POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO XXXIV, ŠTEVILKA 32, 9. AVGUST 2002, CENA 259,00 S,T
2002
Oddelek za razisk. dejaunost
Per
SRUINJSKE...
o
co
70
32+659(497.12)
50000 1 0030.32 coBiss i
OSktONJA KNJIŽNICA CEI TF Muzejski trg i 3.
MIKLAVŽ ZAGOZEN
V «asu drstenja rib bi morali
prepovedati vožnjo % z rafti in kajaki
ŠTEVILKA
i X
ODO
CELJE
ISSN 0351-8140
v
JVC:
7035	814014
........ LfAVAlIJ	GSM 041/612 283
KOTDIX le! Itjf I fci.	Telefon/foi
O frJSS	03/710 30 97
H <	£ G"nDNJt l^K«.™RBSTV0 Telefon 03/710 30 96
□ t Igor KOTNIK, s.p.	e-moli
KOTfUx Nitole Tesl° 6i 3310 ŽQlec i90f kotnik@sioi.net
- SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKO DEIA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FRSRDE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
X0_ o</ /eta 4965
sltJooJi /ed/ca,• ritno UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOLflTIVNIHFfìSfìD KOMPL6TN€FINflU2flCIJ€OßJ6KTOV
Zadruga mozirje
Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-41,
Železnina Luče tel. 584-40-24, Železnina Radmirje 838-80-43
AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA
NOVO!
Velika izbira
keramičnih ploščic - italijanskih
___________ , f,
STREŠNIK DVOZAREZNIK SERENI.....1.590 SIT/m
imjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
OPEKA WINERBERGER Ormož v mesecu avgustu!!
Brezplačna dostava na dom z avtodvigalom!
-	Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
-	Gotovinski popusti
-	Plačilo z zadružno in ostalimi karticami
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure

O
k
Mirku Lazniku iz Tabora
želimo ob osebnem prazniku veliko zdravja, sreče in uspehov ter veliko časa za male stvari, ki so mu v veselje.
^ Kolektivi Hotela Štorman iz Veniš J5 ter Hoti
^ ter Hotela Savinja in Grada Tabor iz Laškega,
* Čestitkam se
_______________________________________________________________________________________________________________________________;_________________
MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 |
Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12.00
-	tehnični pregledi vseh motornih vozil
ZA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, VELENJE IN ŽALEC izvajamo tudi:
-	registracije in zavarovanje vozil
-	odjave in prijave vozil v prometu
-	izdaja registrskih in preizkusnih tablic
-	periodično organiziranje A - testov vozil
MANUALNA MEDICINA:
zdravljenje bolečin v vseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov in drugih simptomov, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah,
k	A“'-qiravljinčavost, itd ...
\	ŠOLA
V \	POMAGAJ S! SAM:
\ \ vaje, refleksna terapija, čiščenja
DIAGNOSTIKE:
računalniški sistem, ki nam pove če / in koliko smo zdravi, postopek traja le^akaj minut in je popolnoma neškodlji^
za zdravje	/	*
Med
XSTUDIO KOMPLEMENTARNE S
^v^lVIEDICINE
Hotel Traberg, Koroška cesta 48, 2370 Dravograd
Telefon: 02/878-44-27, GSM: 031/742-67
		
pritožujejo preveč. 0 strukturi njihovih gostov in aktivnostih, kijih zanje pripravljajo, si lahko preberete v reportaži na strani 9.
Tuji in slovenski gosti iščejo v naši dolini miren počitek, sprostitev v stiku z neokrnjeno naravo in pristno domačo hrano. Po podatkih o onesnaženosti Savinje, s katerimi smo vas seznanjali v zadnjih dveh številkah Savinjskih novic, se povsem upravičeno vprašamo, ali sploh še lahko govorimo o neokrnjenem okolju, v katerega vabijo prospekti turističnih ponudnikov? Zanimivo je, kako sposobni in uspešni smo ljudje pri uničevanju temeljnih naravnih virov od katerih pravzaprav živimo in bi brez njih bili obsojeni na propad. Na tej relativno kratki poti od Rinke do Soteske se kakovost vode tako poslabša, da se ji je bolje izogibati. Če bi Savinja izvirala nekje v avstrijskih Alpah, bi se kaj hitro izgovorili, da so nam jo že "zapacano" poslali severni sosedje. Tako pa...
Če si že ne moremo privoščiti osvežujočega požirka iz bližnjega žuborečega potoka, pa lahko v tej dolini, sodeč po raziskavah Inštituta Jožef Štefan, globoko zajamemo čist zrak. Analize vzorcev medu so namreč pokazale, da nas žveplov dioksid iz šoštanjske termoelektrarne ne doseže (več na strani 8).
Pa dober vdih in lepšega vremena vam želim!
j/■
Kakšno poletje! Mesec julij je bil, po pretirano vročem juniju, zaradi ves čas nestabilnega, deževnega vremena, skorajda neprepoznaven. Nalivi so se nadaljevali in celo stopnjevali tudi v začetku avgusta. Grozile so
nam celo poplave.
Poletnega oddiha željnim dopustnikom je mokro, hladno in vetrovno vreme, ki je seglo tja do pregovorno sončnih južnojadranskih otokov, prineslo razočaranje, še več slabe volje pa je bilo zaznati med turističnimi ponudniki, saj jim je zaradi tega izpadel velik del prihodka. Narava je tako enim kot drugim pošteno zagodla.
