirka je izšla letos pri založbi Kmečki glas. Pesmi so razdeljene v štiri poglavja z naslovi: Puščava, Raztrgane korenine, Lakota in Prah. Vse pesmi govore predvsem o ljubezni, razočaranju, samoti in hrepenenju.
V zbirki pa pesnica ni predstavljena z običajnimi podatki (kdaj in kje je rojena, kaj dela itd.). V odgovoru na ta_ vprašanja mi je dejala: “Želela sem, da pesmi govorijo same zase. Zdaj so se osamosvojile.” Pa vendar naj izdam, da je pesnica doktorica literarnih ved, magistra etnologije, višja znanstvena sodelavka v Znanstvenoraz-
Marija Stanonik
iskovalnem centru SAZU, doc. na Filozofski fakulteti, avtorica kakih deset knjig in številnih razprav ter člankov, urednica itd. Njene pesmi in njeno delo dovolj zgovorno govore, da se je z veliko napora odrekla običajnemu življenju (dom, družina), postala uspešna ženska na svojem področju dela, da bo za njo ostalo veliko in da tudi zanjo velja podobno, kot je zapel Valentin Vodnik “Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.”	. „
Ko zapremo oči
Meditacija kot pot k sebi - Duhovna univerza v Novem mestu
V prizadevanju k duhovnemu zorenju vam lahko pomaga Duhovna univerza, ki letos odpira vrata tudi v Novem mestu.Predstavitev programa bo danes, 22. maja, ob 18. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Marsikomu že ob sami besedi meditacija gredo lasje pokonci. Dejstvo, da bi moral pol ure presedeti v tišini sam s seboj ali ponavljati mantro, se zdi marsikomu nesmiselno. A le zato, ker meditacije ne pozna. Prisluhnimo sebi in svojemu notranjemu klicu! Lotimo se meditacije, se pravi približajmo se sebi, vzemimo svoje življenje v svoje roke.
Ko zapremo oči, ostanemo sami s seboj) V tišini se začnemo zavedati samega sebe, občutimo telo in napetosti v njem. Lahko prisluhnemo dihu in utripu srca. Če počakamo še malo, se zavemo svojih občutkov, opazimo misli, ki se kot jata ptic spreletavajo po našem umu. S potrpežljivim opazovanjem m sprejemanjem vse to počasi izginja, kot da nas več ne zanima. Naša zavest se oddaljuje in tone navznoter, v zavedanje tistega, kar smo najbolj mi.
Če se znamo v meditaciji približati sebi, se lahko bolje spoznamo, vemo, kaj hočemo in po čem hrepenimo, zato se v življenju lažje odločamo. Skozi daljšo prakso meditiranja se tudi telesno in čustveno bolj sprostimo, izginejo privzete zavore, občutki nemoči in strahu. In ko po meditaciji odpremo oči, občutimo neizrekljiv mir in zadovoljstvo.
B. NOVAK ŠKARJA
POŠTA NOČE PRODAJATI RAZGLEDNIC
SODRAŽICA - Pred kratkim so dejavni člani Turističnega društva Sodražica sklenili, da bodo svoj kraj predstavili tudi z izdajo dven vrst novih razglednic. Natisnili so jih v nakladi 5000. Te dni so že v prodaji; na eni je fotografija Sodražice, na drugi pet zelo znanih motivov: naravni park Kadice, frančiškanski samostan pri Novi Štifti, priljubljena izletniška postojanka Travna gora, cerkev na Strmci in motiv Sodražice. Ker je zanimanje med obiskovalci veliko, so se odločili, da bi razglednice prodajala tudi pošta. V Ljublajni so zahtevo odklonili z obrazložitvijo, ki se glasi takole: “Razglednice ne ustrezajo standardom, kijih določajo splošni pogoji (kateri, niso napisali) za opravljanje ptt storitev. Prosimo, da pri izdelavi razglednic pridobite mnenje pošte.” Tako ostaja le še prodaja po gostilnah. Na pošto pa se bodo obrnili kdaj
drUgi^	M. G.
PESEM POSAVJA PRITEGUJE MLADE
KOSTANJEVICA - Posavsko pevsko združenje je v soboto priredilo redno pevsko posavsko revijo v nekdanji izredno akustični cerkvi cistercijanskega samostana v Kostanjevici. Nastopilo je devet zborov, ki so jih glasbeni strokovnjaki izbrali na občinskih revijah. Iz krške občine so peli: mešani pevski zbor Seraphicum iz Kostanjevice pod vodstvom Janeza Kuharja, mešani pevski zbor Svit iz Krškega in moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice. Sevniško občino so predstavljali: mešani pevski zbor Lisca in mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu. Iz brežiške občine so prišli: ženski pevski zbor KUD Brežice, moški pevski zbor Kapele, mešani pevski zbor KUD Brežice in mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Razveseljivo je sodelovanje mlajših pevovodij in tudi vse številnejših mladih pevcev. Srečanje so končali v znani gostilni Žolnir. Tokratnega petja zborov niso ocenjevali.
A. Ž.
“Dol	lenjcu” se ne	bi od	[povedal	la	
Z obiska pri naši dolgoletni naročnici Tereziji Štih z Vrhka pri TVžišču					
VRHEK PRI TRŽIŠČU -“Dolenjskega lista ne bi odpovedala za nobeno ceno in pod nobenim pogojem. Čeprav imam skromno penzijo, pravočasno poravnam naročnino, da ne bi ustavili dostave. In povem vam, da resnično komaj čakam četrtka, ko časopis dobim v roke, odkar imamo zadnje leto boljšo dostavo. Poprej sem nestrpno čakala petka. Najprej list pregledam jaz, potem bratova žena in brat Jože pa nečak, najmlajši izmed štirih bratovih otrok, ki je ostal doma, dela pa v Dobovi pri obmejni policiji... Naša družina je sploh zelo navezana na Dolenjski list, saj ga ima tudi sestra Marija Klat-nus, skoraj moja soseda z Vrh-ka, pa sestra Anica Erpič v Zgornjih Mladetičah.
Najprej preberem domače zanimivosti, torej predvsem 6. in 7. stran, ker mene in sorodnike zanima tudi, kaj se dogaja bodisi v Trimu, ali v Krškem, kjer si služijo kruh naši znanci in sorodniki, tudi bratranec Lojze, dogoletni direktor Šol-
skega centra oz. srednje tehniške šole, kot smo jo imenovali.
Dolenjski list in televizija sta mi tudi okno v svet, z njuno pomočjo 'potujem’ po bližnji in daljnji okolici, pa tudi po tujini, česar si z malo pokojnino nikakor ne bi mogla privoščiti. Odpovedala sem Nedeljca, Dolenjca pa ne bom za nič na svetu. Ne vem, zakaj ne objavljate več novic iz novomeške porodnišnice. To bi bila, kolikor se zdajle spomnim, edina pomanjkljivost časopisa,” se je razgovorila 67-letna Terezija Štih z Vrhka 14, razložene hribovske vasice, kjer krajani upajo, da jim bo krajevna skupnost Tržišče pomagala, da bodo asfaltirali še kakšen kilometer ozke slabe makadamske ceste, ki bi naselje bolje povezala tudi po slemenu, ne le po dolini preko Krmelja.
Terezija, naročnica Dolenjskega lista že od leta 1958, je bila iskreno vesela darila naše hiše - slike mogočnega turjaškega gradu - saj doslej ni imela
HVALEŽNOST- Terezija Štih z našim darilom za dolgoletno zvestobo časopisu. (Foto: P. Perc)
sreče, da bi kaj dobila kar tako ali “zadela”. Dodala pa je še, naj nikar ne pišemo preveč o njej, da si le želi, da bi doma ostali vsi tako razumevajoči.
P. P.
Vredno posnemanja
“Kačji pastir” vabi na doživetje lepot Cerkniškega jezera
DOLENJE JEZERO - V tej vasi, ki sicer spada v cerkniško občino, deluje društvo ljubiteljev narave in umetnosti Kačji pastir. Prvo pravo pomladansko nedeljo 11. maja so člani izkoristili za dokaj preprosto prireditev, ki pa je pritegnila ogromno ljudi ob idilično in še vedno dokaj velikem presihajočem Cerkniškem jezeru. Organizirali so tek na 10 km za staro in mlado, pohod od Ribiškega Kota čez Otok do izhodiščne točke. Posebno doživetje je bila vožnja z lojtrski-mi vozovi po poteh na južni strani jezera. Namen vožnje je bil ogled teh vasi, kovačije, cerkve in dokaj pogostih kraških jam in požiralnikov. Vse to sta pripravila Marija in Miro Kunstek. To enkratno prireditev so popestrila pisana jadra deskarjev, na katere pa se ribiči često jeze, ker jim uničujejo ribja drsti-šča.
Priporočam, da se oglasite, preden se tja napotite, pri Miru Kunstku (Dolenje Jezero 50), ki vam bo dal potrebne napotke. Pri njem si lahko ogledate enkratno etnološko zbirko Cerkniškega jezera, kjer je razstavljeno različno orodje za ribolov, pribor za spravilo ledu, edinstvene drsalke in zvedeli boste o načinu drsanja, kakršen ni znan nikjer drugje. Temu se je nekoč čudil že Valvasor, veliki poznavalec jezera, in kot pravijo, je tudi sam uporabljal te predmete.
A. KOŠMERL
POPRAVEK
V prispevku “Ni Cankarjev dom, ni Vatroslav Lisinski, ampak...” (DL št. 19, str. 15) je pomotoma zapisano, da je Sv. Rok v Birčni vasi, moralo pa bi biti, daje v Regrči vasi. Za spodrsljaj se bralcem opravičujem.
ZDENKA DEŽELAN
HUMANITARNI KONCERT V KRŠKEM
KRŠKO - V četrtek, 22. maja, ob 19. uri bo v Kulturni m domu v Krškem koncert z naslovom Dobro jutro, beli dan. Predstavili se bodo otroci iz Frankentala v Nemčiji, otroci jz osnovne šole Mihajla Rostoharja in varovanci Varstveno-delovnega centra Leskovec. Sredstva, zbrana na koncertu, bodo namenjena za nakup glasbenih inštrumentov, notnega črtovja za gluhe, slepe in drugače duševno ter telesno prizadete ter ostalih tovrstnih pomagal za omenjene otroke.
KMALU CESTA
OSILNICA, BROD NA KOLPI - Obkolpska cesta od Petrine do Mirtovičev je pravzaprav asfaltiran vožnik (kolovoz), zato je preozka že za srečanje dveh osebnih avtomobilov, žal pa se morajo vozniki na njej srečavati celo s tovornjaki in raznimi delovnimi stroji. Zato bo tudi za slovenske voznike dobrodošla razširjena in asfaltirana cesta po hrvaški strani Kolpe od Kužlja do Gašparcev oz. Mirtovičev, ki bo dokončana te dni. Žal pa je na hrvaški strani asfalt na cesti od Broda na Kolpi do nekaj nad Kužljem zelo uničen in poln jam. Šoferji upajo, da bodo Hrvatje tudi ta del ceste posodobili in odpravili na njej nevarna mesta. Hrvatje nameravajo nato nadaljevati gradnjo ceste po hrvaški strani Kolpe in Čabranke do Zamostca oz. Čabra, da njihovim vozilom ne bo treba več voziti po slovenski cesti preko Osilnice. Hrvatje so v Brodu na Kolpi pred kratkim dogradili lep mejni prehod.
“ŠČUKE” V ŠENTJERNEJU IN BREŽICAH
ŠENTJERNEJ - Dramska skupina Šentjernej bo s Patljičevo igro “Ščuke pa ne” ponovno nastopila v večnamenskem prostoru OŠ Šentejernej v soboto, 24. maja, ob 20. uri. V torek, 27. maja, pa ravno tako ob 20. uri v Prosvetnem domu Brežice.
IZREDNI OBČNI ZBOR AMD BREŽICE
BREŽICE - Avto-moto društvo Brežice bo imelo v petek, 30. maja, ob 19. uri v učilnici AMD Brežice izredni občni zbor.
ZLATA MAŠA ANTONA KOVAČIČA
BIZELJSKO - Na Svetih gorah ob Sotli je 18. maja obhajal zlato mašo prelat Anton Kovačič, ki je bil rojen na Brezovici in ki že več desetletij deluje v Ameriki. Ob zlati maši je pel zbor sv. Lovrenca iz Brežic, slavnostni pridigar pa je bil Martin Panič, župnik pri Šv. Petru pod Svetimi gorami.
Prigovor Stvarniku
Ustvaril si moža podobe svoje, razumnega ter zglednega telesa, za vdanost si obljubil mu nebesa, kot vidiš, človek je ravnal po svoje. Očitno storil si tedaj napako. Zakaj mu svoje nisi dal dobrote, ljubezni, razumevanja, nezmote, a za podobo raja neko spako?
Dopustil si nesmotrnosti vsake.
V kesanju in pokori dal oporo in možnosti za spravo vsem enake. Kot vidiš so sedaj razmere take, da svet že sam ljudem je v pokoro. Ustvaril si prepametne bedake!
JANEZ JEŠTOVSK1
KAJ SE DOGAJA PRI GRADNJI KTV OMREŽJA?
LOŠKI POTOK - Sedaj, ko skoraj ni več videti sledi ogromnih izkopov za kabelsko televizijo in telefonijo, se ljudje sprašujejo, kdaj bodo dobili priključke, ki so jih že plačali ali jih plačujejo na obroke. Tajnik krajevne skupnosti Janez Bambič takole odgovarja: “Pogodba za dokončanje del se izteče L oktobra. Vsi vodi so položeni in vgrajene vse omarice na objektih naročnikov. Torej ostane samo še notranji antenski razvod, kar pa ni velik problem. Montirana je sprejemna in oddajna postaja. Nekoliko smo se kasnili zaradi Elrada, ki je v stečajnem postopku in je bil dobavitelj nekatere opreme. Prepričani pa smo, da bo še pred iztekom pogodbe vse nared. Trenutno je 389 naročnikov, omrežje pa bo stalo približno 27 milijonov tolarjev. Računamo, da bo KTV sistem začel delovati do 21. junija vsaj v naselju Hrib.” Bambič dodaja, da že pripravljajo projekte za KS Draga. Računajo tudi na lokalno postajo, predvsem za obveščanje občanov, ki trenutno močno
Bilo je pred leti, ko smo spoznali vzgojiteljico Majdo. Postala je naša nova sodelavka. Bila je umirjena, tiha in skromna. Nikomur ni
storila nič žalega, hkrati pa je je medoseb-
naredila veliko za lepe medoseb ne odnose. Največjo vrednoto pa j
pomeni dejstvo, da je imela otroke zelo rada in otroci so imeli radi
o jim povedali, da ec prišla med nas, li. Kljub otroškosti
Majdo. Ko smo Majda ne bo vei so bili pretreseni. Kljub otroškosti njihove duše so razumeli in čutili bolečino. Tako kot otroci so jo imeli radi tudi starši, saj so kmalu spoznali njen čut odgovornosti do zahtevnega dela. Cenili so njen prijazni in umirjeni nastop, ki je v vzgojnem procesu tako pomemben. Tako ni čudno, da so starši zgradili čudovito otroško igrišče ob šoli oz. vrtcu v Velikem Podlogu. V skupni akciji so obnovili in prenovili objekt, ki ga daleč naokoli ni enakega in ki pomeni ponos našega kraja. Ko bomo šli mimo igrišča, se bomo spomnili tudi vzgojiteljice Majde.
Na dan pogreba smo se njeni sodelavci in sodelavke zbrali v njeni igralnici: v njej ni bilo njenih otrok. S sten so nas pozdravljale ot i -.ke risbice. Z mizice pa nas je pozdravljala njena nasmejana podoba.
Ohranimo jo tako v spominu kljub času, ki kruto zbledi sporni; ne. Gotovo pa ne bomo pozabili njenega poguma, ki ga je v boju 1 boleznijo pokazala. Ta njen pogum veliko pomeni tudi nam, k> zaenkrat še ostajamo...
OŠ LESKOVEC PRI KRŠKEM

MODNI KOTIČEK
Velika predstavitev
Tokrat napovedujem velik dogodek, na katerega se ob dnevih obrti in podjetništva pripravljajo obrtniki Dolenjske. V soboto, 24. maja, se bodo v Zdravilišču Dolenjske Toplice in 7. junija v Restavraciji Tango na Otočcu z modnima revijama predstavili tako imenovani rokodelci, o katerih ne slišimo dovolj, saj ustvarjajo v nam skritem delovnem okolju: spretne šiviljske roke, ki izdelujejo po meri, npr. Modno šiviljstvo Vanja in druga; frizerski strokovnjaki, kot so Branka, Alenka, Vesna in drugi, ki nas presenečajo z modnimi pričeskami; izdelovalci obutve po meri, kot so priznani mojstri čevljarstva Lopatec. Vsi bodo medijem ter javnosti pokazali, kaj resnično znajo. Nekateri so sledili modnim zapovedim, drugi pa predvsem svojim sposobnostim, ki jih odlikujejo. Za glasbeni in plesni del bosta na revijah poskrbela Plesni center Vovk in Ansambel Petra Finka.
JERCA LEGAN
Iti,
Pavla Škarja
Obvladovala tudi po 50 učencev, ko ni bilo krede
90 Id »ajstarejše šentruperške učiteljice Pavle Škarja i Drage
ŠENTRUPERT - Seveda je bil scenarist tega dogodka spet ravnatelj Jože Zupan, ki je v nagovoru spomnil na prehojeno življenjsko pot ju-bilantke. Ne šentruperško šolo pod ravnateljstvom Brezovarja je prišla leta 1947 kot Levičarjeva, in čeprav je svojo delovno obveznost končala konec leta 1965, je zaradi pomanjkanja učiteljev poučevala še do konca junija 1966. Tako letos mineva 30 let njenega tretjega življenjskega obdobja. Ravnatelj Županje izrazil občudovanje in priznanje, da je jubilantka zmogla, ko je poučevala v utesnjenih prostorih tudi po 50 učencev, obvladovati to množico zvedavih in razigranih otrok, ko niso imeli niti krede, kaj šele drugih učnih pripomočkov! Zelo pogosto *ha so šolo obiskovali šolski inšpektorji ot. svetovalci; eden teh - Janez Šolmajer je zapisal, da je bil še posebej vesel obiska v razredu pri pouku učiteljice Pavle Škarja...
Jubilantki so v nedeljo stisnile roko in ji zaželele trdnega zdravja tudi upokojene kolegice te šole Marija Brezovar, Roza Puntar, Milena Kutnar in Danica Zupan ter šentruperški “župan” Franci li in župnik
Bartolj
Janez Vi-
upi
dic. Za uvod sta jubilantki čestitala in zaigrala nekaj skladbic šentruperška učenca Marko Gorenc in Urška Ramovš.
P. P.
Peto srečanje mladih raziskovalcev
Na grmski kmetijski šoli so dijaki srednjih šol iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja predstavili 30 nalog - 22 na republiška tekmovanja - Ustanovili regijski center ZOTKS
SEVNO POD TRŠKO GORO - Minuli petek je na novomeški Srednji kmetijski šoli Grm potekalo 5. srečanje mladih raziskovalcev srednjih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki gaje pripravil območni svet ZOTKS iz Novega mesta. Mladi raziskovalci so predstavili 30 nalog z različnih področij, od tega jih bo 22 šlo naprej na republiška tekmovanja.
min C Anice Sodec in Darje Žunič
•	Čas razkrije človekov značaj. (Kitajski pregovor)
•	Osamljenost se najtežje prenaša v dvoje. (Petan)
•	Za žensko je bolje, da je lepa kot pa pametna, saj je več moških neumnih kot slepih. (Jurič)
•	Država nima pravice do nazorske pristranosti. (Pretnar)
Daleč največ nalog, kar 16, so naredili novomeški gimnazijci. S področja biologije bosta od štirih nalog šli na republiško tekmovanje nalogi Vodni ekosistemi na Kočevskem Tanje Lindič in Mestni vrh -gozd s posebnim namenom Milanke Mavrin, dijakinj kočevske gimnazije; s področja astromomije je bila samo ena naloga in gre tudi naprej, to je naloga Luna, princesa večne igre, Aljaše Repar in Katje Kamšek iz kočevske gimnazije. S področja fizike gresta naprej obe nalogi: Skrivnost milnega mehurčka Kru-noslava Sekovaniča in Jurija Petru-ne in Napačne predstave pri pouku fizike Renate Kalčevič in Marka Štefaniča, ki so ju izdelali učenci črnomaljske gimnazije. S področja matematike gre naprej edina pris-
• Na srečanju so ustanovili Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Dolenjske, Bele krajine in Posavja s sedežem v Novem mestu, ki naj bi pripomogel k razvijanju in pospeševanju raziskovalnega dela med mladimi, uvajanju mladih v znanost ter k širjenju tehnične kulture.
pela naloga, to je Ogrlica Janje Muhvič in Tine Troha, dijakinj kočevske gimnazije. Naprej gre tudi vseh šest nalog s področja kemije: nalogi dijakov iz črnomaljske gimnazije: Onesnaženost zraka v Črnomlju Martine Štravs, Matjaža Hum-Ijana in Mateja Matkoviča in Vita-
EKOLOSKI DAN NA OŠ BRŠLJIN
BRŠLJIN - V torek, 13. maja, smo ekološki dan na OŠ Bršljin namenili čiščenju, opazovanju in raziskovanju našega okolja. Pri tej akciji je sodelovala vsa šola. Učenci od 1. do 4. r. so imeli raziskovalno nalogo izven šolskega okolja, višja stopnja pa se je trudila, da bi bila okolica šole še lepša. Naj-spretnejši učenci so iz lesa izdelali učilnico, ki smo jo nato postavili v majhen gozdiček za solo, namenjena pa je vsem, ki ne marajo pustih šolskih sten. Izvedli smo očiščevalno akcijo, ki je zajemala obrezovanje dreves in grmičkov. Nekateri so se z nejevoljo lotili pobiranja odpadkov in jih kasneje odnesli na humusnik, ki smo ga s pomočjo učiteljev naredili kar za šolo. Naš cilj je bil pridobiti eko-zastavo in dokazati, da znamo tudi mladi okolje narediti čisto in urejeno.
ter naloge dijakov novomeške gimnazije: Validacija spektroskopske in potenciometrične metode določevanja vsebnosti tiklopidin hidro-klorida Mojce Šime, Sama Pluta, Andreja Purebra in Jaka Jenka, Okoljevarstveni razlogi za redno kontroliranje in servisiranje plinskih gorilnikov Janeza Ilaša, Določevanje vsebnosti sestavin in vrednotenje kakovosti hrenovk, delo Andreja Klobčarja, Antona Kočevarja in Lidije Kovačič ter Kerrock Iztoka Fleka in Boštjana Pluta.
Na republiško tekmovanje gre tudi edina zgodovinska naloga z naslovom Vrednote skozi čas Mire Novak in Tine Zrilič iz novomeške srednje ekonomske šole, potem obe nalogi s področja umetnosti: Dolenjski muzej Maje Potočnik in Najvidnejši kulturni spomeniki mesta
TVebnje Maje Sušin in Urške Murn, dijakinj novomeške gimnazije. Naprej gresta tudi obe nalogi s področja slovenskega jezika in književnosti: Ljudska pripoved v Bistrici in okolici Bernarde Plaveč in Folklorna pripoved v Adlešičih in okolici Gašperja Gregoriča, dijakov srednje šole iz Črnomlja. S področja psihologije so se od 4 nalog uvrstile naprej 3: Vpliv osebnostne dimenzije introvertnost - ekstravertnost na odnose do glasbe pri mladih Barbare Fajdiga in Stresogeni dejavniki na učiteljevo delo Kristine Bukovec, dijakinj novomeške gimnazije in Vrednote maturantov Marka Cerarja in Malči Grivec iz novomeške srednje ekonomske šole. S področja sociologije pa so se naprej od 7 nalog uvrstile naslednje tri: Brezposelnost, delo Mateje Povhe, Razvoj Interneta in vpliv na človeško družbo Jureta Kapetana in Odziv slovenske javnosti na splav, deli Helene Škufca, dijakov novomeške gimnazije.
J. D.
p a ^ m o oc
mi
Enoizmenski pouk in telovadnica v vsako šolo
Državna sekretarka Tea Valenčič o namerah ministrstva
RIBNICA - O osnovni šoli v Vasi (Fari) ob Kolpi je bilo doslej prelitega veliko časnikarskega črnila. Večina piscev je prepričana, daje šola predimenzionirana, njena graditev pa ni bila smotrna, v njej poučujejo le 50 učencev, zmogljivosti pa so vsaj enkrat večje. Poskus, da bi “odvečene” prostore zapolnili s prešolanjem otrok iz Kočevske Reke, je spodletela, saj so starši učencev odločno nasprotovali tej pobudi.
Tea Valenčič, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport, je ob nedavnem obisku v Ribnici povedala, da bodo prostore zapolnili z obšolskimi dejavnostmi. Zanj pripravljajo načrte. Gre za organizirano večdnevno bivanje učencev iz drugih šol v tem obmejnem območju. Hkrati je pohvalila ribniško in dobrepoljsko občino ter njuna župana Jožeta Tanka in Antona Jakopiča za njuna prizadevanja za urejanje šol. Obžaluje propadel referendum za uvedbo samoprispevka za šolo in športne objekte v Kočevju, zavzema pa se, da bi po vsej državi odpravili dvoizmenski pouk.
Dejala je še, da morajo občina in država učencem zagotoviti enoizmenski (dopoldanski) pouk in prostor (telovadnico) za športno vzgojo.
M. C.
IZLET NA LOVRENC
V petek, 28. aprila, smo šli na Lovrenc. Do Loke smo se peljali z vlakom, od tam naprej pa smo šli peš. Med potjo smo se večkrat ustavili, ker je bilo naporno. Na vrhu smo počivali eno uro in se igrali. Ker je bil še sneg, smo se kepali. V dolino smo se vrnili po drugi poti, spremljal pa nas je pes. Ni hotel stran od nas. Na vlak smo čakali na železniški postaji Breg. Najraje bi psa vzeli s sabo, tako prijazen je bil. Bali smo se, da ga ne bi povozil vlak. Meni je bilo všeč na tem planinskem izletu, čeprav so me naslednji dan bolele noge.
LUKA KNEŽEVIČ, 2.a OŠ Dobova
ZGODILE SO SE “ZAVESE”
T\idi artiška zbornica je dobila zavese. Učenci jih imamo po učilnicah že dolgo. Zavese res spremenijo prostor in ga naredijo prijetnejšega. V njem vlada veliko bolj domače vzdušje. Kar veseli smo bili, ko smo jih zagledali tudi v zbornici, ki je prej delovala zelo hladno in strogo. Zdaj je prostor prijaznejši učiteljem in učencem. Zavese so zelo moderno krojene in sodobnih vzorcev. Malo me spominjajo na barok. Vijoličaste obrobe jih zelo poživijo. Ob pogledu nanje se marsikomu porodi želja, da bi take imel tudi v svojem domu.
BOJANA ŠKOFUANC, 7.r. novinarski krožek OŠ Artiče
GASILCI
Gasilci imajo rdeča negorljiva oblačila. Kadar je požar, hitro prihitijo na pomoč. Pri nas je že enkrat gorel pralni stroj. Mamica je poklicala gasilce. Ti so hitro pogasili ogenj. Z bratcem sva hitro odšla na balkon, mamica pa je odprla vsa okna in vrata, da je prezračila hišo. Potem pa sta očka in mamica kupi-
ZAKLJUCNA PRIREDITEV BRALNE ZNAČKE
Občinska zveza prijateljev mladine, koordinatorica bralne značke v novomeški, šent-jernejski in škocjanski občini, je v četrtek, 15. maja, v novomeškem Domu kulture pripravila zaključno prireditev za učence, ki so vseh osem let osnovne šole tekmovali za bralno značko.
Predsednica bralne značke pri Zvezi prijateljev mladine Novo mesto ga. Slavka Kristan je skoraj 250 uspešnim mladim bralcem podelila spominska priznanja, znani svetovni popotnik Zvone Šeruga pa jim je predstavil svoje Prijazne poti. Na koncu srečanja so jim organizatorji postregli z malico, ki sojo prispevali: Dolenjske Pekarne, Mesarstvo Bobič in Mercator KZ - Krka PE Mesarstvo Graben.
ponovilo.	„ ,
LEA LUKŠIČ, 2.r. PB OŠ Šmihel
Šola in jaz
-	Šola je kot šala, prideš noter, prideš ven in si čisto drugačenj(Jure Rajer)
-	Meni je šola kot pojoča skrinjica, ki zapoje samo, če jo sam prostovoljno odpreš in ji nato tudi prisluhneš. V oboje vodijo neka vrata, za katerimi so lahko sanje ali pa težave, vendar nikoli ne izveš, če jih sam ne odpreš. (Klavdija Božič)
-	Šola nam ie kot drugi dom, učitelji so nam kot drugi vzgojitelji in sošolci kot drugi bratje in sestre. Če bi imeli kviz in bi morali na besedo šola napisati asociacijo, bi večina učencev najprej napisala besedo učenje. Res nam bo to veliko koristilo v nadaljnjem življenju, vendar je za nas to še vedno mučenje. (Urška Vrščaj)
-	Šola je zame kot drugo življenje, v katerem ne obstajajo samo črte, številke. Je še veliko drugih neznanih stvari. Šola nas nauči, spozna z znanjem, današnjim svetom, ki je zelo krut. (Matic Dol-movič)
Učenci 7.r OŠ Bršljin
Reformi na rob
Naša šola ni slaba
Videla sem vso Evropo. Pa ne le v hotelskih sobah, videla sem jo v družinah naših prijateljev. In več ko sem videla sveta, bolj sem spoznavala, kako lepa je naša domovina in kako delavni smo Slovenci. Duša slovenskega človeka je drugačna, bolj čuteča, kot se duša Germanov in Romanov.
Mislim, da bi morali mi povabiti Evropo k nam, namesto da tako rinemo vanjo in se zgledujemo po njej, zadnje čase tudi v šolstvu. Le dva primera:
K nam so prišli na obisk Francozi. Še ko sem bila otrok, je namreč iz Francije priletel balon s kartico in naslovom in prijateljstvo je bilo sklenjeno. Elitro sem zbrala nekaj knjig francoskih pisateljev in se pohvalila gostom, da sem ta dela že prebrala. Toda če verjamete ali ne, oni jih niso prebrali. V Angliji pa sem ugotavljala, da takmajšnje gospodinje sploh ne vedo, kje je Slovenija, tudi za druge evropske države niso vedele.
Še eno reformo naj doživimo v šolstvu, pa bomo tudi mi v čisto pravi Evropi! Z nostalgijo se spominjam socialistične družbene ureditve in Titovih besed. “Učite se, učite se, pionirji moji. "Alipa da navedem še besede drugega duhovnega velikana - Slomška: “Olika, omika velika Slovencev naj bila bi dika!"
TINCA KUHELJ Šentjernej
Z violončelom tudi čez mejo
V drugem letu igranja že prvi uspehi tretješolke
KRŠKO - Ko se je danes 9-letna Tanja Topol pred dvema letoma odločila, da bi rada igrala kak inštrument, je sprva svojo glasbeno pot videla v flavti, a ji je profesorica svetovala violončelo, saj da ima dober sluh. Tako se Tanja pod vodstvom profesorice Marije Virant v glasbeni šoli Krško uči igranja na violončelo šele drugo leto, vendar je vztrajnost že obrodila sadove.
Tako sta se z violončelistko Tanjo Kadivnik edini iz Posavja udeležili 26. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, pred kratkim pa je bilo v Zagrebu 6. mednarodno tekmovanje
violončelistov, kamor je odšla v družbi prijateljev iz Ljubljane, Ajdovščine, Škofje Loke in Domžal, izbrana pa je bila v skupino najboljših za zaključni koncert. Sicer pa to nista bila edina nastopa izven meja. Tret-ješolka Tanja sodeluje tudi v komorni skupini glasbene šole
Tanja Topol
Krško, kjer je najmlajša. Dekletce je zaradi vaj razpeto med Krško, Brežice in Zagreb, zaradi vsakodnevnega tudi večurnega igranja pa počitnic, kot jih imajo njeni vrstniki, ne pozna
RAZSTAVA VREČK - Učenci 6-razreda smo v okviru naravoslovnega dne “Dan zemlje” izdelali raziskovalno nalogo z naslovom “Ponudba plastičnih in papirnatih vrečk v črnomaljskih trgovinah. ” Pripavili smo tudi razstavo. (Učenci 6.r. OŠ Mirana Jarca, Črnomelj)
OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE - V nedeljo, 18. maja, je Gasilska zveza Novo mesto organizirala pionirsko in mladinsko tekmovanje. Gostoljubje za izvedbo tekmovanja, ki se ga je udeležilo 51 pionirskih in 45 mladinskih ekip oziroma preko 1.100 udeležencev, jeponudila vojašnica v Bršljinu. Tekmovanje, ki je pomenilo pred izbor za republiško tekmovanje, je po udeležbi najštevilnejše od vseh slovenskih regij, kar pomeni, da imamo v naši občini najštevilnejši gasilski podmladek. Pri pionirkah so zmagale deklice iz Stranske vasi, med dečki pa Zagrad. V mladinskih vrstah so prvo mesto zasedli fantje s Kamene, med dekleti pa je slavila ekipa iz Stranske vasi. (J. S.)