Vendar upanja ne gre izgubiti, zato so turistični delavci stavili na avgust. "Fer d'agosto", ko svet vsako leto preplavijo mase italijanskih turistov, se še nikoli ni izjalovil. Turistična statistika zaenkrat potrjuje pričakovanja, saj na primer v obmorskem pasu beležijo celo višjo zasedenost turističnih kapacitet kot lani v tem času, predvsem pa so številke z avgustom v primerjavi z julijem vrtoglavo poskočile.
Tudi zgornjesavinjskim kampom, ki so na padavinske pojave še toliko bolj občutljivi, nebo letos ni prizanašalo. Kljub temu se nad obiskom ne
IZ VSEBINE: (§)
Aktualno:
Nasprotujoči si interesi med
ribiči in kajakaši.......4
Pred razgrajači niti čebele niso varne.7
Zgornjesavinjčani dihamo čist zrak:
Onesnaževanje iz šoštanjske
termoelektrane nas ne doseže...........8
Stari potni listi ne veljajo več:
Izjema so počitnice na Hrvaškem........8
Reportaža:
Kampiranje v Zgornji Savinjski dolini..9
42. Flosarski bal:
Pravi flosar mora biti moker
zunaj in znotraj.......................11
Ljubno ob Savinji:
Športni utrip Flosarskega bala.........16
Črna kronika:
Na Ljubnem ugasnilo še eno
mlado življenje............................22
Na naslovnici: Okrepčilo zastavonoši na Flosarskem balu
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 32,9. avgust 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje /trimesečje.
ODLOK 0 PLOVNEM REŽIMU NA SAVINJI SPROŽIL NASPROTUJOČE INTERESE MED RIBIČI IN KAJAKAŠI
Bo partnerstvo na Savinji zaživelo?
Država je z zakonom o plovbi po celinskih vodah postavila okvir varnosti plovbe po celinskih vodah in določila pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovna območja, plovila in plavajoče naprave ter osebe, ki upravljajo plovila, in v primeru Savinje tudi mesta za dostop do vodnega območja. Zakon ureja nadzor nad varnostjo plovbe, ki ga izvaja tudi policija, lokalne skupnosti pa lahko za določeno plovno območje posamezne celinske vode predpiše plovni režim in za uporabo vstopno-izstopnih mest pobira pristojbino, ki jo določi s splošnim aktom.
Za občini Ljubno in Luče velja za osnovo novega občinskega odloka veljavni odlok o plovnem režimu na reki Savinji iz leta 1991. Reka, kije dala ime Savinjski dolini, naj bi bila plovna od igle do Prodnikovega jezu v Juvanju, vendar je po mnenju Ribiške družine Ljubno, plovnost nad mostom v Lučah nezadostna in neprimerna zaradi drstišč lipana. Poleg tega bo treba določiti vstopno-izstop-na mesta in vodne mere, zaradi nizkega vodostaja in drstenja lipana pa ljubenski ribiči vztrajajo, da Savinja ni primerna za vožnjo s kajaki in drugimi rečnimi plovili.
Miklavž Zagožen in Franc Ajnik, predsednik in podpredsednik Ribiške družine Ljubno, v imenu ribičevzago-tavljata, da je njihov interes samo uvedba plovnega reda, ki bo zavezoval vse uporabnike Savinje. Ribiči želijo, da se v občinskem odloku zelo natančno določi višina vode za raft-erje in kajakaše, nadalje želijo, da se v času drstenja in nizkega vodostaja vožnja po Savinji enostavno prepove.
Ribiče motijo predvsem turisti iz Češke in Madžarske, ki se nekontrolirano spuščajo po Savinji
tivno že to, da so se s predstavniki ribičev in občin sploh sestali in se začeli pogovarjati. Po njegovem je od Strug do njegovega centra Savinja plovna tudi ob manjšem vodostaju, predvsem pa se vse spreminja, tudi čolni, ki z minimalnimi ug-
režima na Savinji upoštevati določila zgoraj omenjenega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise in predpise o varstvu okolja, ohranjan-
rezi ne motijo življa v reki. "Po opravljenih analizah," pravi Jurjevec, "povzročajo kajaki in rafti minimalno
ju narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanju prostora ter naravne danosti in druge pogoje, ki za-
gotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja.
Savinjčan
Ribiči želijo, da se v času drstenja rib in nizkem vodostaju vožnja po Savinji prepove, kajakaši pa so prepričani, da čolni ne motijo življenja v reki.
"Vendar samo ob nizki vodi, če je vode dovolj, naj vozijo," pravita Zagožen in Ajnik. Zaradi vznemirjanja seje lipan drstil ponoči, zaradi česar so ribiči ostali brez iker.
Na sestanku, kjer naj bi se dogovorili, kako bo v prihodnje potekal plovni režim na Savinji, ki je tako kot vsi vodni viri v lasti države, predlogi ribičev menda niso bili sprejemljivi za podjetnike, ki imajo v svoji turistični ponudbi tudi vožnjo s kajaki po Savinji. Predvsem pa so za ribiče moteči polni avtobusi ljudi iz Češke in Madžarske, ki se nekontrolirano in brez plačila najmanjše pristojbine spuščajo po Savinji. "Če za red ne bosta poskrbeli občini Luče in Ljubno, bomo to storili sami," poudarjata predstavnika ribičev.