NAŠ SKUPNI DOM JE ZEMLJA - S temi besedami smo koprivniški četrtošolci opozorili starše in ostale na vse slabše pogoje za življenje na našem planetu. Človek s svojim načinom življenja ustvarja vse več odpadkov. Mnogi predmeti bi se še dali uporabiti. Vse manj je zalog nafte, premoga, prav tako je z vodo, ki je vse bolj onesnažena, in reke tečejo mrtve, brez sledov življenja. Problemi so veliki, zdijo se nam nerešljivi. Začeti moramo preudarno ravnati z energijo, nujno ločevati odpadke in jih ponovno predelati, za kar bi porabili manj energije in manj surovin. Radi bi Zemlji pomagali, da bi dihala z lažjimi pljuči, da ne bi nosila bremena težkih odpadkov in da bi tekle vode, polne življenja. Vendar smo sami nemočni. Pripravljeni pa smo sodelovati pri vseh aktivnostih za boljše pogoje življenja na naši šoli. (Učenci 4. r. OŠ Koprivnica)
TELEVIZIJSKI SPORED
Delcviztta si prid rt uje pravico do morebitni]! sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.20	VIDEORING
10.50	TEDENSKI IZBOR
MOESHA, amer. naniz, 7/14
11.10	NA VALOVIH ŽIVLJENJA amer. film (čb)
12.30	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 12/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
15.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.25	V VRTINCU
15.55	ZNAŠ ŽVIŽGATI JOHANNA Šved. drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 54/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	FRASIER, amer. naniz, 13/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	OMIZJE
SLOVENIJA S
9.00	Euronevvs -13.05 Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem; 13.35 Smoke, plesna oddaja; 13.55 Koncert simfoničnega orkestra;
14.45	Posadka, amer. naniz, 14/20 -15.10 Nogomet - 16J5 Balada ojetovirancu, dok. oddaja -
17.15	Izzivalci, franc, naniz, 22/52 - 17.45 Svojeglavi politik, angl. nadalj, 6/7 -18.35 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 2/13 -19.00 Oddaja o računalništvu -19.30 Izzivalci, franc, naniz, 23/52 - 20.00 Muriel se poroči, avstral, film -
21.45	Pisave - 22.15 Umberto Echo, nem. dok. oddaja - 23.00 Aliča, evropski kulturni magazin
KANALA
10.15	Risana serija • 10.35 Rajska obala (ponov.)
-11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) • 13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannjjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16-50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (135. del) -17.45 Rajska obala (134. del) -18.10 Očka major (40. del) -18.40 Nora hiša (134. del) • 19.05 Družinske zadeve (135. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (52. del) - 20.00 Princ iz Bel Ara (135. del) - 20.30 Nujni primeri (15. del) - 21.20 Odklop (12. del) - 21.55 Nenavadna doživetja -
22.40	’alo, 'alo (26. del) - 23.10 Vitez za volanom (51. del) - 0.00 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila -12.25 Marisol (serija, 93/145) -
13.10	Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška književnost -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Lepa naša -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kulturna krajina -
21.15	In to sem jaz (show program) - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub d.d. - 23.10 Poklici M zaradi umora (film) • 0.50 Poročila
HTV I
14.05	Tv koledar -14.20 Potovanje (dok. serija)- 15.10 Afera Nine B (amer. film) - 16.50Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -
18.05	Glasebna oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -
19.00	Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Dosje X (serija, 31/49) -
21.15	Močni človek (amer. film) - 22.35 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 23. V.
SLOVENIJA 1
7.15-2.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz, 16/20
10.30	TEDENSKI IZBOR SVOJEGLAVI POLITIK, angl. nadalj,
11.20	MURIEL SE POROČI, avstral. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	OMIZJE
15.35	KONCERT GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE
16.00	GORE IN LJUDJE
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.30	MESTA PRIHODNOSTI, angl. dok. serija, 1/3
22.15	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.55	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.20	GANGSTERJI, amer. film
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -11.00 Tedenski izbor: Mostovi; 12.30 Sloenski utrinki; 12.00 Oddaja o račulnalništvu; 12.30 Umberto Echo, nem. dok. oddaja; 13.15 Aliča, evropski kulturrni magazin; 13.45 Pisave; 14.15 Forum • 14.25 Zgodbe iz školjke -14.55 Apaluza, amer. film -16.30 Frasier, amer. naniz, 13/14 -16.55 Izzivalci, franc, naniz, 23/52 - 17.25 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj, 12/26 -18.15 -Jake in Ben, kan. nadalj, 2/13 -19.00 Tuji dok. film -19.30 izzivalci, franc, naniz, 24/52 - 20.00 Nihče ni popoln, amer. film - 21.30 Tv avto-magazin - 22.00 Od zlate nitke do zlate naveze, dok. oddaja - 22.40 Slovenski jazz
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.)
-11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) • 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Ara (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -14.50 Karma -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) • 17.15 Drzni in lepi (136. del) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (135. del) -18.15 Očka major (41. del) -18.40 Nora hiša (135. del) -
19.05	Družinske zadeve (136. del) -19.35 Čo-operjeva druščina (53. del) - 20.00 Princ z Bel Ara (136. del) - 20.30 Tinta (3. del) - 21.00 Film: Bilo je nekoč v Teksasu - 22.35 Taggart (film) -0.00 Karma -1.05 Ulica ljubezni (27. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 94/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.15	Izobraževalni program -16.45 Vrnitev v Vaganac (dok. serija) -17.15 Hrvaška danes -
18.05	Kolo sreče - 18.450 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanje (dok. serija, 4/39) -
- 23.45 Glasbena oddaja - 0.35 Poročila
HTV«
13.10	Tv koledar -13.20 Seinfeld (hum. serija) -13.45 Jaz in mama Mia (dan. film) -15.10 Hišicev cvetju -15.55 Triler -16.55 Telo in duša (serija, 30/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija)
-18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A (serija, 31/44) - 21.10 Kdo je moj šef? (serija, 20/22) - 21.40 Marilyn in Bobby (amer. film) - 23.15 Popolni tujci (hum. serija, 1/24) - 23.45 Erotične sanje (amer. film) -1.15 Košarka
SOBOTA, 24. V.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.25	POD KLOBUKOM
9.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.40	MPZ CELJE
10.15	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz, 12/26
11.05	HUGO, tv igrica
11.35	TEDNIK
12.30	TV AVTOMAGAZIN
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA nem. naniz, 2/28
14.55	TABORNIKI IN SKAVTI
15.10	SPREHODI V NARAVO
15.25	VRČ, iran. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ČAROBNOST ALP, nam. dok. oddaja, 1/2
18.00	4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.10	ZA TV KAMERO
21.25	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.30	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj, 4/12
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs -13.05 Tedenski izbor: Nihče ni popoln, amer. film; 14.30 Roka rocka -15.30 Izzivalci, franc, naniz, 24/52 - 15.55 Košarka -
16.25	Tenis -16.55 Rally Saturnus -17.55 Rokomet -19.30 Izzivalci, franc, naniz, 25/52
-	20.00 Zapeljevanje Joeja Tjmana, amer. film
-	21.40 Cesarstvo žuželk, ang. serija, 1/6 - 22.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 23.10 V vrtincu - 23.40 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) • 10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) -
12.10	Film: Bilo je nekočvTeksasu -14.40 Kako je bil osvojen divji zahod (20. del) -15.35 Ta čudna znanost (26. del) -16.00 Alf (53. del) -
16.30	Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (27. del) -18.40 Atlantis •
19.25	FawltyTowers (8. del naniz.) - 20.00 Umor po naročilu, 2.del (film) - 21.40 Popolnoma moderna Millie (film) - 23.55 Vroči pogovori (9. del) - 0.25 Vroča stava (erotični film)
HTV 1
8.00	Tv koledar - 8.10 Poročila - 8.20 Risana
serija - 8.45 Klub, d.d. - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.10 Dok. oddaja -12.00 Poročila -
12.20	Morje -12.55 Izgubljeni angel (amer. film) -14.35 Briljanten -15.25 Filipovi otroci -15.55 Skupaj v vojni, skupaj v miru (inf. oddaja) -16.25 Televizija o televiziji -16.55 Poročila -17.00 Mačka za mizo (mlad. film) • 18.00 Sinovi Nevihte -19.03 V začetku je bila Beseda ■ 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Coca - cola nagradno žrebanje - 20.25 Strok (amer. film) - 22.25 Opazovanja - 23.00 Svet zabave - 23.30 Film
HTV«
10.30	Tv koledar -10.40 Obalna straža -13.40 S knjigo v glavo -14.25 Telo in duša -16.10 Zakon v L. A. (serija, 31/44) - 17.00 Skrita kamera -17.25 Alpe-Donava-Jadran -17.55 Trgovski narod v zahodni Afriki (dok. oddaja) -18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Na koncu sveta (serija) - 21.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 22.20 Hišice v cvetju (serija, 4/45) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 25. V.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.10	OZARE
8.15	OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO, avstral. naniz, 11/13
8.45	ŽIVŽAV
9.35	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.40	4 X 4, ponov.
10.05	KONCERT ZA MLADE
11.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 13/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
14.15	PLANET IN
15.35	MOŽ IZ ALAMA, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 20/22
17.35	LJUDJE IN ZEMLJA
18.40	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 6/6
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠP8RT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	OČETJE IN SINOVI
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.15	KOLOS, amer. film
SLOVENIJA S
8.00	Euronews -12.15 Mali oglasi - 13.10 Tedenski izbor: 13.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke; 14.10 Izzivalci, franc, naniz, 25/ 52; 14.35 Nibelunški prstan -16.30 Odbojka -
17.55	Košarka -19.30 Izzivalci, franc, nadalj, 26/52 - 20.00 Bramwell, angl. nadalj, 5/7 -
20.55	Alpe Jadran - 21.25 Svet čudes, avstral. dok. nadalj, 5/13 - 21.50 Šport - 22.35 Večer popularnih opernih zborov
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Avtovizija, pon. -11.45 Popolnoma moderna Millie (film) -14.00 Kuharska oddaja -14.10 Daktari (38. del) -15.10 Najstniki proti vesoljcem (27. del) -16.00 Alf (54. del) -16.30 Mupet show • 17.10 V štirih dolinah (mlad. film, 1. del) -17.50 Korak za korakom (23. del) -
18.15	Vitez za volamom (53. del) -19.05 Divji Hollywood (1. del dok. oddaje) - 20.00 Mantis (9. del naniz.) - 20.45 Kung Fu (serija) -
21.35	Nema priča (7. in 8. del nadalj.)) - 23.15. Odklop
PONEDELJEK, 26. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEWS
9.50	VIDEORING
10.20	TEDENSKI PROGRAM POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 20/22
10.45	KOLOS, amer. film
12.20	ZA TV KAMERO '
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.05	LJUDJE IN ZEMLJA
15.35	OČETJE IN SINOVI
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MEDNARODNA OBZORJA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 8/21
23.05	RAZBIJAJOČE SRCE, fran. film
SLOVENIJA t
9.00	Euronetvs -10.35 Na potep po spominu -
11.40	Tedenski izbor. Lov na losose, dok. od-
daja; 12.10 Šport; 12.55 MZP Celje; 13.30 Mesta prihodnosti, angl. dok. oddaja, 1/3; 14.40 Večer popularnih opernih zborov - 16.05 Bratmvell, angl. nadalj, 5/7 -16.55 Izzivalci, fran. naniz, 26/52 - 17.25 Jake in debeluh, amer. naniz, 8/23 • 18.15 Sedma steza -19.30 Simpsonovi, 81/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz, 13/15 - 20.50 Striček Ho in striček Sam, angl. dok. oddaja - 21.45 Roka rocka - 22.45 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Vitez za volanom (ponov.) -12.45 Super samuraj (ponov.) -13.10 Kung Fu (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (137. del) -
17.45	Rajska obala (136. del) -18.10 Očka major (42. del) -18.40 Nora hiša (136. del) -
19.05	Družinske zadeve (137. del) -19.35 Cooperjeva druščina (54. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (137. del) - 20.30 Sam svoj mojster (28. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Streljaj in ubij - 22.55 'alo, 'alo (27. del) - 23.20 Tihotapci (8. del) - 0.15 Dannyjeve zvezde
TOREK, 27. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.50	VIDEORING
10.20	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 8/23
11.10	MOŠKI, MOŠKI, italij. film
12.35	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 6. del
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.10	TEDENSKI IZBOR UUDJE IN ZEMLJA
15.15	MEDNARODNA OBZORJA
16.05	ODDAJA O TURIZMU
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	ŽELJKO, avstral. naniz, 12/13
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	POVEČAVA
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 9/14
23.40	SVET POROČA
SLOVENIJA «
9.00	Euronetvs -11.15 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.15 Dlan v dlani; 13.45 Oddaja o zdravju; 14.15 Nedeljska reportaža; 14.45 Murphy Brown, amer. naniz.; 15.10 Osmi dan;
15.40	Štriček Ho in striček Sam, angl. dok. oddaja; 16.30 Alpe Jandran -17.00 Komisar Rex, nem. naniz, 13/15 -17.45 Simpsonovi, amer. naniz, 81/92 -18.15 Vesoljska policija, amer. naniz, 21/24 - 19.00 Prisluhnimo tišini -
19.30	Izzivalci, franc, nadalj, 27/52 - 20.00 Četvorka, amer. film - 21.55 Opus - 22.25 Evropa, naša zgodovivna, franc, nadalj, 3/3
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (138. del) -17.45 Rajska obala (137. del) -18.10 Očka major (43. del) -18.40 Nora hiša (137. del) -19.05 Družinske zadeve (138. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (55. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (138. del) - 20.30 Ellen (28. del) - 21.00 Zmagoviti udarec (film) - 22.35 'alo, 'alo (28. del) - 23.05 Bergerac (27. del) - 23.55 Živeti danes
SREDA, 28. V.
SLOVENIJA 1
7.15-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 21/24
10.45	ČETVORKA, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. serija, 5/13
13.00	TOROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.05	TEDENSKI IZBOR TEATER PARADIŽNIK
16.05	ČAROBNOST ALP, nem. oddaja, 1/2
16.20	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK. VREME, ŠPORT
20.05	UJETA V ČAS, angl. drama
21.15	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POSADKA, amer. naniz, 15/25
23.10	GOSPOD DEED GRE V MESTO, amer. film (čb)
SLOVENIJA «
9.00	Euronetvs - 11.05 Tedenski izbor: Svet poroča; 12.25 Prisluhnimo tišini; 12.55 Evropa, naša zgodovina, franc, nadalj, 3/3; 13.55 Opus; 14.25 Hudsonova ulica, amer, naniz, 8/ 21; 14.50 Cesarstvo žuželk, angl. serija, 1/6;
15.20	Studio City -16.05 Berlin Alexander-platz, nem. nadalj, 9/14 -17.05 Izzivalci, franc, naniz, 27/52 - 17.35 Moesha, amer. naniz, 8/ 14 -17.55 Karaoke -18.55 Rokomet - 20.20 Nogomet - 22.25 Koncert ob 75-lctnici Uroša Kreka - 22.25 To noč tok - TNT
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina
(ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Bergerac (ponov.) -15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (138. del) -17.45 Rajska obala (138. del) -
18.10	Očka major (44. del) -18.40 Nora hiša (138. del) -19.05 Družinske zadeve (139. del) -
19.35	Cooperjeva druščina (56. del naniz.) -
20.00	Princ z Bel Aira (139. del) - 20.30 Sladka ptica mladosti (film) - 22.10 Avtovizija - 22.40 Lovec (1. del naniz.) - 23.35 'alo, 'alo (29. del) -0.00 Vročica noči, 1. del
13.0 MHZ
AMERIŠKO-KANADSKA TURNEJA - Narodnozabavni ansambel Ivana Puglja iz Novega mesta te dni odpotuje na turnejo po Kanadi in ZDA, kamor so člane povabili slovenski izseljenci iz okolice Toronta in Hamiltona. Ansambel je pred mesecem dni pri založbi Metulj iz Novega mesta izdal že svojo 4. kaseto z naslovom Noč je za vse.
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA!
Nizkoproračunsko snemanje
V kako bednih dandanašnjih razmerah delamo nov film
Ključno vprašanje, ki ga postavljam kot utež zgornjemu naslovu, se glasi: “Kaj vse se lahko pred snemanjem nizkoprora-čunskegafdma zgodi ustvarjalcu in njegovi ekipi?" Torej, tokratnih trideset vrstic vlečem iz dnevnika z namenom, da se osvetli trenutna situacija, ki vlada okoli projekta polnega entuziazma.
Prva stvar, ki jo slišiš pred snemanjem, je ta, da so zadnji nizkoproračunski film posneli še v rajnki Jugoslaviji, torej da spet rineš z glavo skozi zid oz. da se bodo nasledniki učili na napakah, ki jih boš med snemanjem naredil. Vendar si se na vse zelo dobro pripravil in te prvo dejstvo niti ne skrbi preveč. Tudi tukaj odločajo detajli.
Ker iz proračuna ne moreš zagotoviti honorarjev za igralce, so se ti primorani preživljati po svoje. Dva dni pred začetkom snemanja iščeš brado, saj so glavnega igralca za premiero predstave v Drami obrili. Istočasno dobiš tudi novo postavko v proračunu: lepilo in brada, t’ snemalni knjigi in planu snemanja pa se pojavi dodatna ura za pripravo glavnega igralca.