Za Edija Jurjevca, lastnika Šport centra Jurjevec v Juvanju, je pozi-
škodo. Navsezadnje smo tudi sami zainteresirani, daje v reki čim večje število zdravih rib, ki privabljajo bodisi ribiče bodisi samo občudovalce,"
"Predvsem pa sta pomembna varnost in ohranjanje čistega okolja. Ljudi, ki prihajajo, četudi nekontrolirano, ne smemo preganjati. Vsi obiskovalci morajo čutiti, da so v Zgornji Savinjski dolini zaželeni. Tujcem je treba na lep in kulturen način vzeti denar iz žepa," dodaja Jurjevec. "Pri usklajevanju besedila odloka o plovnem režimu na Savinji je potrebna predvsem pripravljenost na sodelovanje, saj je treba uskladiti zelo malo vsebinskih zadev," še dodaja lastnik Šport centra vJuvan-ju-
Seveda pa bosta morali lokalni skupnosti pri določitvi plovnega
MOZIRSKI GAJ
Skrivnostne rože v soju žarometov
V parku slovenskih vrtnarjev ob Savinji bo v dneh od 14. do 18. avgusta pod naslovom Cvetje in ideje 2002 potekala največja letošnja razstava enoletnic in rezanega cvetja v Sloveniji. Organizatorji so se po lanskoletnem ugodnem odzivu obiskovalcev odločili, da tudi tokrat poletno razstavo namesto v začetku septembra pripravijo že sredi avgusta, pri tem pa računajo, da jim »streglo« tudi vreme.
Poleg razstave cvetja na površini sedmih hektarov bo v Mozirskem gaju v tem času potekala tudi etnografska razstava, medtem ko vrtnarskega sejma pred parkom za razliko tokrat ne bo. Prvi vrhunec prireditve bo v četrtek, 15. avgusta, ko bodo v parku skupaj z radiem Ognjišče pripravili glasbeni večer z naslovom Roža skrivnostna. Nastopila bo vrsta znanih glasbenih gostov, ki bodo skupaj z obiskovalci na koncu uživali v veličastnem ognjemetu, nakar si bodo lahko ogledali gaj v soju žarometov.
Dva dni kasneje bo v gaju potekalo polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Slovenije, ki ga bodo prav tako sklenili z ognjemetom in nočnim ogledom parka. Organizatorja, Ekološko hortikulturno društvo Mozirje in društvo slovenskih vrtnarjev, pričakujeta veliko število naravnih lepot in cvetja željnih obiskovalcev, še posebej toplo pa vabita v park domačine, ki bodo imeli 15. in 17. avgusta priložnost, da spoznajo Mozirski gaj, kakršnega še niso videli.
Franci Kotnik
MIRKO ZAMERNIK JE PREPRIČAN, DA BODO PRIMER MIRA PETKA USPEŠNO RAZISKALI
Razlogov za črnogledost ni
Parlamentarna preiskovalna skupina, ki raziskuje ozadje napada na novinarja Večera Mira Petka, bo po parlamentarnih počitnicah nadaljevala delo z zaslišanjem koroškega podjetnika Janka Zakeršnika. Predsednik komisije Mirko Zamernik je z dosedanjim polletnim delom komisije zadovoljen in ocenjuje, da bodo ozadje brutalnega napada uspešno raziskali, kar pa meče slabo luč na policijo in ostale preiskovalne organe, ki so po letu in pol "dihanja za ovratnik" očitno pristali v slepi ulici. Prav lahko, da povsem načrtno.
Vsekakor je Zamernik prepričan, da bo komisija storila vse, da bodo pristojni lahko pripravili kakovostno ovadbo. "Upam, da zadeva ne bo obstala na sodišču," pravi Zamernik in dodaja, da ni razlogov za črnogledost.
"S pomočjo komisije seje marsikaj razčistilo, vendar če potegnem črto, z opravljenim delom nisem povsem zadovoljen, predvsem z odzivi državnih organov, ki jih pozovemo, naj nam
ba na uradu za preprečevanje pranja denarja, mije povedala, da je poskušala vse, da pa so zadevo predali koroškim policistom, vendar oni tega niti preverili niso."
O tem so precej pisali domači novinarji, člani preiskovalne komisije in Mednarodna zveza novinarjev pa ugotavljajo, da je bila storjena odločilna napaka, ker je preiskava potekala v lokalnem okolju. Zamernik pravi, da resnično ni pravega razloga,
Mirko Zamernik, predsednik komisije, ki preiskuje napad na novinarja Petka:
"S pomočjo komisije seje marsikaj razčistilo, vendar če potegnem črto, z opravljenim delom nisem povsem zadovoljen."
predložijo informacije. Vse traja predolgo in teh zadev ne jemljejo resno. Prometno ministrstvo nas je hotelo odpraviti na hitro, ko smo želeli pridobiti natančne podatke o prevozniških dovolilnicah. Podobno se je dogajalo tudi na tožilstvu. Z ravnanjem organov, ki bi po zakonu o parlamentarni preiskavi morali zelo ažurno in korektno sodelovati s komisijo, nisem zadovoljen.
Ko smo zaslišali direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klavdija Stroliga, smo dobili zajetno izhodišče, na katerem lahko gradimo. Pri sumljivih pologih v koroški podružnici NKBMje bil policijsko ugotovljen izvor denarja le za manjši znesek, kije bil položen na določene račune, za večje zneske pa ne. S primerjavo podatkov skušamo priti do izvora tega denarja, kar bi lahko storila tudi policija. Odgovorna ose-
zakaj se zadeva ne bi predala ljudem, ki nimajo na Koroškem nobenih povezav in niso vpleteni.