Producentsko delo bi z vese-
ljem prepustil profesionalcu, vendar ga opravljaš sam, kar je svojevrstna tlaka, s tem pa tudi velika poraba energije, ki bi jo raje usmeril v kreativne vode. Razmišljanje o tem, ali je bolj pomemben stativ za kamero ati termovka, polna kave, se sprevrže v žalostno resnico; čisto vsak detajl je pomemben.
Ob padcu prve klape so se pokazala nekatera nepremostljiva dejstva; jasno je, da nas je veliko premalo. Snemanje prekinjamo v trenutku, ko tonski tehnik objavi, da se sliši avto, mi pa nimamo človeka, ki bi ta avto zaustavil. Snemalne tračnice skupaj z edinim scenskim delavcem, ki ga premore naš proračun, postavlja eden od glavnih igralcev, masker-kin fant je prvi dan držal odboj-nik, za naprej se ne ve.
Vendar se vrti, filmski trak, namreč. Dve roli sta že varno spravljeni v hladilniku, kjer delata družbo osvežilnim pijačam, ki jih trošimo med snemanjem. Elektronska ura mi kaže, da me čakajo štiri ure spanca, za sredo je napovedan dež. Urednik mi bo, upam, oprostil osebno izpovednost v afektu.
BORIS PETKOVIČ
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marici Povše iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Kaj mi nuca planinca - FRAJ KINCLARI
2.	(4) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA.
3.	(6) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
4.	(2) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
5.	(1) Ljubezen je darilo - ANS. BOBRI
6.	(8) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
7.	(5) V mali vasici - ANS. GRM
8.	(7) Poljub - ANS. POUUB
9.	(-) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
10.	(9) Spet živimo - JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI
Predlog za prihodnji teden: Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA.
*-
-z4
KUPON ŠT. 20
Glasujem za:
Moj naslov:
v
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
J
PIONIR MKO, d.d. — v stečaju Kočevarjeva 1 8000 Novo mesto
PONOVNO OBVEŠČA
KUPCE O PRODAJI PREMOŽENJA. NAPRODAJ JE:
—	razno ročno in električno orodje,
—	varilni aparati in usmerniki,
—	razne dvigalke in vozički, delovne mize in zaboji, garderobne omarice,
—	različna pisarniška oprema,
—	rezervni deli za kamione ZASTAVA in TAM.
Spiski s cenami ter ogled so vam na voljo vsak dan od 7. do 15. ure. Informacije tudi po telefonu 068/323-639.
CENE ZELO UGODNE, ŠE DODATNO ZNIŽANE!
RESISTEC, d.o.o., & Co.k.d.
Cesta dveh cesarjev 403 1000 LJUBLJANA
išče za proizvodno enoto v Kostanjevici na Krki VEČJE ŠTEVILO DELAVK V PROIZVODNJI ŽIČNIH UPOROV
Zahtevani pogoji:	„
-	dokončana osnovna šola
-	zaželjene delovne izkušnje
Delo bo organizirano v dveh izmenah.
Delo je za določen čas z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na sedežu enote v Kostanjevici na Krki, Krška c. 8.
Dodatne informacije dobite na telefonski številki 0608/87-258.
MS£5
CENTER
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	ugodni krediti T + 8,5%
•	ugodni leasing polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
SAMURAI 97 VX 3 V VITARA VX 3 V za redno ceno podarimo klimo ali priznamo popust v vrednosti 1.710 DEM
BALENO 1.6 GLX WAGON BALENO 1.3 GL4V ALTO 12.990
24.990	DEM 34.700 DEM
32.990	DEM 26.790 DEM
20.990	DEM
SAMO ŠE OMEJENA KOLIČINA
SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a 8000 NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
• 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti s polovično delovno obveznostjo,
2 učiteljev angleškega jezika,
1	učitelja nemškega jezika,
2	učiteljev matematike,
1 učitelja računalništva in informatike,
1 učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. oec.
Razpisujemo tudi prosto delovno mesto • učitelja strojepisja z obdelavo besedil za določen čas, s polno delovno obveznostjo.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v ZOFVI. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa v časopisu. Nastop dela za vsa razpisana prosta delovna mesta bo 1.9.1997. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
3 KAJ VAM NAMENJA USODA? =
5 090 41 €>€> S
j LJUBEZEN * ZDRAVIL * POSEL 1
Prodajni center
KOVINOTEHNA
Vse za vaš dom
V Kovinotehninem prodajnem centru v novomeškem BTC, ki bo 23. maja 1997 praznoval svoj prvi rojstni dan, lahko na 1000 kvadratnih metrih kupite 25.000 izdelkov za vaš dom.
Gre za sodobno opremljen prodajni center, podprt z najmodernejšo tehnologijo. Tako končnim kot virmanskim kupcem nudijo po izredno ugodnih cenah in plačilnih pogojih vse, od bele tehnike, akustike, barv, lakov, čistil, vseh vrst inštalacij, orodja in okovij, vijakov, sanitarne keramike do izdelkov široke potrošnje ter vse za prosti čas.
Kar 13 prijaznih prodajalcev pod strokovnim vodstvom Tine Boldin prispeva h kakovostnemu zadovoljevanju potreb kupcev. Od odprtja lanskega maja pa vse do danes so svojo ponudbo dodatno popestrili s^strokovnim svetovanjem, z raznimi predstavitvami vse od izdelkov široke potrošnje do instalacij. Poleg tega redno skrbijo za popestritev marsikaterega nakupnega vsakdana, saj redno organizirajo zabavne prireditve, tako v sklopu samega prodajnega centra kot za celoten kompleks BTC.
Tudi v petek, 23. maja, ne bo šlo brez zabave. Svoj praznik, 1. obletnico uspešnega poslovanja, bodo popestrili s prireditvijo MARTIN KRPAN, ki bo ob 17. uri pred prodajnim centrom. Vsi, ki boste praznovali z njimi, boste lahko izvedeli, kdo bo najmočnejši Slovenec. Podelili bodo tudi veliko nagrado za največji gotovinski nakup dneva, vse žejne pa odžejali s hladnim laškim pivom!

Posvetovalnica za učence in starše Novo mesto, Mušičeva 2
razpisuje prosto delovno mesto
pedagoga
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoj: dipl. pedagog Nastop dela: 1.9.1997 Rok za prijavo: 8 dni po objavi
n
Založba Mladinska knjiga
Odlično delo - odličen zaslužek
Komunikativni, uspešni in podjetni vabimo v svojo družbo nove sodelavce.
Sodelovanje vam prinaša:
-	dobro plačilo
-	izobraževanje in napredovanje
-	delovni čas po lastni izbiri
Pri tem vam bodo pomagale:
-	vaša srednje šolska izobrazba
-	vaše izkušnje
-	vaša komunikativnost in smisel za organizacijo
-	vaše veselje do dela z ljudmi in navdušenje nad bogastvom knjig
Delo je na območju Dolenjske.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili
dogovor v obojestransko zadovoljstvo.
•
Prošnje z opisom vaših delovnih izkušenj pošljite na naslov Mladinska knjiga založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29, s pripisom "kadrovska služba - dp".
Podjetje moje prihodnosti
DRUŽINSKE POČITNICE
V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek)

■#
Turistično naselje Hotel Termal Hotel Ajda
29.545.00	SIT
33.155.00	SIT
40.375.00	SIT
\
Cena vključuje: 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 1 ura uporabe športnih igrišč na umetni travi.
POPUSTI ZA OTROKE:
do 3. leta starosti od 3. do 7. leta od 7. do 14. leta
POPUSTI
ZA UPOKOJENCE: 1 0%
gratis
50%
30%
Možnost plačila na obroke.
Informacije in
/IK
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12
9226 MORAVSKE TOPLICE Telefon: 069/12-280,12-2810
rezervacije: zdravilišče uoRAvsut roSioE Telefaks: 069/48-607 , NA VOUO SO VAM TUDI UGODNI 7- IN 10-DNEVNI PROGRAMI
izvedeli boste na prireditvi v petek MAcli^ ©fe tl In OUOfl pred prodajnim centrom
v BTC Novo mesto
f$SS£H§lGA P© imm&mm
praznujte z nami in sodelujte v VELIKI NAGRADI za najvecji nakup dneva.
Jjdjjjd	£5 ijJulIjjjjjj	PJVOjVM
ELTGM
ELEKTRO TRGOVINA Ulica talcev 9, Novo mesto Tel.: 068/323-165, fax: 068/323-166
•	elektroinstalacijski material • svetilke, senzorji STANIEL
•	akustika	• drobni gospodinjski aparati
•	avtomatika GRASSLIN,
MOELLNER, TELEMECANIOUE
AKCIJSKA PRODAJA ELEKTRO INSTALACIJSKEGA MATERIALA
SALON SVETIL
Gotovinski popust, prodaja na več čekov.
DNEVI ODPRTIH VRAT 23., 24. IN 25.5.1997
NOVOTEHNA AVTOMOBILI p.o.
Kandijska 13, 8000 Novo Mesto
telefon 068/321-088, 322-006 faks 068/321-088
LORENCI-L-TREBNJE, d.o.o.
vabi k sodelovanju
ZA NEDOLOČEN ČAS:
•	glavnega knjigovodjo,
•	vodjo prodaje,
•	komercialista za prodajo na terenu
(Dolenjska, Posavje, Zasavje — morda še Savinjska dolina s Celjem),
•	ZUNANJEGA SODELAVCA: — za sodne izterjave.
j Pogoji: ustrezna izobrazba z delovnimi izkušnjami po lastnem preudarku.
Vaše cenjene prijave s kratko predstavitvijo sprejemamo na naslov: LORENCI—L—TREBNJE, pp. 35, 8210 Trebnje, do 31. maja 1997. Vse konkurenčne kandidate bomo povabili na preizkus znanja pred strokovno komisijo. Prednost bodo imeli kandidati, ki obvladujejo sodobne trende s futurističnim navdihom.
Mn
uma
PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO
BRUNSKOLE MATIJA s.p.
HRAST la 8331 SUHOR tel. 068 50475 mobitel 0609 619 339
Po ugodnih cenah vam nudimo letne avtoplašče
MICHELIN • DUNLOP • FULDA • NOKIA • SAVA • BARUM in KORMORAN
ter aluplatišča priznanih znamk
OZ WHEELS • ALUSTAR in ALESSIO že od 14.600 tolarjev naprej.
Ob nakupu avtoplaščev vam brezplačno opravimo
montažo in centriranje.
a
BPDFIBAd.o.o.
TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA
Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41-061
Telekom^)
Slovenije	>\
Nacionalni operater telekomunikacij
NA DNEVIH OBRTI IN PODJETNIŠTVA
od 23. do 25. maja 1997
predstavlja prednosti in uporabnost ISDN omrežja, ISDN priključkov ter ISDN aparatov. Pridite k nam na sprehod po informacijski avtocesti.
VLJUDNOVABLJENI NA RAZSTAVNI PROSTOR TELEKOMA SLOVENIJE V
ŠPORTNI DVORANI MAROF.
K srečni in vami vožnji pripomorejo tudi avtoplašči.
Se priporočamo!
VULKANIZERSTVO BRUMA
7
Vse informacije o telekomunikacijskih storitvah in terminalni opremi lahko dobite v naši Teletrgovini, Novi trg 7a, 8000 Novo mesto.
¥
## g mmrm®'*
M/	,
naci
Bramacov program originalnih dodatnih delov
Kdo Vam lahko ponudi več?
V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente.
Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrainih vremenskih razmerah naiprej pokažejo kritična mesta V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi
zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno ...
Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo.
3
Vama streha za vse življenje
Bramac d. o. o., Dobruška vas 45 8275 Škocjan tel (068) 322 007 faks (068) 76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd 2373 Šentjanž tel (0602) 85 074 faks (0602) 85 206
internet http www mfotehna.si bramac e-mail: bramac@eunet si
Pozorno preberite - to je lahko najbolj pomembnih 30 sekund v Vašem življenju!
Ste si kdaj želeli voditi svoje družinsko podjetje?
Gotovo poznate restavracijo s hitro postrežbo -
McDonalcTs.
McDonald's širi mrežo restavracij po vsej Sloveniji in pospešeno išče najemnike franšize.
Predstavitev
franšizinga
Ce Vas o možnostih za najem franšize McDonalda zanima več - McDonalda organizira 29. maja ob 18. uri v Novem mestu predstavitev franšizinga pri podjetju McDonalda Slovenija. Predstavitev bo v mali dvorani Kulturnega Centra "Janez Trdina",
Novi trg 5.
Vljudno vabljeni!
Restavracija za vso družino
POPRAVEK
Prejšnji teden je pri zahvali za pokojnega FRANCA KERŽANA prišlo do pomote. Žalujoči se za zaigrano Tišino zahvaljujejo g. Mitju.
Se opravičujemo!
V TABORU MLADIH DOLENJSKE TOPLICE
Učenci štirih oddelkov 7.r. OŠ Brežice smo imeli od 21. do 26. aprila šolo v naravi v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah, kjer smo opravili tečaj iz prve pomoči. Prva dva dneva nam je močno nagajalo vreme, tretji dan pa smo po opravljenih dopoldanskih aktivnostih izkoristili
V SPOMIN
Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti? Morje solz bi potočili, dragi mož in oče, če bi te lahko zbudili.
25. maja mineva leto žalosti, odkar ni več med nami našega moža, očeta in starega očeta
STANISLAVA
PUNGERČARJA
z Gruče pri Šentjerneju
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo in lepimi spomini nanj ustavite ob njegovem grobu in mu prinašate sveče in cvetje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje -tvoje bilo je vse življenje.
V 85. letu nas je zapustila naša draga žena, sestra, teta in sestrična
ANTONIJA POGLAJEN
roj. Zevnik
iz Bele Cerkve 3 a, Šmarješke Toplice, začasno Šentpeter 44, Otočec
Tskreno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč sosedom iz Otočca in Bele Cerkve ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje sveče in za svete maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto, sestri Nevenki, Pogrebnemu zavodu Oklešen, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet
FRANCI ERŠTE
iz Dolenje vasi 2 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom iz Dolenje vasi in Hrastja za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Lamovšek, Cestnemu podjetju Novo mesto, Osnovni šoli Dragotin Kette Šmihel, gasilskim društvom in g. župniku za lepo opravljen obred. Islyena hvala g. Stanetu Jeraču in g. Jožetu Barbu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni smrt listo, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejie.brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
JOŽEFA FISTRAVEC
roj. Jakše
iz Novega mesta, Šmihel 65
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Gasilskega društva Šmihel za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
za izlet na Muljavo in ogled stiškega samostana. Na Muljavi so nam trije sedmošolci pred Krjavljevo kočo uprizorili kratek odlomek iz Desetega brata, v Stični pa nas je močno prevzela velikost in urejenost samostana pa tudi pripoved o tamkajšnjem življenju. Vse dni naše šole v naravi smo uspešno kombinirali
tečaj še s sprehodi po bližnji okolici, kolesarskimi izleti, športnimi dejavnostmi, novinarstvom in zabavo. Načrtovali smo tudi plavanje, jez-
denje, lokostrelstvo in rafting, toda zaradi vremena ni šlo. Posebej moramo pohvaliti oskrbnike tabora, ki so se izredno potrudili, da bi nam bilo pri njih čim prijetneje. Menimo, da je ta tabor izredno primeren za šolo v naravi, le če je vreme suho in temperature višje.
Učenci 7.r. OŠ Brežice in mentorica Vera Samohod
I DOLENJSKI UST 1
V SPOMIN
1. julija 1997 mineva dve leti, odkar nas je zapustila naša draga mami, stara mama, sestra in teta
MARIJA
VIDIC
roj, Junc
(12.8.1922-1.7.1995)
iz Žabje vasi 8, Novo mesto
Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN
KASTELIC
z Vrha pri Ljubnu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
(J* KRKk NOVOTERM
KRKA NOVOTERM, d.0.0.
Novo mesto Povhova 2
razpisuje
prosto delovno mesto
vodja tehnične komerciale
Od kandidatov pričakujemo:
•	visoko izobrazbo gradbene smeri,
•	komunikacijske sposobnosti,
•	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
•	5 let delovnih izkušenj.
Nudimo vam odgovorno in dinamično delo v uspešnem podjetju, možnost izobraževanja in stimulativno plačo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj pošljite na naš naslov.
Zadružna hranilno-kreditna služba, p.o., Rozmanova ulica 10 8000 Novo mesto

Upravni odbor razpisuje delovno mesto
vodje Zadružne hranilno-kreditne službe — individualni poslovodni organ
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih poaoiev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano šolsko izborazbo VII. ali VI. stopnje ekonomske ali pravne smeri in 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj.
ivanaidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šolski izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljejo na aornii naslov z oznako »Za razpisno komisijo ZHKS« v 8 dneh po objavi. O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po

Mercator • KZ Krna, z. o. o., novo mesto
Glej, zemlja je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti.
Misel, da ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA MURNA
nismo ostali sami, nas je tolažila, hrabrila in bogatila. Zato vam, dragi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, iskrena hvala za lepe tolažilne misli, sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vso ostalo pomoč, ki ste nam jo dali. Najlepše se zahvaljujemo tudi obema govornikoma za lepe besede slovesa, pevcem, KO ZB Kandija- Grm in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ostaja v naših srcih.