"Ko bomo pridobili podatke prometnega ministrstva, bomo najprej zaslišali koroškega podjetnika Janka Zakeršnika. Ko bomo opravili vsa zaslišanja, sledi naslednji korak, torej tisto, o čemer je Miro še pisal - o Armaturah Muta, pa solastništvih podjetij, ki se nenehno pojavljajo, denimo Preventa, Avta Kočevje, mariborskega letališča. Z delom preiskovalne komisije sem izredno zadovoljen, saj praktično ni sporov in podtikanj in ne oteževanja deia. To se kaže tudi v opravljenem delu. Res pa je, da sedaj, ko vidim vse razsežnosti primera, morebiti ne bi imel nič proti, če bi komisijo vodil kdo drug. Toda dela sem se lotil z vso resnostjo in ostali člani komisije tudi."
Savinjčan
GOZDNO ŠOLO PREPLAVILI BODOČI EVROPSKI PRVAKI
»V Mozirju pa že ni vojne!«
V Gozdni šoli v Lokah pri Mozirju se je v teh dneh nahajalo 100 mladih plesnih akrobatov, članov športnega kluba Flip Piran. To je bilo že njihovo petnajsto zaporedno taborjenje na tem mestu, ki jim je v tem času dodobra zraslo k srcu.
Pred sedemnajstimi leti je zdajšnja vodja tabora Mojka Mehora Lavrič v gozdni šoli preko Športne unije Slovenije naredila izpit iz športne gimnastike. Že naslednje leto je s sabo na letni tabor pripeljala 100 nadebudnih mladih plesnih akrobatov, ki so danes vsamem evropskem vrhu. Mozirjeso vzeli za svoje, še posebno v poletnem času, ko Piran preplavi turistični vrvež, Mozirje z gozdno šolo pa je po njihovem prava oaza miru.
In od tistega prvega taborjenja pred šestnajstimi leti so Pirančani v Mozirju vsako leto. Bilo jih ni le v letu slovenske osamosvojitvene vojne, pa še takrat so dekleta dejala, da: » v Mozirju pa že ni vojne, sajjetam oaza miru!«
Aktivno preživljanje počitnic so člani kluba Flip razdelili na dva tedna, vsak teden je v Mozirju 50 otrok, ki vodeno preživljajo dneve. Od vstajanja ob sedmi uri zjutraj pa do desete ure zvečer, ko se ugasnejo luči, poteka točno določen urnik. Vodja tabora trdi, da prav ta red, ki se ga naučijo v Lokah, kasneje botruje dobrim medsebojnim
odnosom, prijateljstvu, kulturi obnašanja in nenazadnje dobrim rezultatom. Skupina namreč zastopa Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih in se z njih praviloma vrača z osvojenimi najvišjimi mesti.
Poleg rednih treningov, ki iz plesa, akrobatike, skokovz male prožne ponjave, ritmike in navijaštva potekajo dopoldan in popoldan, pa mladi športniki spoznavajo tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Organizirajo si orientacijski pohod in kvizo poznavanjutukajšnjih krajev, navad, kulturnega življenja in podobno.
Ljubezen do doline, ki jo mladi Primorci pridobivajo med preživljanjem aktivnih počitnic v Gozdni šoli, jih bo v te kraje v prihodnosti gotovo še pripeljala. Tudi to je morda dobra osnova za razvijanje določene vrste turizma, kije mačehovsko potisnjena na rob dogajanja. In to brez velikih besed, ki vsevprek govore o pomembnosti turizma kot gospodarske panoge prihodnosti.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Odprli mladinsko sobo
Tako kot večina mladih vZgornji Savinjski dolini si je tudi ljubenska srednješolska mladina želela lastno sobo, katero so pred dnevi dobili v brezplačen najem od Občine Ljubno. Mladinska soba, kije v pritličju občinske zgradbe, bo namenjena za druženje mladine občine Ljubno, s pogodbo pa so se ljubenski srednješolci obvezali, da bodo prostor uporabljali za sestankovanje in debatne večere, organizirali naj bi razna predavanja in izobraževalne delavnice, prostor pa naj bi imeli tudi v razvedrilne namene, vendar brez alkohola in nikotina.
Občina Ljubnoje odstopila prostor v brezplačno uporabo do konca letošnjega leta, v primeru morebitnih kršitev hišnega reda pa sledi takojšnja odpoved pogodbenega razmerja.
Savinjčan
OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE (SDS) GORNJI GRAD
Drugače kot na državnem
nivoju
Toni Rifelj: “Problemi na lokalnem nivoju se bistveno razlikujejo od usmeritev in videnja strankine centrale.” (foto: Savinjčan)
Z imenovanjem volilnega štaba je socialdemokratska stranka na občinskem nivoju že pričela z določenimi aktivnostmi povezanimi predvsem z jesenskimi lokalnimi volitvami, na katerih bodo ponovno podprli predsednika občinskega odbora in dosedanjega župana Tonija Riflja. Občinski odbor bo tudi v prihodnje v določenem delu podpiral politiko stranke, čeprav se, kot ugotavlja predsednik 00 SDS Toni Rifelj, problemi na lokalnem nivoju velikokrat bistveno razlikujejo ob usmeritev in videnja strankine centrale.
Stranka na lokalnem nivoju nima lastnega programa oziroma v celoti podpira program s katerim njihov kandidat nagovarja volivce. Rifelj se bo za tretji mandatžupana potegoval s programom nadaljnje izgradnje občinske infrastrukture. Po občinskem središču naj bi v prihodnjih letih večji poudarek namenili projektom v Bočni in Novi Štifti. V kolikor bo uspel volivce prepričati tudi v tretje naj bi v prvi polovici mandata uredili nov most pri Friclju na Kropi, v Gornjem Gradu pa naj bi zaključili rekonstrukcijo regionalne ceste.