Žena Ivanka, sin Tomaž in hči Mateja z družinama
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga teta in svakinja
ANA ■ PANJAN
iz Semiča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Viscelarnega oddelka bolnišnice Novo mesto ter g. župniku za opravljen pogrebni obred, ge. Malenšek za poslovilne besede ter pevcem in pogrebni službi. Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč, še posebej družini Tomaževič in Dolič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: nečak Ivan z družino, nečakinja Štefka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in
botra
ROZALIJA VOVKO
v
roj. Škrbec
z Rateža 11, Brusnice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem kolektivov Tiskarna, Krka, Upravna enota Novo mesto in sodelavcem gostišča Vovko iz Miinchna. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku Borisu Krhinu, gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred in lep nagovor, gospodu za zaigrano Tišino, mešanemu pevskemu zboru s Kapitlja, ge. Anici Mihalič in Francu Šinkovcu. Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi izrazili hvaležnost, ki jo v sebi čutimo do vseh. Zato se prav vsem in vsakomur posebej iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: sinovi Tone, Jože, Branko, Janez, Milan in hčerka Rozika z družinami
PRIPRAVILI PESMARICO LJUDSKIH PESMI
V okviru projekta Ljudsko izročilo, ki je potekal v mali šoli vrtca Gumbek v šolskem letu 1996/97, smo mali šolarji Balončki in Zmajčki s pomočjo staršev in starih staršev zbirali ljudske pesmi. Z veseljem in navdušenjem smo jih prepevali ter spremljali z različnimi instrumenti in gibanjem. Porodila se je ideja, da bi zbrane ljudske pesmi strnili vpes-marico. Ta je sestavljena iz dveh delov: v prvem so pesmi, ki jih prepevamo, v drugem pa tiste, katerih melodija nam je neznana. Želimo si, da bi pesmarica ljudskih pesmi pripomogla k ohranjanju tovrstnega izročila, obenem pa se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njeni izdaji.
Zmaički in balončki ter vzgojiteljici Marjeta Hordan in Maja Gimpelj iz Dolenjskih Toplic
_ RUBIKON
VEDEŽEVANJE
09042 70
m TEPEi ¥^s zanima
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 22. maja - Milan Petek, 23. maja - Željko Sobota, 24. maja - Suzana Nedelja, 25. maja - Gregor Ponedeljek, 26. maja - Zdenko Torek, 27. maja - Janez Sreda, 28. maja - Avguštin
LUNINE MENE
22. maja ob 11.13 - ščip
kino
BREŽICE: 22. in 23.5. (ob 18.30) akcijski film Nevarno tveganje. 22.5. (ob
20.30)	ljubezenska drama Angleški pacient. Od 23. do 25.5. (ob 20.30) erotični film Slačipunce. 24. in 25.5. (ob 18.30) kriminalka Za vsako ceno. 28.5. (ob 20.30) ljubezenska drama Življenje s Picassom.
ČRNOMELJ: 23.5. (ob 21. uri) drama Sijaj. 25.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Seme zla.
bela tehnika
RABLJEN ŠTEDILNIK, (2 plin, 4 elektrika), prodam za 10.000 SIT. * (068)27-039.	5301
kmetijski stroji
KOSILNICO BCS, bencin-petrolej, prodam. * (068)73-104.	5213
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, nemško, traktor Šliter, rotacijsko kosilnico in BCS kosilnico ugodno prodam. ® (0608)51-094.	5214
DOBREPOLJE: 25.5. (ob 15. uri in
20.30)	ameriški akcijski film Seme zla.
GROSUPLJE: 23.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Seme zla.
KOSTANJEVICA: 24.5. (ob 20. uri) komedija 101 Dalmatinec. 25.5. (ob 20. uri) komedija Živeti v pozabi.
KRŠKO: 23. (ob 20. uri) in 25.5. (ob 18. uri) komedija 101 Dalmatinec. 27.5. (ob
20.30)	erotični film Slačipunce.
METLIKA: 23.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Seme zla. 25.5. (ob 19. in 21. uri) drama Sijaj.
NOVO MESTO: Od 22. do 25.5. (ob 20.15) ter 28.5. (ob 18. uri in 20.15) kriminalni film Za vsako ceno.Od 23. do 25.5. (ob 18. uri) melodrama Romeo in Julija.
RIBNICA: 24.5. (ob 22. uri) ameriški akcijski film Seme zla.
ŠENTJERNEJ: 23.5. (ob 18. uri) komedija Živeti v pozabi. 23.5. (ob 20. uri) komedija 101 Dalmatinec.
VELIKE LAŠČE: 24.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Seme zla.
POSNEMALNIK SMETANE, peč na svetilni petrolej in klinasto brano prodam. *(068)76-051.	5219
TRAKTOR TV 521 s priključki ugodno prodam. Hrovat, Vaška cesta 66, Uršna sela.	5223
TRAKTOR MF, 35 KM, motor generalno obnovljen, in kombi MB 207 D prodam. * (0609)622-762.	5240
TRAKTORSKE GRABLJE za torna vinkoviča in traktorsko brano prodam. »(068)75-621.	5256
ŽITNO SEJALNICO prodam. * (0608)42-590.	5263
KOSILNICO BCS 127 in rdeče vino prodam. »(0608)43-247.	5264
• 50 Cannes razočaral
V	nedeljo se je končal jubilejni canneski filmski festival, za podelitvijo Oskarjev druga največja in najprestižnejša filmska prireditev na svetu. Po splošnem prepričanju tovrstno kredibilnih komentarjev in kritikov je bil letošnji tekmovalni program prej podpovprečen kot (pa vsaj) soliden, povrhu pa se nekdanji festival odkritij spreminja v evropsko odskočno desko za holivud-sko industrijo in postaja le še parada zvezd.
V	tej luči je treba gledati tudi presenetljiv izbor žirije pod vodstvom zale Isabelle Adjani, ki je prvo zlato palmo razdelila med japonsko Jeguljo in iranski Okus po češnjah. Sta morda zmagala kot kompromisni odgovor na vedno bolj korporativne zmagovalce zadnjih let, kot opravičilo in potrdilo, da je Cannes še vedno festival talentov in drugačnih ? Kakorkoli že, Jegulja režiserja Imamure je zgodba o moškem ki po zaporu, v katerem je bil zaradi umora prešuštne žene, svoje travme zdravi supaj z neuspešno samomorilko. Režiser pravi, da gre za utrip iz sodobnega paranoičnega življenja Japoncev, ki jim poleg deloholištva ostajajo le še neizživete perverzije seksualnosti in agresije, junak npr. umora sploh ne obžaluje. Kiorastami, ki so ga iranske oblastfkomajda spustile v Cannes, je posnel film o človeku v srednjih letih, ki ni-
kakor ne najde prostovoljnega grobarja za svoje samomorilske namene. Veliko nagrado režije pa je dobil genialni armenski Kanadčan Atom Egoyan za Sladki poslej, subtilno štorijo o psihosocialnem okrevanju malega mesta, ki je po nesreči šolskega avtobusa ostalo brez naraščaja. Palma za režijo je padla v žep hongkonžanu Wong-Kar-Waiju za film o homoseksualni ljubezni Srečna skupaj, posebno nagrado žirije pa je dobil francoski Vestem, filozofični film o moškem prijateljstvu. Favoriti pa niso dobili nič ali le drobtinico. Tajvanec Ang Lee, režiser Razsodnosti in rahločutnosti, je bil nagrajen za inteligentni scenarij o usodno načetih odnosih v čustveno premrzli ameriški družini srednjega razreda v 70-ih, za Ledeno nevihto. Za žensko vlogo je nagrajena Kathy Burke, Valerieiz obetavnega režiserskega na pol avtobiografskega prvenca odličnega igralca Garyja Oldmana Nikoli ustno, trdi drami o revnem in marginalnem Londonu, moški nosilec palme pa je Sean Penn v ljubezenskem Tako ljubka je.
Očitno je torej nekakšna rdeča nit večine letošnjih naslovov nasilje v teh ali oni različici Prištejte k temu že popolnoma degradirane vrednostne kriterije večine poročevalcev, ki ločijo le še med manj ali bolj slabimi filmi trumo trač novinarjev komercialnih elektronskih medijev, ki so tja prišli izključno po rumeni glamur, žu-rersko evforijo ameriških zvezdnikov, ki so prišli promovirat bodoče hite, ter divizije fenic in fenov, pa dobite skrajno dekadentno polstoletnim nekdaj jako kakovostnega festivala.
TOMAŽ BRATOŽ
IZDAJATELJ: Do/en/sii list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-JakšeJoiica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob čeinkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, zaupokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: J cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http: II www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
ROČNO ŠKROPILNICO, 10 1, električno, rotacijsko kosilnico in zložljivo mizico s stolčki prodam. * (068)23-064.
5293
SAMONAKLADALKO Sip, 19 m3, alu stranice, ugodno prodam. »(068)47-397.	5309
TRAKTORSKO in avtomobilsko prikolico za prevoz živine prodam za 1000 in 400 DEM. * (068)47-064.	5317
TRAKTOR TV, 18 KM, dobro ohra-. njen, prodam. * (0608)43-236 ali 43-375, po 16. uri.	5322
TRAKTORSKE GRABLJE Panonija prodam. * (068)83-704.	5350
TRAKTOR ŠTORE 402, 700 delovnih ur, prodam. * (0608)82-387.	5360
SIP OBRAČALNIK za seno, tip 220, in snopovezalko prodam. * (068)44-654.	5383
TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, dobro ohranjen, s plugom in branami, prodam. « (068)42-527.	5399
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 20 m2, nemške izdelave, in pajka na 4 vretena prodam. « (068)78-086. 5406 IMT 539, letnik 1989, s kabino in kompresorjem, prodam za 6600 DEM. «(0608)84-643.	5413
TRAKTOR Zetor Super 50, letnik 1964, vozen, prodam. « (0608)41-119.
5416
PUHALNIK TAJFUN, dobro ohranjen, plemenske ovce in jagnjice za pleme prodam. «(061)803-671.	5422
ŠKROPILNICO, tlačno, bencinsko, s posodo za škropivo, na kolesih, prodam. «(068)76-479.	5423
KOSILNICO Rotaks ugodno prodam. Franc Vidmar, Vrtača 5, Semič, « (068)68-219.	5425
kupim
UGODNO ODKUPIM delnice Krke, serije B, in vseh skladov privatizacijskih družb (100 SIT za delnico). Gotovina takoj, pridem tudi na dom! « (0609)639-664 ali (061)16-86-055.	5233
MULČAR, okrogli nastavek, širine 60 ali 80 cm, za Gorenje Muto, kupim. ® (0608)81-988 ali (0609)615-215.	5249
BIKCA, starega 1 teden, kupim. ® (068)73-003.	5299
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. « (041)669-221. 5306 VENTILATOR za dosuševanje sena, moči od 5.5 do 7 KW, kupim.«(068)73-
317 ali 76-696.	5378
GRLICE ali golobe kupim. « (068) 65-762.	5387
ELEKTRO MOTOR za puhalnik Tajfun kupim. « (068)73-551.	5409
10 DNI starega telička bikca kupim. «(068)42-991.	5439
motorna vozila
GORENJE VAREX 400 D 11 in 126 P prodam. « (0608)33-774.	5216
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/98, prodam.«(068)81-545, po 16. uri.
5217
TERENSKI AVTO ARO 4x4, letnik 1989, registriran do 11/97, prodam. « (068)41-050 ali (0609)651-560.	5218
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, prevoženih
81.000	km, registriran do 4/98, prvi last-
nik, prodam za 10.500 DEM. «(068)89-216.	5222
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993,
55.000	km, rdečo, prodam. * (068)26-
242, zvečer.	5225
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do avgusta, 52.000 km, prodam. * (068)40-254.	5226
R 5 TOP FUN, letnik 1993,47.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. ® (0608)89-042.	5227
R 4 GTL, letnik 1988 za 1700 DEM, Z 750 za 400 DEM in hrošča, letnik 1967 za 500 DEM prodam. * (068)53-289.
5229
R 4 GTL, zelo dobro ohranjen, prva registracija 1988, prvi lastnik, prodam. »(068)44-123.	5234
KADETT 1.3 S solza, letnik 1987,
111.000	k m, registriran do 2/98, z do-
datno opremo (obratomer, 5 prestav, desno ogledalo, spojler, dvojni vplinjač), lepo ohranjen, prodam ali menjam. * (068)26-322.	5237
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 8/97, prodam. ® (068)85-618.
5239
GOLF D, moder, letnik 1985, registriran do 4/98, 145.000 km, prodam. * (068)42-836.	5242
FIAT 126 P, letnik 1991, prodam. ® (068)81-229.	5243
JUGO SKALA 65, letnik 1989, 5 prestav, registriran do 3/98, prodam. ® (068)89-238.	5250
TOMOS APN 6 S, letnik 1989, prodam. *(068)45-905.	5252
JUGO 45 AX, letnik 12/87, registriran do 12/97, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)78-179.	5255
JAVVO 350, kot novo, prodam. Alojz Lindič, Klenovik 17, Škocjan. 5266 GOLF JX D 1.6, letnik 1986, prva registracija 1987, registriran do 1/98, in kombi C 25 D, letnik 1988, prodam ali menjam. ® (068)87-030 ali 322-488.
5268
R 4 GTL, letnik 1990, 87.000 km, radio, strešno okno, prodam. ® (068)20-448.	5269
JUGO KORAL 45, letnik 1989, sivo-' moder, in škodo favorit, letnik 1992, bordo rdečo, prodam. * (068)41-037.
5270
JUGO KORAL 45, letnik 10/89, moder, garažiran, prevoženih 45.000 km, prodam. ® (068)25-890.	5272
R 5 1.2, francoski, bel, letnik 5/88, registriran do 5/98, 103.000 km, in BMW 316, obnovljen, letnik 1977, registriran do 2/98, moder, prodam. »(068)28-424, popoldan.	5274
Z POLY, letnik 1989, zelo ohranjen, prodam. * (068)75-638.	5275
GOLF II 1.6 D, letnik 1985/86, registriran do 12/97, prodam. * (068)322-022.	5276
R 5 CAMPUS, letnik 1994, registriran do 1/98, prodam. »(0608)78-030, po 16. uri.	5277
R 4 GTL, letnik 9/88, rdeč, nikoli ka-ramboliran, realnih 70.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)342-355.	5284
OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1988, prva barva, lepo ohranjen, prodam. ® (068)81-323.	5288
PASSAT 1.6 CL TDI limuzina, letnik 1990, prvi lastnik, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (061)778-171.	5289
MOTORNO KOLO BMW 800, viličar Indos D, 1.51, ter 2 sončna kolektorja IMP, nova, prodam. * (068)21-575.
5292
JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 5/98, prodam. * (068)27-009.
5294
JUGO 55, letnik 1990, registriran do 5/98, prodam. » (068)41-059.	5296
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 5/98, lepo ohranjen, prodam. *(068)24-574.	5298
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam. * (068)83-473.	5300
MOPED TOMOS za 30.000 SIT, električnega pastirja ter mešalec za mletje svinjske hrane prodam. ® (061)887-355.
5302
GOLF JX, letnik 1986, prodam. ® (0608)78-197.	5308
ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1994, prevoženih 11.400 km, kot novo, prodam. ®(068)65-165.	5310
R 5 CAMPUS, letnik 1988, registriran do 10/97, rdeč, 5V, prodam za 4500 DEM. Jagrič, Pugled 1, Mokronog.
5312
UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjen fiat cinquecento, letnik 5/94, 12.700 km. * (068)23-122, Zoran, Novo mesto.	5320
Z 101, letnik 1987, registrirano do 1/98, prodam. »(068)28-010.	5326
R 4, krem barve, letnik 1990, prodam. *(068)27-308.	5333
JUGO 55 skala, letnik 1989, registriran do 16.1.1998, prodam. * (068)75-010.	5334
GOLF D, letnik 12/89, kovinsko moder, drugi lastnik, 146.000 km, garažiran, prodam. »(068)73-244.	5335
Z1011.1 GX,letnik 1987,registrirano do 5/98 , 90.000 km, prodam za 1500 DEM. ® (068)44-445, zvečer. 5337 R TRAFIC T 1400, povišan, podaljšan, registriran do 2/98, 140.000 km, ohranjen, prodam za 11.200 DEM. ® (0609)623-489.	5338
R5 CAMPUS, letnik 1991,5 vrat, reg. na novo, rdeče barve, prevoženih 52.000 km, prodam. ® (068)75-334.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do IS besed)
Ime in priimek:	.....................................
Ulica in kraj:	. . ..................................
Pošla: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:...............................
DOLENJSKA
BANKA
Zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine
Dolenjska banka d. d. objavlja prodajo nedokončanega dvosobnega stanovanja (možnost uporabe za poslovne namene) v zgornji etaži poslovno stanovanjskega objekta na Trgu Gorjanskega bataljona 2 v Šentjerneju, v izmeri 54,03 m2. Objekt je bil zgrajen v letih 1989 -1990.
Ponudbo, ki mora vsebovati: ponujeno ceno, način plačila, overjen izpisek iz sodnega registra, s katerim pravna oseba izkazuje sedež v Sloveniji oz. potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba, pošljite v roku 15 dni od objave, na sedež Dolenjske banke d.d. v Novem mestu, Seidlova c. 3.
Davek na promet nepremičnin ter vse dajatve in stroške povezane s prenosom lastništva plača kupec.
Na podlagi vseh prejetih ponudb bo Dolenjska banka det., izbrala najugodnejšega ponudnika in ga o tem obvestila.
Vse informacije v zvezi z zbiranjem ponudb in možnostjo ogleda prostorov, dobite na sedežu Dolenjske banke d d ., Seidlova cesta 3, Novo mesto, pri Jožetu Jevnikarju ali Milanu Verčku po tel, št. 068 316 - 500, vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure.
SUZUKI MARUTI, letnik 1991, rdeč, prodam za 4300 DEM. ® (068)22-597.
5346
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, bel, prodam. ® (068)75-476.	5351
R 4, letnik 1990, registriran do 8/97, kovinsko moder, prva barva, garažiran, zelo lepo ohranjen, drugi lastnik, prodam. »(068)26-312.	5354
R 5 GTD, letnik 1986, 89.000 km, registriran do 5/98, dobro ohranjen, prodam. »(068)81-727.	5362
R 5 FIVE PLUS, letnik 10/95, sive kovinske barve, tonirana stekla, prodam. ®(068)26-314.	5363
R 5 D, letnik 1993, prodam. ® (068)28-135.	5369
JUGO 55, registriran do 2/98, letnik 1989, prodam. ® (068)341-128, po 15. uri.	5371
Z 128 skala 55, letnik 1990, prodam. Ivan Kocjan, Zaboršt 5, Bučka, Škocjan.
5374
R 14 TL, registriran, ugodno prodam. »(068)65-071.	5375
R 4 GTL, letnik 1990, 60.000 km, registriran do 9/97', prodam. » (068)42-115.	5382
OPEL ASTRO 1.6, letnik 1992, z dodatno opremo, ugodno prodam. » (068)59-035 ali 321-610.	5384
FIAT 126 PGL, letnik 1993, prva registracija 9/94, .13.800 km, prodam. * (068)79-514.	5385
FORDESCORT 1.6 16 V, letnik 1993, kovinsko temno zelen, prodam. * (068) 85-814.	5388
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 13.7., ohranjen, prva barva, prodam za 1700 DEM. ® (068)76-194.
5389
GOLF D, S paket, letnik 1985, registriran do 14.2.1998, prodam. ® (068)85-840.	5391
MB 2235 L, letnik 1989, kason 720, ABS, EPS, CB, radio, lux kabina, weba-sta, registriran do 1380 kg, prodam. * (068)342-137.	5392
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 9/97, moder, prodam. ® (068)79-546, po 16. uri.	5393
BMW 315, letnik 1982, registriran do 11/97, alu platišča, vlečna kljuka, radio Grundig, prodam za 2100 DEM. » (068)65-614.	5395
R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeč, 5V, nikoli karamboliran, prodam. * (068) 73-766.	5396
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 11/97, prodam. * (068)27-748, popoldan, 312-471, dopoldan.	5398
JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)81-433.	5400
BMW 316 i, registriran za celo leto, prodam. Iztok Mausar, Rumanja vas 36, Straža, * (068)83-343.	5405
JUGO KORAL 45, bel, registriran do 1/98, letnik 1988, prodam. ® (068)45-853.	5411
CTX 80, letnik 1990, dobro ohranjen, in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. ® (068)65-083.	5414
GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 24.12.1997, 120,000 km, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)84-235.	5424
Z 101 SKALA 55, letnik 1989 in jugo 55, letnik 1989, prodam. ® (068)85-777.
5427
MITSHUBISHI LANCER 1.5 GLX, letnik 12/91, registriran do 12/97, prodam. *(068)75-253.	5429
REXPRES, letnik 1993, temna stekla, dodatna oprema, odlično ohranjen, prodam. ® (068)323-165, dopoldan, 76-491, popoldan.	5432
GOLF JX D, letnik 1991, bel, 5V, 5 prestav, registriran do 3/98, radio, alarm, prodam. ® (068)27-450.	5435
R 5 FIVE, letnik 1995, registriran do 5/98, 3V, zelen, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam za 10.000 DEM. ® (068)322-355.	5436
GOLF CL 1.6 D, letnik 1991, lepo ohranjen, registriran do 4/98, prodam. »(068)51-894.	5438
BMW 320 i, 6 valjev, letnik 1987,
119.000	km, vsa oprema, grafitno sive kovinske barve, prodam ali menjam. ® (068)65-457.	5440
CITROEN VISO, letnik 1982, registriran do 3/97, prodam. ® (068)323-460.
5441
GOLF JX D, letnik 1987, bel, prodam za 6300 DEM. * (068)73-331, zvečer
5444
FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. ® (068)85-880.	5451
[DOLENJSKI UST]
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke! « (068)44-662 ali (0609)646-937. 3271
preklici
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih širila o Milki Šerbec iz Brestanice, in se ji opravičujem. Olga Teraš. 5279 ANICA PAŠIČ, Konec 8, prepovedujem vožnjo in hojo Jožetu Dragincu, Konec 11 a, po parceli št. 57/2.	5303
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. ® (068)325-523 ali (061)133-94-54.	3535
OTROŠKO pisalno mizo, omaro za knjige in jogi podarim. ® (068)25-109.
5372
KOTNO sedežno garnituro, klubsko mizico, kopalniške omarice Kolpa san prodam. ® (068)45-666, zvečer. 5401 REGALE DNEVNE SOBE, klubsko mizo, jedilno mizo in 4 stole poceni prodam. * (068)24-449 ali (0609)652-368.
5446
posest
V	NAJEM ODDAM stanovanjsko hišo
na Šmarješki cesti v Novem mestu. « (068)324-031.	5220
12 KM izven Novega mesta prodam nezazidljivo parcelo, 5628 m2, na lepi sončni legi. « (068)67-196.	5231
NJIVO, 12 a 85 m2, in travnik, 11 a, 24 m2, v Jedinščici prodam. «(068)27-448.
5261
NA HRASTU PRI JUGORJU pri Metliki damo v najem z možnostjo odkupa hišico s 715 m2 zemlje na zelo lepi lokaciji. « (067)65-553 in (068)50-468.	5262
VINOGRADNIŠKO PARCELO v Mali Plešivici, 20 a, dostop z avtom, ugodno prodam. « « (068)57-738.
5295
OB POTOKU prodam njivo, travnik in barako. « (068)25-604.	5297
V	OKOLICI Metlike prodam hišo, 25
let, z gospodarskim poslopjem ali brez. «(068)50-109.	5304
VIKEND in vinograd nad Šentjanžem, 20 a, prodam za 30.000 DEM. « (0608)84-372, po 16. uri.	5311
GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v naselju Dore v Brestanici prodam. «(062)771-578.	5328
NAD BOŠTANJEM, Jablanca, prodam gotovo njivo, 11 x 10 m, CK, lahko kot vikend ali drugo, s 600 m2 obdelovalne zemlje. « (0608)82-850.	5340
POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO v Krškem prodam ali menjam za Hrvaško. «(00385) 1 194-371.	5347
3 HA njiv na Planini pri Raki, 1 parcela 1 ha 50 m skupaj, prodam. « (0608)42-601.	5353
2 GRADBENI PARCELI in hrastove deske, 3 in 4 cm, prodam.«(068)76-636.
5358
V	GORENJI VASI pri Mirni prodam
15 a pašnika, primernega za sadovnjak ali vikend. « (068)47-894.	5359
V	GABRJU na sončni legi ugodno pro-
dam parcelo, 38 a, primerno za brunarico. « (068)27-841.	5365
STANOVANJSKO - POSLOVNO HIŠO, 350 m2, na Košenicah, 900 m2 parcele, V. gradbena faza, prodamo. « (068)78-030.	5386
STANOVANJSKO HIŠO v okolici Brežic in ČateŠkih Toplic prodam. « (0608)59-026.	5403
STRAŽNJI VRH, ugodno prodam parcelo, 26 a « (068)52-248.	5420
ŽUPELEVEC, odlično parcelo, (1600 m2) z vso lokacijsko dokumentacijo za hišo, 17 x 15 m, pritličje, poslovna dejavnost, prodam. * (068)322-407.	5431
prodam
VINSKI SOD, 1600-litrski, malo rabljen, prodam za 25.000 SIT. Franc Lešnjak, Dol. Vrhpolje 21, Šentjernej. 5215 SMREKOVE DESKE, zračno sušene, 3 cm in 5 cm, prodam. « (068)44-733.
5224
MIZARSKO KOMBINIRKO SCM
Linvincibile 2000,6 operacij, litoželezno, generalno obnovljeno, prodam. * (068) 53-772.	5228
STROJE za usnjarsko galanterijo prodamo ali menjamo za avto. Odkupimo izdelke. * (0608)79-649.	5230
DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, be es as, in klavirsko, 96-basno, Melodija, prodam. * (068)83-516.
5232
ČEBELARJI! Ročno točilo za med prodam. * (068)341-912.	5235
VELIK DRUŽINSKI ŠOTOR, nov, nerabljen, prodam za 50.000 SIT. * (0608)74-349.	5245
KROŽNO ŽAGO z enofaznim motorjem prodam. V (0608)21-067.	5246
OTROŠKI VOZIČEK Can, kombiniran, prodam. * (068)65-718.	5259
ZASTEKLJENA rabljena »vhodna hrastova vrata, ostrešje za hišo ter bikca, starega 7 dni, prodam. * (068)40-005.
5265
3.5 M3 suhih smrekovih desk, debeline 20 mm, prodam. JT (068)83-328.
5267
VLEČNO KLJUKO za škodo prodam. *(068)323-320.	5287
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino z Malkovca poceni prodam. » (0608)80-214.	5313
BUDOVA DRVA vam dostavim na dom po zelo ugodni ceni. 9 (068)322-754.	5315
NAVADNO HARMONIKO Hohner prodam. * (068)41-072.	5316
1500 KG koruze v zrnju in 2001 rdečega vina prodam. * (068)73-708.	5330
15- COLSKI VOZ, zelo dobro ohranjen, prodam. 9 (068)84-000.	5336
KIS iz neškropljenih jabolk prodam. * (068)75-071.	5339
VIDEOIGRO Family Computer, s priklopom na TV, komplet vsebuje kaseto, adapter, kable in preklopnik, prodam. * (068)44-395, zvečer. 5341 DVE PONY kolesi in jelenovo rogovje prodam. * (068)65-692.	5342
SINTHESYZER Fujitone 3A, stereo, 8 ritmov, 12 orkestrov, demo, prodam za 100 DEM. * (068)83-575, Katarina.
5343
NOV mizarski »ponk« prodam. * (068)81-752.	5348
RABLJENO kopalno kad, umivalnik in termoakumulacijsko peč prodam. 9 (068)58-687.	5352
STREŠNO OKNO, 1 m x 80 cm, prodam. *(068)28-328.	5355
RABLJENO PEČ z gorilcem za cen-tralno kurjavo zelo ugodno prodam. 9 (068)28-737 ali (0609)629-797.	5364
KORUZO v zrnju, 6 AŽ panjev (9-satni) in lisico, preparirano, prodam. * (068)42-492, zvečer.	5368
KORUZO v zrnju in košnjo sena prodam. * (068)26-267.	5373
KUPCE OBVEŠČAMO, da tudi letos prodajamo šmarnico in cviček. 9 (068) 48-789 ali 48-506.	5381
HARMONIKO frajtonarico Hohner, starejši letnik, ter hrošča, letnik 1975, lepo ohranjenega, prodam. Jožefa Rapuš, Cešence 14, Mirna Peč.	5394
NOV nemški plinski bojler za toplo vodo prodam ali menjam za žganje. * (068)42-527.	5397
KAMEN za oblaganje prodam. 9 (068)42-534.	5404
VW TRANSPORTER, golf, kompresorja, C02 in avtogenovarilni aparat ter jeklenke ugodno prodam. 9 (068)25-894 ali (0609)637-488.	5407
VRTIČKARJI, POZOR! Prodam nekaj plastenikov z aluminijastim ogrodjem, velikosti 3.5 m2 in 6 m2. Imajo zadrgo in so odporni proti soncu. 9 (068)66-259.	5410
JELŠE, dolžine 4 do 8 m, debeline 20 do 40 cm, cca 200 kom., prodam. Možna dostava. * (061)781-425.	5412
STARINE, miza, stoli, omare, kmečke skrinje, staro žensko kolo, lesen potovalni kovček, prodam. 9 (0608)62-687.
5417
PRIKOLICO za večji osebni avto prodam. * (068)21-847.	5428
500 BAL slame in 500 bal sena ugodno prodam. * (068)81-188.	5430
MANJŠO ohranjeno tovorno avto-prikolico za osebni avto prodam. * (0608)82-839, zvečer.	5433
OBHAJILNO oblekico za deklico, št. 9/128, novo, prodam. * (068)73-459.
5434
RDEČE VINO prodam. * (068)42-654.	5442
KVALITETNO belo vino in cviček prodam. * (0608)21-310.	5448
STREŠNO KRITINO Novi Bcčcj, rabljeno, cca 1500 kom., prodam. » (068)21-903.	5452
OVČEREJO! Ovce vam ostrižemo hitro in kvalitetno. * (068)48-450, zvečer.	5254
V	CENTRU Novega mesta oddam trgovino, 44 m2. * (068)67-306.	5257
V	ŠMIHELU pri osnovni šoli oddamo
sobo za pisarno ali drugo, cca 20 m2. * (068)341-870.	5271
POSLOVNE PROSTORE, 37 m2, 32 m2 in 21 m2, v Novem mestu, Kandijska 28 in na Resslovi 1 a, oddamo. * (068)321 -366, dopoldan.	5361
POSLOVNI PROSTOR v Metliki, primeren za trgovsko ali drugo dejavnost, oddam. * (068)59-634.	5419
FRIZERSKI SALON oddamo v najem. * (068)42-106.	5443
službo dobi
VODILNO slovensko podjetje na področju distribucije sprejme nove sodelavke. Pogoj; avto in prosti popoldnevi.
*	(066)272-111, od 8. do 13. ure. 5118
POZOR! Delo na vašem domu. Zaslužite lahko 15.000 do 25.000 SIT na teden. Izkušnje niso potrebne. 9 (063)763-346.	5258
GOSTINKI NUDIM honorarno delo v bifeju. Možnost stanovanja in kasneje redne zaposlitve. * (068)26-665.	5280
PIZZERIA SINFONY v Novem mestu potrebuje dekle za pomoč v strežbi. * (0609)622-268.	5314
ELFIS, D.O.O., Košenice 84, Novo mesto, zaposli za določen čas, z možnostjo stalne zaposlitve, več monterjev in elektroinštalaterjev. 9 (068)322-192 ah 322-092.	5329
FANTA ali starejšega moškega, po možnosti s kmetije, zaposlim k športnim konjem. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Mirko Šinkovec, Čabrače 2, 4224 Gorenja vas.	5345
KLJUČAVNIČARJA z dobrim poznavanjem obdelave pločevine in TIG varjenja zaposlimo za nedoločen nas. Informacije. Kambič, laboratorijska oprema, Semič 40, * (068)67-006.	5356
KV KUHARICO ali natakarico zaposlim. * (068)81-188.	5366
REDNO ali pogodbeno zaposlimo delavca za opravljanje krovskih del. * (068)21-378, zvečer.	5367
REDNO ali honorarno zaposlim kuharico ali natakarico. Zaželjene izkušnje.
•	(061)775-565.	5402
V	NOVEM MESTU dobi zaposlitev
(nekaj ur dnevno) mlajša upokojenka za štetje in sortiranje artiklov. Žaželjeno vozniško dovoljenje. * (068)22-750, popoldan.	5445
V	PRIUČITEV vzamemo ali z izkuš-
njami zaposlimo delavca v mizarstvu. • (068)78-066.	5449
službo išče
PRAVNICA z delovnimi izkušnjami išče zaposlitev na območju Sevnice, Trebnjega ali Novega mesta. V (0608)84-349.
«	5281
PRODAJALKA išče zaposlitev v okolici Brežic ali Krškega. * (0608)77-455.
5282
PREPROSTO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev v okolici Trebnjega. Šifra: »PRIDNOST«.	5305
stanovanja
SAMSKI MOŠKI išče garsonjero v okolici Trebnjega. V (068)45-189, po 20. uri.	5251
ENOSOBNO STANOVANJE na Vinici prodam. * (068)64-542 ali 64-007.
5253
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero na relaciji Novo mesto - Kostanjevica - Krško, najamem. S (068)45-069, po 18. uri.	5285
OPREMLJENO STANOVANJE v
Mirni Peči oddam. * (068)78-393.