Savinjčan
Agrarna skupnost PETELINJE« Gornji Grad
išče izvajalce za sečnjo in spravilo, ter kupca za posekan les v svojih gozdovih za leto 2002.
Načrtovana sečnja: od 15.9. do 31.10. 2002
cca. 1000 m3 iglavcev in listavcev.
Zainteresirane izvajalce in kupce prosimo, da pošljejo svoje
pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINjEK, 3342 Gornji Grad.
Rok za zbiranje ponudb: 30.8.2002
Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel.:03/58-43-079.
PRENOVLJENI POSLOVNI PROSTORI MOZIRSKE ZADRUGE V RADMIRJU
Celovita ponudba na
enem mestu
V Radmirju so odprli prenovljene poslovne prostore Pošte, objekta, ki je v lasti mozirske zadruge. Dogodek je popestrila s kratkim kulturnim programom Jožica Rudnik.
Objekt je svojemu namenu predal direktor Anton Vrhovnik, kije vgovoru predstavil vloženo delo v obnovo hiše, ki sojo po denacionalizacijskem postopku uspeli odkupiti od lastnikov. Tako so na račun gostilniškega dela povečali prodajne prostore živil, obnovili skladišče reproma-teriala, asfaltirali parkirišče in obnovili fasado. Stroški obnove so znašali preko trideset milijonov tolarjev, katere je prispevala Zadruga Mozirje,
Zadruge pa je bilo zaupano Branki Rozenstein in Andreju Presečniku. Kljub oteženim pogojem dela v trgovini vtem času, so se na Pošti poskušali prilagajati kupcem, tako dajeta ves čas obnove obratovala.
Ob odprtju so svoje želje izrazili občinski svetniki: Boško Trbovšek, ki je desetletje bil poslovodja na »Pošti«, Francka Štiglic in županja Anka Rakun. Vsi so si bili enotni, daje tako obnovljen objekt lahko le v ponos
Prvi nakup v prenovljeni trgovini je ljubenski županji častil direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik (foto: Ciril M. Sem)
milijon poje k prenovi fasade primaknila tudi Občina Ljubno. Posodobitev objekta in opreme je delo številnih domačih in tujih podjetnikov, ki so zdeli pričeli oktobra lani,zaključili pa maja letos. Operativno delo s strani
Radmirju in njegovim prebivalcem. S celovito ponudbo na enem mestu so se v mozirski zadrugi poskušali približati kupcem tudi vtem delu doline.
Marija Sukalo
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
AKCIJA v mesecu AVGUSTU:
NOTRANJA VRATA
10% popust za gotovinsko plačilo
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE
Imenovanje novega sekretarja
Izvršni odbor Območne obrtne zbornice Mozirje je na svoji zadnji seji po predhodnem dogovoru s funkcije sekretarke razrešil Nevenko Rojs in na predlog predsednika OOZ Franca Benda za vršilca dolžnosti imenoval dosedanjega podpredsednika zbornice Francija Kotnika. S to kadrovsko spremembo želijo zagotoviti nemoteno funkcioniranje zbornice. Kotnik pa naj bi funkcijo opravljal do maja 2003, ko poteče mandat sedanjim organom zbornice.
Franci Kotnik bo funkcijo sekretarja na Območni obrtni zbornici Mozirje opravljal do maja 2003 (foto: Ciril M. Sem)
Delo sekretarja je osredotočeno predvsem na nudenje strokovne pomoči gostinski, avtoprevozniški, živilski, frizerski, avtoremontni, tekstilni, lesarski, elektro, kovinski in
gradbeni sekciji. Poleg teh delujeta znotraj zbornice izredno uspešna športna sekcija in sekcija upokojencev. Od okoli 500 obrtnikov znotraj zbornice, jih je okoli 120 av-
toprevoznikov. "Večini avtoprevoznikov se v prihodnjih mesecih izteka licenca za opravljanje te dejavnosti, zato bodo morali z ustrezno dokumentacijo dokazati, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje prevozništva," opozarja Kotnik.
V jesenskem času bodo preko zbornice stekle aktivnosti vezane na uvedbo sistema HACCP, kar v proizvodnem procesu živil pomeni, da bo mogoče za vsako živilo, ki se bo pojavilo v gostinski oziroma temu podobni prodaji, preveriti izvor. "Sistem HACCP je preventiven, sistematičen način proizvodnje varnih oziroma zdravstveno ustreznih živil. Zajema pridelavo hrane od kmetovalca do mize uporabnika in vključuje vse vrste živilske dejavnosti, kot so industrijska in obrtniška podjetja, gostinski obrati in kuhinje v
bolnišnicah, tovarnah, pa tudi promet z živili, kamor se uvrščajo skladišča, hladilnice, trgovine in transport," razlaga sekretar območne obrtne zbornice. Med pomembnejšimi nalogami s katerimi seta čas ukvarja mozirska obrtna zbornica bo seznanjanje obrtnikov z določbami in novostmi zakona o delovnih razmerjih, ki začne veljati s prvim januarjem prihodnje leto, v okviru septembrskega mednarodnega obrtnega sejma v Celju pa se nameravajo obrtniki iz Zgornje Savinjske doline udeležiti vseh strokovnih posvetov in okroglih miz. Čeprav so se odločili, da se tokrat sejemskim obiskovalcem ne bodo predstavili z lastnim razstavnim prostorom, bodo na športnih igrah poskušali osvojiti čim več najvišjih mest.