5286
OPREMLJENO GARSONJERO v Krškem prodam. * (0608)34-753. 5307 V GARSONJERO Pod Trško goro v
Novem mestu sprejmem žensko za stalno pomoč v gospodinjstvu. V (068)21-876.
5331
ENOSOBNO STANOVANJE v Vel.
Brusnicah, 58 a, prodam. Ogled vsak dan od 18. ure dalje.	5357
STANOVANJE, 77 m2, izredna lega (Kandija - Grm), prodamo za 95.000 DEM. * (068)27-738.	5376
V SEVNICI prodam stanovanje, 54 m2. * (0608)42-036.	5415
razno
V • 1 •
zivah
ASFALTIRANJE, tlakovanje, strojni izkopi, izvajanje vseh zemeljskih del, opravljanje kiper prevozov gradbenega materiala. Stampedo, d.o.o., * (061) 374-307 ali (0609)614-301.	4554
CERTIFIKATI! Najboljša možnost za vložitev certifikata ali ostanka! * (062) 836-904, od 8. do 18. ure.	4847
V KOSTANJEVICI oddam prostor, primeren za mirno obrt in stanovanje, 100 m2. * (0608)65-576.	5244
88,90 Mhz 89,70 MHZ
SPREJEMAMO NAROČILA za vse-vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, • (0608)71-375.	3705
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, • (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, * (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, • (068)49-711.	4753
50 OVC, pasme JSR, prodam. * (061)858-365, od 9. do 17. ure ali (0609)614-900.	5221
KOZE z mladiči prodam. Finžgarjeva 19, Novo mesto, • (068)28-086, popoldan.	5236
KRAVO po teletu, staro 8 let, in tele, staro 8 tednov, prodam. »(068)341-173.
5241
TELICO, staro 18 mesecev, zelo do-'bro za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. »(068)44-730.	5247
PURANE, stare 7 tednov, bomo prodajali 5.6. na sejmišču Mokronog, 7.6. na sejmišču pri Bregah in 14. 6. na sejmišču Šentjernej. Cena 1.100SIT/kom. Naročila sprejemamo na » (067)88-058 ali (067)88-114.	5248
2 PRAŠIČA, težka 100 kg, in vino šmarnico prodam. » (0608)87-298.
TELETA, 120 KG za nadaljnjo rejo prodam. 9 (068)22-532.	5283
MOŠKO TELE, staro 7 dni, prodam. »(068)78-156.	5290
10 DNI staro tele-bikca prodam. » (068)78-272.	.	5291
DALMATINCE v osmem tednu starosti, brez rodovnika, prodam. »(068)23-149 ali 21-366.	5318
TELIČKO SIMENTALKO, staro 2 meseca, prodam. » (068)75-183.	5319
BIKCA, starega 10 dni, prodam. » (068)76-336.	5321
MLADIČE nemških ovčarjev, stare 7 tednov, čistokrvne, prodam. »(068)53-554.	5323
KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo, staro 7 let, prodam. » (068)75-173.
5324
KOZLA, plemenskega, in kozličke iz kontroliranega tropa ter puhalnik Tajfun, na kardan, prodam. »(068)49-616.
5325
OVNA, solčavsko-rumanovske pasme, starega 2 leti, prodam za 15.000 SIT. »(0608V41-389.	5327
TELIČKO SIMENTALKO, težko 140 kg, primerno za nadaljnjo rejo, in rotacijsko kosilnico Fahr Deutz, 1,65 m, prodam. » (068)85-878, po 20. uri. 5332 BIKCA, starega 9 tednov, prodam. » (068)81-784.	5344
TELIČKO frizijko, staro 1 mesec, prodam. »(068)65-108.	5349
VEČ PUJSKOV, starih 8 tednov, prodam. »(068)75-121.	5370
BIKCA, starega 7 dni, ter belo in rdeče vino prodam.»(068)323-482, po 21. uri.
5377
MLADO KRAVO in telico, obe visoko breji, sivorjavi, prodam. » (068)27-301.
5379
BIKCA SIVČKA, starega 10 tednov, prodam. »(068)83-245.	5380
DVE KMEČKI KOBILI z žrebeti, ponovno pripuščeni, in večjo količino bali-rane slame prodam. »(068)42-761, zvečer.	5390
PUJSKE in vino cviček prodam. » (068)41-079.	5408
BIKCA, sivega, starega 11 tednov, prodam. »(068)30-095.	5418
KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. • (068)57-513.	5421
OVNA in 5 ovac prodam. »(068)67-222.	5426
TELIČKO, staro 5 dni, 3 cevi za puhalnik Tajfun in drva prodam. Uhan, Lukovek 1, Trebnje.	5437
VOLA, delovnega, starega 3 leta, in kravo simentalko z drugim teletom prodam. »(0608)84-670.	5447
TELIČKO SIVKO, staro 14 dni, prodam. » (068)45-296, po 15. uri. 5450
ženitne ponudbe
60-LETNI UPOKOJENEC s hišo želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »SREČA«.	5260
TELEVIZIJA NOVO MESTO
_vas kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
•	stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Šmarjeških Toplicah (novi blok), Krškem, Brežicah, Senovem, Metliki, Črnomlju in Ljubljani;
•	hiše: v Novem mestu, Otočcu, Trebnjem, Mokronogu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Metliki, Kranju, Hrastovljah pri Kopru, Kostanjevici, Žužemberku, Meniški vasi, Senovem, Brestanici, Šentjanžu, Kranju, Straži, Stari trg ob Kolpi, Jablanici pri Boštanju, Gabrju, Dobruški vasi, Stehanji vasi, Vinji vrh, Črmošnjice pri Novem mestu in drugod v vseh dolenjskih občinah;
•	kmetije: Trebnje, Bela krajina, Krško, okolica Dol. Toplic in Šmarjeških Toplic in drugod;
•	vikendi in zidanice: Straža, Lokvice, Hrušica, Vinji vrh, Dobin dol, Karteljevo, Ajdovec, Sromlje, Gor. Leskovec nad Senovim, Dednja vas, Pišenbreg, Metlika z okolico, Cerklje, Vrbovška vas, Semič, Zagradska gora in drugod;
•	poslovno-stanov. objekti: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje;
•	trgovine in gostinski objekti: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Vrčice.
Tel./fax: 068/322-282, 068/342-470 Mobitel: 0609/633-553
M&M TRADE
MERVAR, k.d.
Ljubljanska 27,
Novo mesto BTC NOVO MESTO
V mesecu maju akcija Svilanit (6 brisač že za 2.800,00 SIT).
Velika izbira posteljnine jogi rjuhe že od 967,00 SIT, velika izbira prtov moške, ženske in otroške konfekcije.
Moške obleke že za 19.800 SIT, otroški kompleti že od 1.100 SIT.
VABLJENI!
Ste sposoben trgovski potnik ali pa imate izkušnje na področju mrežnega marketinga?
Pridružite se ekipi
//////////////Slovenija
Pokličite (061)266-870
ali (064)731-219
Pooblaščen zastopnik za svetovanj«, montažo in
.....................................
! Avtohiša Berus | | Novo mesto
i Ugodna ponudba rabljenih vozil ■
1	GOLF 1.8 CL 1.95	21.500 OEM	1
1	GOLF 1.8 CL 1.93	17.900 DEM	1
J AUDI 80 2.0,1.91	17.200 DEM 1
' AUDI S2,1.91	30.500 DEM !
J MAZDA MX3,1.94	18.400 DEM
, MAZDA 3231.6,1.90	10.500 DEM
, PEUGEOT 405 SR, 1.92 12.900 DEM , , ŠKODA	,
, FAVORIT 135 LX, 1.93	6.700 DEM i
■	HYUNDAIGRACE	i
i	VAN H 100,1.94	12.900 DEM	i
■	AUDI A41.8,1.95	38.000 DEM	*
■	tel. 068/342-360	•
l	25-098	1
L _ _-------- --------------..J
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 24. maja, bodo odpne naslednie prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ragovska od 7.30 do 21. ure: trgoma Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC. Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Matka. Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
1 Urina seta: od 8. do 16. ure: Urška
•	Šentjernej: od 7. do 17 ure: Market *
od 7. do 18. ure: trgovina Klas. Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 25. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure. Prodajalna Pogača, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pn gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8 dr 13 ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20 ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do It. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 6 do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12 ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure' trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8 do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7 do 12. ure: market Matka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Straža 1 Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
1 Trebnje: od 6 do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8 do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10, ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21, ure: Prima
DOM POČITKA METLIKA METLIKA, MESTNI TRG 16
OBJAVA
Dom počitka Metlika objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJA za nedoločen čas
Pogoji:
-	VI. stopnja izobrazbe - ekonomist
-	tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih
-	znanje slovenskega jezika
-	državljan RS.
2.	DELOVNI TERAPEVT za nedoločen čas
Pogoji:
-	VI. stopnja izobrazbe - višja šola za delovne terapevte
-	veselje do dela s starostniki
-	šest mesecev delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit
-	znanje slovenskega jezika
-	državljan RS.
Kandidati morajo pismene vloge z dokazili dostaviti na naslov: DOM POČITKA METLIKA, Mestni trg 16, 8330 Metlika, v roku 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po objavi oglasa.
TRAIG, Transportno podjetje, d.d.
IVANČNA GORICA
zaposli nove sodelavce na delovnem mestu
VOZNIKA TOVORNJAKA
Pogoji:
•	končana poklicna šola (IV. stop. strok, izobr.)
•	izpit za voznika motor, vozil B, C in E kat.
•	izkušnje v mednarodnem transportu
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov:
TRAIG, d.d., Ivančna Gorica, C. 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica
IVI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po rt 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 V 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
PARKETARSTV0 IN TALNE OBLOGE Ravbar Matej s.p. K Roku 36, Novo mesto rt 068/ 27-033	Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ter obnova starih. Polaganje tapisonov, plute in toplih podov. Storitve opravljamo z vašim ali našim materialom. Plačilo na več čekov.
POCENI POČITNICE V ANKARANU	Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho ter poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki greste na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije po o 061/271-471
HI-PO, pisarniško pohištvo OC Brezje, Grosuplje rt /fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
PORTRET TECjA TE<JnA
Tone Jakše
m
**4
* \
"s«
Skoraj se ne morem spomniti, da ne bi o človeku, ki ga že dolgo poznam, pa naj bo še tako široko znan in priljubljen, slišal tudi kaj nelepega. Pravzaprav mislim, da je eden redkih, če ne skoro edini tak, Tone Jakše. Prav gotovo pa je Tone - prijatelji ga od mladega kličemo Jaka - človek, ki ni nikoli, ampak prav res nikoli, nikogar hote užalil, prizadel ali mu storil kakšno krivico in nečednost. Ves čas pa izžareva okoli sebe plemenito človeško dobroto in iskreno prijateljstvo. Jaka, dobri človek iz Skrjanč.
Škrjanče mu celo življenje pojejo v duši in idiličen svet te vasice pri Novem mestu, njihove vijugave njive in svetle trate v zvetju skrivnostnih host je imel v srcu, ko ga je življenje za dolga leta zaneslo daleč od doma, na daljni sever Evrope, kjer mu je Švedska za 15 plodnih življenjskih let postala druga domovina. Tudi tam vseskozi priljubljen in cenjen. Med rojaki, a nič manj med domačini. Meje ločijo države, pravih ljudi ne. To sem videl, doživel in občutil, ko sem pred mnogimi leti obiskal prijatelja Jaka na Švedskem. Lepega pomladnega dne v začetku maja - mimogrede: najlepše praznovanje delavskega 1. maja sem doživel prav takrat sredi Stockholma -smo se odpeljali na obisk k njegovim prijateljem v slavno univerzitetno mesto Uppsalo. V gostoljubnem domu visokega švedskega uradnika, poročenega s Slovenko, se je zbrala pisana šved-sko-slovenska družba. Težko človek doživi tako lepo, spoštljivi, enakopravno, prijateljsko in svetovljansko vzdušje. Ob slastni šved-
ski jedi smo pili metliško črnino.
Na Švedskem, kamor je šel Jaka kot študent za mesec, dva, je ostal 15 let. A se ni dal potegniti v emigrantstvo, Jaka ni bil zdomec, gastarbajter, brezoblični in brezčutni delček izkoriščane množice na deloviščih Evrope. Vedno le Slovenec na Švedskem. Prvi in dolgoletni urednik Našega glasa, glasila slovenskih društev na Švedskem, med ustanovitelji slovenskega društva v Stockholmu, prvi učitelj pouka slovenščine za otroke slovenskih staršev oziroma mešanih zakonov; dolga leta je urejal slovenske oddaje na švedskem radiu in pripravil več slovenskih oddaj na tamkajšnji televiziji. Sicer pa je bil, knjižničar po študiju, zaposlen v eni najsodobnejših stockholmskih knjižnic. Švedščine se je naučil in se vanjo tudi jezikovno tako poglobil, da je v tem jeziku tudi mislil in c/Io sanjal.
A Škrjanče so bile močnejše od Stockholma. In tako je prišel k Dolenjskemu listu, kjer smo ga srečni dočakali njegovi mladostni prijatelji in znanci. Katero koli delo je Jaka v življenju opravljal, pa naj je šlo za težko in nevarno raboto v švedski galvani ali za pripravo in pisanje časopisnega članka, ga ni opravil samo dobro, ampak najbolje. Pri svojem časopisnem delu je pokazal posebno občutljivost, toplo dojemljivost za sočloveka in pretanjen občutek za podajanje občutij in opis človeških nravi, za slikanje narave, še posebej v povezavi s kmečkimi deli in opravili. To vedno znova najlepše prihaja do polnega izraza in zamaha v njegovih Obrazih, zapisih o zvečine starejših ljudeh, ki se jih je v sedemnajstih letih nabralo že blizu 600. Tiste iz 80-ih let je zbral in pred nedavnim izdal v knjigi Dolenjski obrazi, ki je naletela na lep odziv. To so poglobljeni, literarno navdahnjeni, z veliko mero žlahtne humanosti in vseodpustljive dobrohotnosti pisani portreti naših ljudi.
Vpesmi Tujec, ki je nastala na Švedskem, Jaka pravi: Besede imajo svoj vonj, svoj zven in okus. Njegove imajo omamen vonj, poln zven in bogat okus. Vse pa mu vrejo iz srca. Iz srca, ki ga je Jaka vse življenje tako razdajal, da se je utrudilo in je moralo s pomladjo v pokoj. A presahnilo ni. Ne more. Polno je še lepote in dobrote.
ANDREJ BARTEU
v
Stricelj državni prvak, Apollu prepričljiva zmaga
Sevniški in novomeški raketni modelarji izvrstni v Krškem
KRŠKO - Na državnem članskem prvenstvu raketnih modelarjev v kategorijah SfiA/2 (rakete s trakom) in S3A Nacional (večje rakete s padali), ki so ga preteklo nedeljo v Krškem vzorno pripravili prizadevni člani astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice, so bili v konkurenci najboljših slovenskih klubov Sevničani in tekmovalci ARK Apollo iz Novega mesta zopet zelo uspešni.
Sevniški raketarji so znova dokazali primat v raketah s trakom, saj je novi članski prvak postal Igor Stricelj, Drago Perc je osvojil 5. mesto, Kristjan Crnoja 6. in Miha Pfefer 8. mesto. Drugo in tretje mesto sta si priborila Ljubljančana Matevž Dular in Blaž Grgič, v njun klub ARK Ko-marov je odšel tudi ekipni naslov; drugi so bili člani ARK Vega in tretji člani novomeškega Apolla.
V eni izmed tekem, ki šteje za državno prvenstvo, pa so v kategoriji S3A Nacional Novomeščani prepričljivo dokazali, da je to njihova disciplina, saj so osvojili vsa prva tri mesta, in sicer je zmagal Andrej Sitar, 2. je bil Daniel Platan in 3. Leon Sterk. V tej kategoriji se je izmed Sevničanov najbolje odrezal Perc, kije pristal na 5. mestu. Apollo je tako zmagal ekipno pred ARK Vega in ARK Komarov, najboljšim ekipam pa je pokale prispevala Športna zveza Sevnica.	P. P.
POLŽJE NOVICE
NOVO MESTO - Dolenjsko omizje gibanja Slow food se je spet srečalo v petek, 9. maja, v gostišču Kos v Ločni, tokrat pa ni manjkal niti nagradni kviz. 16., 17. in 18. maja pa so se najbolj zagnani člani skupaj z druščino iz Kopra odpravili na Vinsko vigred v Metliko. Koprsko omizje je že razpisalo naslednje srečanje na praznik refoška v Marezigah v soboto, 24. maja, kjer bo še posebej svečano, saj praznujejo 25-let-nico. Prijavite se v Gostišču Kos.
KONCERT RES NULLIUSA
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov je v četrtek, 16. maja, v novomeški piceriji pripravilo koncert skupine Res nul-lius.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
V	v
“Nagrade niso pravično razdeljene!” - Črnomaljci niso prišli na revijo - “Imajo poslanci dvakrat večje želodce?” - V vlaku čakali 6 ur in pol - Predraga vstopnina
Jože Tomc iz Jerneje vasi pri Črnomlju je v četrtek poklical zelo razburjen. Ne razume, kako je možno, da čeprav so naročniki že 40 let, še niso dobili od Dolenjskega lista za to kakšne nagrade. “Moj oče je bil naročnik od vsega začetka, zadnjih 20 let pa sem to jaz. Toda nagrade, razne radie ipd., vedno dobivajo drugi! Zakaj tako nepravična razdelitev nagrad?!” je dejal in zaključil, daje časopis zanič in da, čeprav je do sedaj redno plačeval naročnino, sedaj ni in ne bo plačal položnice za prvo polletje. Na uredništvu Dolenjskega lista so povedali, da so žrebanja računalniška in torej o dobitnikih nagrad odloča sreča. Pri zadnjem podeljevanju nagrad (šlo je za Kraljevo sliko) pa so prišli v poštev le tisti naročniki, ki
Halo, tukaj DOLENJSKI UST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili nu zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski Številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V........m. m.lili..mmJ
so do 31. marca plačali naročnino za prvo polletje, torej g. Tomc ni mogel biti med njimi.
Kar na tri stvari je opozoril Mirko Čadonič iz Črnomlja. Prejšnji četrtek je v tamkajšnjem kulturnem domu potekala 11. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, toda kljub temu, da gre za pomembno prireditev na visoki ravni, obiskovalcev skorajda ni bilo. “Črnomaljci se res nismo izkazali, saj še učiteljev in zborovodij ni na takih dogodkih. Sramotno je tudi, da z občine ni bilo nobenega predstavnika! Pa govorimo, da se pri nas nič ne dogaja,” je povedal Čadonič. Ni edini, ki ga motijo dnevnice naših poslancev in državnih uradnikov, ki so si jih pred kratkim povečali in so skoraj še enkrat večje kot ostale. Sprašuje se, ali imajo oni res dvakrat večje želodce kot drugi državljani in kje je njihova morala, na katero tako radi prisegajo. Čadonič v Dolenjskem listu rad prebira pisma bralcev in spremlja tudi pisanje z naslovom Pripombe na nadškofove izjave. V zadnji številki je prebral pismo Mihe Vrbinca in pravi, da podpira pisanje Darinke Tratar. “Vrbinc pravi, da ne bi bil rad učenec Tratarjeve, jaz pa pravim, da ne bi bil rad njegov učenec. Tudi on rine v eno stran.” Sicer pa je vesel, da veliko mladih meni, da ni prav, da se slovenska zemlja vrača tujcem in veleposestnikom.
Poleg dveh Belokranjcev je telefon zazvonil tudi po zaslugi dolgoletnega naročnika Dolenjskega lista Franca Majcna iz Nemčije, ta je zaupal prav zanimi-
vo izkušnjo z vožnjo z vlakom, ki obenem pomeni hudo kritiko Slovenskih železnic. Pred kratkim je z ekspresnim vlakom potoval iz Ljubljane v Miinchen. Potnike so na začetku obvestili, da popravljajo odsek proge v Lescah pri Bledu. Kasneje so dodali, da bodo morali v Lescah prestopiti in se bodo z avtobusi pripeljali do Jesenic ter nadaljevali potovanje spet z vlakom. Toda v Lescah avtobusov ni bilo. “Dejali so najprej, da bo proga usposobljena v pol ure, potem v eni, dveh, treh urah, na koncu pa smo v vlaku čakali šest ur in pol. Vzdušje je bilo temu primerno; potniki - veliko iz Hrvaške in Nemčije, tudi okrog 70 učencev - so bili razburjeni, vrstile so se kritike in pripombe na vodstvo Slovenskih železnic. Namesto da bi v Miinchen prispeli zjutraj, smo tu izstopili šele ob 12.30. In nekateri delavci, ki so se vračali s podaljšanih prvomajskih praznikov so imeli službo že dopoldne! Kako si lahko to Slovenske železnice dovolijo?!” se sprašuje eden izmed “nesrečnih” potnikov Franc Majcen.
Lepo vreme, sonce in vročina je marsikoga že zvabila na kopanje v toplice. Tako se je prejšnjo nedeljo Marjja iz Šentjerneja skupaj z družino odpravila v Čateške toplice. Dobra volja jih je kmalu minila, saj so se zgrozili ob visoki vstopnini. Za odraslo osebo je vstopnica stala tisoč tristo tolarjev. “Prav žalostno, saj to pomeni, da si bomo lažje privoščili dopust na morju kot kopanje v zdravilišču. Ta vstopnina je resnično previsoka!” je dejala Marija.
L. M.
Kjer grob se za grobom vrsti
Nove in nove najdbe na Kapiteljski njivi - Srebrna zapestnica, železno orožje in bronast nakit - Daleč največje slovensko železnodobno grobišče ■ Restavratorje čaka še dosti dela
NOVO MESTO - Na znamenitem arheološkem najdišču Kapiteljska njiva, ki se vse bolj odločno vpisuje med najpomembnejša in najobsežnejša evropska želez-nodobna najdišča, od letošnjega aprila potekajo nadaljevalna zaščitna arheološka izkopavanja, ki jih vodi arheolog Borut Križ iz Dolenjskega muzeja. Deset delavcev in štirje strokovnjaki iz Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto izkopavajo halštatsko gomilo št. 8 s skeletnimi grobovi iz 5. stoletja pr.n.š. in latensko žarno grobišče iz 3. stoletja pr.n.š. Med letošnjimi izkopavanji so doslej odkrili že preko 50 keltskih grobov, ki jih po številnih pridatkih uvrščajo med bogatejše. Skupno število vseh grobov na tem najdišču se je povzpelo že čez 550, s čimer se Kapiteljska njiva uvršča v daleč največje slovensko prazgodovinsko grobišče.
V prvem letos izkopanem skeletnem grobu iz halštatske gomile št. 8, kjer so lani izkopali sedem grobov, so našli lončeni posodi, bronasti nanožnici in zapestnici,
glineno utež za statve in jantarjevo ogrlico. Kot ocenjuje arheolog Borut Križ, gre za grob iz okrog 450. leta pr.n.š. Pričakuje, da bodo v gomili odkrili še kakih 30 do 40 grobov iz starejše železne dobe.
Na nekoliko višje ležečem latenskem grobišču pa so letos izkopali že 50 žarnih grobov. V njih so našli razmerom veliko železnega orožja, predvsem meče, nože, sulice in ščitne grbe, lončeno posodje, fibule, železne pasne sklepance ter bronast in steklen nakit. Posebej zanimiva je najdba srebrne zapestnice. Gre za razmeroma redko najdbo, njena poglavitna vrednost pa je v tem, da so z njeno pomočjo lahko ugotovili sočasnost pokopavanja na grobišču Kapiteljska njiva, ki ga imajo za starejše, in na mlajšem grobišču Beletov vrt (zdaj na njem stoji D®lenjska banka), ki ga datirajo v konec železne dobe in kjer so pred časom našli prav takšno zapestnico. Najdbe sicer niso najbolje ohranjene zaradi kislosti zemlje in oranja, tako da novomeške restavratorje čaka z njimi še veliko dela, v celoti gledano, pa so
tudi letošnje najdbe bogate. Po Križevem mnenju gre za izredno kvalitetno gradivo iz mlajše železne dobe. In čeprav gre za keltske grobove, pa na roko izdelano lončeno posodje in nekateri drugi predmeti kažejo, da se je ohranjala tradicija staroselcev.
•	M. MARKELJ
LISIČKI IZ ŠENTJERNEJA V ŽIVALSKI VRT-Kot kaže, bo usoda dveh lisičk, katerih mama je očitno končala pod strelom lovca, kmalu rešena, saj bosta našli svoj novi dom v ljubljanskem živalskem vrtu. Lisici (tretjo naj bi po pripovedovanju domačinov povozil avto) sta bili na Drami pod senikom. Eno so Zalokarjevi iz Šmarja pri Šentjerneju domov vso umazano in polno klopov prinesli prejšnji teden, drugo pa v nedeljo. Prva se je bivanja v hiši in okoli nje že povsem navadila, zato se je v naročju Klavdije (na sliki) počutila čisto domače in varno, medtem ko se druga novemu okolju še privaja, zato se je fotoaparatu skrila kar pod klop. Ko bo znano, ali je morda kje še kakšna lisička, bodo tudi lisici iz Šmarja preselili v Ljubljano. (Foto: T. G.)
PREVIDNO IN POTRPEŽUIVO - Groba zemeljska delavca opravijo delavci, potem pa pridejo na vrsto roke strokovnjakov, kot je restavrator in konzervator Robert Koračin (na sliki levo), ki ob pomoči študentke arheologije izkopava grob št. 551. (Foto: MiM)
V Semiču še čakajo na poročne pare
Do sredine junija še zbirajo
SEMIČ - Ko so Semičani pred dobrima dvema letoma dobili svojo občino, so pričeli s prireditvijo z naslovom “Semiška ohcet”.
Letos nameravajo Semičani prireditev še bolj razširiti. Turistično društvo Semič in Dolenjska turistična zveza pripravljata za 19. julij turistično prireditev “Semiška ohcet 97”. Načrtovali so, da se bo na njej lahko poročilo do deset parov. Vendar se na razpis za prijavo poročnih parov, objavljen v Dolenjskem listu marca meseca, ni prijavil nihče, čeprav so bili povabljeni mladoporočenci iz vse Slovenije. Pogoj je bil le, da želijo stopiti v zakonskih stan po starih semiških običajih, pri tem pa so oblečeni v narodne noše iz krajev, od koder priha-jajo.Prireditelji zato podaljšujejo rok za prijave do sredine junija. Prijaviti se je moč pri Dolenjski turistični zvezi Novo mesto, Novi trg 6, ali pri Turističnem društvu Semič, Semič 14. Za poroko na “Semiški ohceti” se lahko odločijo tudi pari, ki so že sklenili civilno zakonsko zvezo, v Semiču pa se bodo poročili še cerkveno.
V Semiču poudarjajo, da je poroka na takšni prireditvi enkratno doživetje, saj bodo pripravili celoten obred od prošnjačenja, prevoza bale, odhoda po nevesto in šranganja do poročnega obreda, sprejema neveste, imenovanega svetenje, in poročne gostije. Vse, razen poroke, ki bo v novi poročni sobi v muzejski stavbi in v župnijski cerkvi sv. Štefana, se bo odvijalo na semiškem trgu. Pomembno vlogo pri obredu bo še vedno odigrala folklorna skupina. Vsi poročni pari pa bodo dobili tudi pravo balo, v kateri bodo pristni belokranjski izdelki, zibelka z belokranjskim motivom ter plačani medeni vikend ali teden v znanih slovenskih krajih.
M. B.-J.
DANCALL-)
Novi danski GSM
Telefon ki zna tudi slovensko
SNEMAJO FILM O ANTONU Sl.APŠAKU - Pri Cvišlerjih so od ponedeljka do včeraj snemali film ‘Anton ", danes pa ga bodo še na Krasu. V filmu gre za zgodbo o Antonu Slapšuku, možakarju, ki smo ga v našem listu že nekajkrat predstavili skupaj z Mileno Tušek kot Romea in Julijo, ki sta odšla iz kočevskega doma starejših občanov in si uredila bivališče v gozdu. Lani je Milena zbolela in je še vedno r bolnišnici, zato snemajo le film o Antonu in njegovi življenjski zgodbi. Scenarist in režiser je študent 2. letnika filmske in tv režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Boštjan Mašera, snemalec in direktor fotografije je Janez Kališnik, tonski mojster in snemalec Boris Lunaček, producent Boro Piperovič, fotograf Dejan Habicht, mentorji pa so dr. A. Inkret (scenaristika), Matjaž Klopčič (režija) in Franci Slak (montaža). Na fotografiji: prizor s snemanja. Več prihodnjič. (Foto: J. Primc)
Majski rekorderki
Postrv 68 cm in ščuka 95 cm - T\idi raki so v potoku Ribnica
ZALUŽJE PRI RIBNICI - Za jezom v Zalužju pri Prigorici oziroma Ribnici sta te dni imela dva ribiča kapitalen ulov. Brane Bartolj iz Ribnice je šel lovit ščuko in se zato primerno opremil, saj je imel med blestivko in lak-som tudi jekleno predvrvico. Znano je, da ščuke pogosto laks brez jeklene predvrvice pregriznejo in se rešijo. “Mrcina” na drugem koncu se je tokrat na ribičevo začudenje upirala povsem drugače, kot se običajno ščuka. Brane je s težavo spravil plen iz vode in videl, daje ujel veliko postrv, dolgo 68 cm, ki je tehtala 3,60 kg. Ribiči so ugotovili, da je to letos največja uplenjena postrv na tem območju.
V maju se je ribiška sreča tam nasmehnila tudi Viktor-
ju Veselu z Vrha pri Turjaku, ki je član Ribiške družina Ribnica. Prijela mu je 95 cm velika ščuka, tehtnica pa je tokrat potegnila le nekaj manj kot 4 kg. To je bila tudi letos najtežja in največja
* Manj pa je znano, da v vodi pod jezom v Zalužju in nad i\jim živijo raki koščaki. Tbdi ribiči so to ugotovili šele med gradijo jezu, ko so našli več sto rakov. To je bilo presenečene tudi za ribiče, saj je bilo splošno znano, da so raki v Krki, Kolpi in kočevski Rinži poginili med račjo kugo pred dobrimi sto leti. Na rake so vsi in tudi ribiči že pozabili, vendar sojih pred desetimi leti in nekoliko več spet odkrili v Kolpi in njenih pritokih, v Rudniškem jezeru pri Kočevju in v Ribnišci (kot pruvijo domačini) pri Zalužju.
ščuka, uplenjena v potoku Ribnica nad jezom v Zalužju.
J. PRIMC
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="fdNVIz3r4gANqW0uolEy1o1sVNEJGNl3Lb9ss0GSHfGQ9aCA3lYSTxLgNakoCoyCunU82moN5uCgerMszHwH0sYmyvVZ4dOAF4J8FRZ1XsJ+TpZ2wbfB95PpggOC7SbXzSpHRD7fWVjdIKloW0LHhw==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="BJrWUrxQUVXNNAG4dU2FTH4VplqcY7hwqUZiEGc4GgcG0WcSOafcHM4fAp5UxNbb3sDJpxIYxP38tTep795N6m2HffMjMSWdlMXQerD2p7RG/IixcySI4G7X9XPzubWH9ETLOQ0eO57eHjAuaABSzK0IKODBEhrT6qWon7GA6bK4Oi8M8tm2KsrrRk+8x4f4zYeg2Ew8MkExn07jYNM8ZiZNSNCVEK6bDDXnqsIGj+h9E9bsWrf5dj1wm4T2NmtxcIzcV31+FK8mpFRQVqomIm8fZwt9flAWCTnOkjQ+HIdsgSP5miS6poHiuaB6vZOjFxVrunZoexRRJve64AFbTYktD5jAidvlOvcqnCyDXAteeYOOrzbIhnu6VbAbZ/RknDQwil5cnfkH4ui7ebvIADvgHrya6Lruj+wewKgbcZ3Gew27lWd8SBKkbqbudziX7C3wILR1qBVE9yy8V3Dp4Z0u9Wfdze5x4kFI3YQ9/QCW3M0hNFq6y3Hp8Az2WA4wv6TaIUh5a6/EigZtC0FrtDy45r+sgi9OHuPW4jvHelsG8CiN45jEA2XrNSdPoRP97E60YVuM3fOzQq3yIK27DeMvOsLgRB5QzgupNLNiwSAFHt17WTeyNZpeDLhm9ObyBsmzyonaJ3ezhKBeisOoURys5BU52doX292Ni2psSZPP3+eycAe4FJ4NYSN7XKpBC0EnmQppmp7n4v9d18WJUccdmfOkAiUFum0r+ob1JcHxem9AYTnuyoW8jsEtnf3iEkY+gyvFzfa9LuoOzPfTnMyPxp+tiajuDpcxgS0ymJ9TxLWlA9eMJ+biAMSMVVKf+DcJ8ON/i4l50EfKXd1G7RJmvzSeelJovQ0GVGHn8nLKXVqkdKCHkinU8IlXip72ipb3ILUtcCCb37wrs+kJRHCtA052ZA0UBzHXyo6Dvwgw0UGf1JzerS2k96PzpE0ZG8aCElhXhZRZHunZ9giPeR60DzoGJd7i0LCaO/Dh75PKW2yrRclibF34Xc4TQn+ZfjFqthrX7yYl0lXHJ+6gqT3YPXeC80g8KiTG7GLSnNXSu34yvaI/vIVu+1R452JueyFZm6ZfZ6yqCOuG+lKoev4Vw0VZedLiuZ9JaGuz/PJPqNuXGlgvwl849QLMXJ9g+75vK6TQEQVBIcWVK7E3T6Zg3Yg5Gg7kabiSgyMd2zT2X4V05FwGGHc8l/x2KpUSPpuYODJcl98PxQgBKekOQiroiJDjq+fKVYtthUPixLY=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>