Savinjčan
ZA OB NEDELJAH ODPRTE PRODAJALNE NAJ BI BILO OBVEZNO SOGLASJE ZAPOSLENIH
Kompromisna rešitev glede obratovalnega časa
To, kar je vladi oziroma gospodarskemu ministrstvu naložilo ustavno sodišče že pred letom dni, so pretekli teden pripravili na sestanku predstavnikov trgovskih delodajalcev in delojemalcev.
V nadaljnjo obravnavo naj bi šlo besedilo, ki pravi, "da sme trgovec določiti tedenski obratovalni čas prodajalne za delovne dni od ponedeljka do sobote. Ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih, kot manj ugodnem delovnem času, sme trgovec določiti obratovanje prodajalne samo v soglasju z zaposlenimi, pri čemer v gospodarski družbi pridobi soglasje na način, ki ga za sodelovanje delavcev pri upravljanju določajo zakon o soupravljanju delavcev in predpisi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev."
Gre za skupni amandma ekonom-sko-socialnega sveta in sindikalne strani na vladni predlog spremembe
17.	člena zakona o trgovini, ki ga bo predvidoma na prvi septembrski seji obravnaval državni zbor.
Po končanih pogajanjih je bilo na novinarski konferenci slišati, da gre za zgodovinski korak pri urejanju odnosov med zaposlenimi in vodslvi
trgovskih družb, saj so pri urejanju manj ugodnega obratovalnega časa trgovin vključili svete delavcev in sindikat s pravico (ne)soglašati z obratovanjem njihovih prodajaln ob praznikih in nedeljah. To pomeni, da bodo pogajanja za višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času, ki jih sindikat postavlja kot pogoj za soglašanje z nedeljskim obratovalnim časom prodajaln, trda in dolga.
Zaradi prenizko postavljene cene dela ob nedeljah in praznikih je bila delodajalska stran doslej zadovoljna, saj dobijo prodajalke za sedem ur nedeljskega dela okoli 1300 tolarjev dnevnega dodatka. Po napovedih sindikata delavcev v trgovini bodo zahtevali podvojen znesek, pri čemer sindikati računajo, da se bo zaradi višjih stroškov dela pri nedeljskem obratovanju večina delodajalcev odločila trgovine v nedeljah in praznikih preprosto zapreti.
Savinjčan
GORNJI GRAD
Pred razgrajači tudi čebele niso varne
Vse bolj očitno je, da ima mladoletna mladina (vsaj del nje) v Gornjem Gradu v času počitnic mnogo preveč odvečnega časa, ki ga namesto za pametne zadeve izrablja za pohajkovanje in znašanje nad vsem, kar se jim znajde na poti. Očitno tudi čebele niso več varne, saj nas je lastnik vzorno urejenega čebelnjaka, ki želi ostati neimenovan, opozoril, da so mu mladoletniki sežigali čebele.
Vse skupaj naj bi se dogajalo v zgodnjih večernih urah, ko se čebele hladijo na deski pred čebelnjakom. Pomečkana trava pred panjem, na palico privezan zažgan papir ter mrtve čebele so ostali za nepridipravi, ki se očitno počutijo pomembni samo, ko ljudem povzročajo škodo. Komur je vsaj približno jasno, koliko truda in delaje treba vložiti pri čebelah, ve, kako se je počutil lastnik pomorjenih čebel, ko je zjutraj zagledal razdejanje pred čebelnjakom. Ob tem se je seveda vredno vprašati, kaj počne mladina v prostem času oziroma, ali nikogar ne zanima, če sploh še obstajajo vrednote, ki se spo-štujejo?
Savinjčan
STARI POTNI LISTI NE VELJAJO VEČ, RAZEN ZA POČITNICE NA HRVAŠKEM
Rdeči in dražji
Po desetih letih ostajajo modri potni listi samo še zgodovinski spomin na začetke samostojnosti slovenske države. Od torka so namreč v veljavi samo še (bordo) rdeči potni listi, usklajeni z evropskimi direktivami ter opremljeni s številnimi varnostnimi in drugimi izboljšavami. Tisti, ki stare potne liste še niso zamenjali, bodo to lahko brez težav storili v prihodnje, vendar bodo za potovalni dokument odšteli več kot tisti, ki so se za ta korak odločili še pred iztekom veljavnosti starih potnih listov.
Nad prostorom na Lazah so bili Ljubljančani navdušeni, saj so ugotovili, da imajo za izvajanje taborniškega programa veliko izhodiščnih točk tako za starejše, ki jim pripravijo bolj zahtevne naloge, do tistih enostavnih za najmlajše. Poleg odkrivanja različnih znamenitosti doline so se podali tudi na bivak. To je večdnevno bivanje v naravi, kjer si s šotorko in preprostim kuriščem zagotovijo bivanje in hranjenje v naravi.
Najmlajši so tovrstno preizkušnjo opravili v bližini tabora ob reki Savinji, medtem ko so se starejši podali na Čreto in Žovneškoter Braslovško jezero. Orientacijsko tekmovanje, ki so ga pripravili v oklici Kokarij pa je vsem udeležencem tabora prineslo
nova znanja na področju kartografije in zgodovine kraja. Pri postavljanju pionirskih objektov so se urili v ročnih spretnostih. Prve dni taborjenja so z Ljubljančani Zgornjo Savinjsko dolino raziskovali tudi taborniki iz Katalonije, ki so gostiteljem prikazali svoj način dela in bivanja v naravi. Izmenjava izkušenj je bila dobrodošla vsem. Ob koncu taborjenja so gostoljubja Ljubljančanov bili deležni tudi skavti iz Hamburga. Ob zaključku desetdnevnega taborjenja so si bili taborniki rodu Dobre volje enotni, da se v Zgornjo Savinjsko dolino še vrnejo, saj so bili presenečeni nad gostoljubnostjo domačinov, njihovo pristnostjo in odprtostjo.
Po novem bo potrebno za potni list z 32 stranmi odšteti 6.000 tolarjev (prej 5.300), za debelejšega, z 48 stranmi, pa 6.500 tolarjev (prej 5.800 tolarjev). "Gre za osnovno ceno potne listine," razlaga načelnik Upravne enote Mozirje Darko Re-penšek, "v končno ceno, ki jo plača državljan, pa je potrebno prišteti še 2.480 tolarjev upravne takse. Po dogovoru slovenskega in hrvaškega notranjega ministra velja plavi potni list za prestop hrvaške meje do 31.10.2002, vendar samo ob predložitvi še enega veljavnega osebnega dokumenta, opremljenega s sliko.
Na območju UE Mozirje je po nekaj dni starih podatkih prijavljenih 16.738 oseb, od tega ima veljavno osebno izkaznico 10,271 ali 61,3 odstotka prebivalcev. Nov potni list sije pred iztekom veljavnosti starega pridobilo 22 odstotkov prebival-
cev, "zaskrbljajoče pa je," ugotavlja Repenšek, "da je 4.733 oseb, kar pomeni 28 odstotkov prebivalstva doline, ki nimajo nobenega veljavnega dokumenta, in da je v Zgornji Savinjski dolini kar 2.347 ljudi (14 odstotkov), ki nimajo prav nobenega dokumenta s katerim se je mogoče verodostojno identificirati. Vedeti je namreč potrebno," pravi Repenšek, "da se je mogoče veljavno izkazati tudi z vozniškim dovoljenjem. Stanje je resno, saj je veliko občanov, ki opozoril o potrebi po novih dokumentih niso vzeli resno. Po zakonu o osebni izkaznici je ta obvezna za polnoletne občane, ki nimajo drugega dokumenta. Za vse, ki nimajo osebne izkaznice ali druge javne listine, opremljene s fotografijo, je predvidena kazen od deset do sto tisoč tolarjev," opozarja načelnik mozirske upravne enote.
Savinjčan
ZGORNJSAVINJČANI DIHAMO CIST ZRAK
Šoštanjski žveplov dioksid nas ne doseže
Zadnjih šest let strokovnjaki na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani analizirajo vzorce medu iz širše okolice Termoelektrarne Šoštanj in iščejo v njih sledi žveplovega dioksida. V ta projekt so zadnja štiri leta vključeni tudi štirje čebelarji iz Mozirja in njegove okolice.
Iz dobljenih rezultatov raziskav na zemljevidu prikažejo obremenjenost z onesnažili iz termoelektrarne na določenih območjih. V letu 2001 je v elektrarni že delovala druga čistilna naprava, ki čisti dimne pline iz največjega bloka, imenovanega B5. Rezultati so nedvoumni in pričajo o tem, da so z žveplovim dioksidom v večji meri onesnažene le še Gavce in okolica Zavodenj.
Vzorci medu iz čebelnjakov v Mozirju, Šmihelu, Lokah in Ljubiji prikazujejo odlično stanje tega območja. Raziskave so pokazale, da onesnažil iz Šoštanja tukaj ni več. Količine žvepla, ki se še pojavljajo v medu, so zgolj naravne vseb-
nosti, ki pa se jim ni mogoče izogniti. Znano je namreč, da imajo medovi nektarnega izvora nižjo, medovi iz mane pa višjo naravno vsebnost žvepla. Te razlike so sorazmerno velike, saj vsebuje na primer smrekov med tudi do desetkrat več žvepla kot kostanjev, lipov ali akacijev.
Iz rezultatov raziskav gre slutiti, da Mozirjani in okoličani, vsaj kar se tiče Termoelektrarne Šoštanj, dihajo čisti zrak. Le-ta je izrednega pomena pri fizičnem zdravju krajanov. Žlička čistega medu pa lahko, tako zatrjujejo čebelarji, pomaga tudi pri izboljšavi duševnega zdravja, karje predpogoj za stabilno fizično zdravje.
Benjamin Kanjir
TABORNI PROSTOR NA LAZAH
Ljubljanski taborniki odkrivali našo dolino
V preteklem tednu so na Lazah na tabornem prostoru II. Grupe odredov Celje taborili ljubljanski taborniki rodu Dobre volje iz Šiške. Rod, ki bo naslednje leto praznoval pol stoletja delovanja ima v svojih vrstah različno starostno strukturo tabornikov.
LJUBNO OB SAVINJI
Urejenost kraja z lepotnimi napakami
Komisija ljubenskega turističnega društva v sestavi Jana Lipovšek, Matija Nastran in Franc Atelšek je pri ocenjevanju urejenosti hiš na Ljubnem in okolici ugotovila, da ljudje v glavnem lepo skrbijo za urejenost svojih domov in s tem za urejen videz celotnega kraja. To je opazila tudi komisija Turistične zveze Velenje, ki je letos Ljubno uvrstila na prvo mesto na območju Spodnje in Zgornje Savinjske doline v kategoriji "ostali kraji".
Najlepše urejeno hišo na Ljubnem ima po mnenju komisije Jožica Valte, z urejenostjo pa se lahko pohvalijo še mnoge gospodinje, saj je znano, da za rožice v glavnem skrbijo ženske, medtem koje moškim še naprej zaupana košnja trave. Turistična priznanja so prejeli tudi lastniki skladno urejenih gostinskih in športno rekreacijskih objektov, ob ogledu kraja pa je komisija naletela tudi na posamezne manj lepe točke, ki kažejo, da skupna podoba kraja le ni tako enoznačno mavrična, kotto mislijo nekateri. V prihodnjih letih bo potrebno, po mnenju turističnega društva, poskrbeti za dotrajane objekte v Vrbju in razpadajočo nekdanjo klavnico, stare hiše na Ljubnem in okoliških krajih, člane komisije pa moti tudi zanemarjen breg ob cesti na Rosulje in neurejena okolica pri gostilni v centru Ljubnega.
KAMPIRANJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Turisti se radi vračajo
Na območju Zgornje Savinjske doline delujejo štirje kampi, v katerih lahko domači in tuji gostje preživljajo bolj ali manj aktivne počitnice. Njihova zasedenost je iz leta v leto boljša, saj gre pri kampiranju za doživljanje aktivnejšega stilna z naravo. Je pa takšen dopust tudi dokaj poceni.
Logarska dolina, najvišje ležeči kamp, skoraj sameva
Najvišje ležeči kamp se nahaja ob vhodu v Logarsko dolino. Deluje v sklopu podjetja Logarska dolina d.o.o., ki skrbi tudi za različne razvedrilne in razvedrilno-športne programe gostov, ki se v njem nastanijo. Teh v zadnjem času ni prav veliko, saj podjetje zaradi negotove situacije glede obstanka kampa ne tej lokaciji, v njegovo promocijo ne vlaga posebnih sredstev. Lastnik zemljišča je namreč bližnji kmet, ki pa se vsako leto posebej odloča, kaj bo z omenjenim prostorom. V primeru, da kamp na tem mestu ne bo več mogoč, upravljavci aktivno razmišljajo o nadomestni lokaciji.
z marsičim, vse pa je naravnano v aktivno preživljanje dopustniškega časa. Na voljo imajo izposojo koles, vožnje s kajaki in rafti, dve peščeni teniški igrišči, čudovite destinacije za krajše in daljše pohode in drugo. Kamp je odprt od prvega maja do konca oktobra, odvisno od vremena.
Največji kamp vZgornji Savinjski dolini, Menina, se nahaja na levem bregu Savinje v Varpoijah. Razprostira se na petih hektarih površin in lahko sprejme več sto gostov. To so večinoma Belgijci in Nizozemci, v zadnjem času pa se tovrstnega preživljanja dopustov in
Malce nižje ležeči kampje Srnica, ki se nahaja ob izhodu iz Luč. V njem je 50 prostorov za kampiranje. Trenutno je zelo dobro zaseden, gostje pa so predvsem iz tujine, Belgije, Nizozemske, Nemčije in Španije. Upravljavec kampa je podjetje TGM Petek.
Turisti se lahko pri njih ukvarjajo
počitnic poslužuje tudi vse več Slovencev. Trenutno so dokaj dobro zasedeni, seveda pa je zasedenost pogojena z vremenskimi razmerami in letošnje poletje tovrstnemu turizmu nikakor ni naklonjeno. Lahko pa se pohvalijo z izredno raznoliko ponudbo aktivnih dejavnosti, tako da njihovim obiskovalcem nikoli ne
Največji kamp v dolini, Menina, se razprostira na 5 hektarih
Kamp Srnica je trenutno zelo dobro zaseden z gosti iz tujine
more biti dolgčas. Trenutno imajo na razpolago kar 52 dnevni program. Njihova posebnost je tudi jezero, v katerem se lahko gostje kopajo. S kampom upravlja Jure Kolenc.
Četrti Zgornjesavinjski kamp je Savinja, ki se nahaja na desnem
gostje v njem zadržujejo po dva do tri dni, si naberejo energije, med tem pa obiščejo Logarsko dolino, Golte, Sleme in podobne vrhove.
Zgornjesavinjski kampi so dokaj dobro poznani širom po Evropi. O tem pričajo gostje, ki se na ta prostor vračajo iz leta v leto. Kapacitete
Kamp Savinja na Pobrežjih obiskujejo predvsem Nemci in Nizozemci, najdejo pa se tudi turisti iz Belgije, Italije, Izraela in Češke
						
IIH1II—11^. • .		J				
bregu reke Savinje na Pobrežjih. V njem vas prijazno sprejme upravnica Rozka Petrin.
V kampu je okoli 40 prostorov, ki se jih v zadnjih letih poslužujejo predvsem Nemci in Nizozemci, pridružijo pa se jim tudi turisti iz Belgije, Italije, Izraela, Češke... Največjo zasedenost beležijo junija in julija, manj gostov pa je bilo letos maja. Seveda tudi pri njih obisku botruje vreme. Kampje prehodnega značaja, kar pomeni, da se
so jim ponujene preko raznih tujih turističnih agencij, veliko informacij pa je moč dobiti tudi na internetu. Kljub temu, da v kampih zadovoljujejo večini njihovih počitniških potreb, bi veljalo razmisliti tudi o dodatnih vsebinah, ki bijih lahko ponujala in tržila turistična društva. Morda bi se lahko z njimi povezale tudi turistične kmetije in podobni dejavniki, ki bi na ta način zaslužili kakšen dodatni tolar.
Benjamin Kanjir
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
Z novim vozilom ob intervencijah hitrejši
Prva sobota v avgustu je za okoninske gasilce bila poseben praznik. Svojemu namenu so predali novo kombinirano vozilo in s tem dejanjem zaključili niz delovnih aktivnosti, ki so sledile v preteklosti - obnova doma, prenova fasade in letos še vozilo.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Pobuda ljubenske županje je neumestna
Pred tedni smo v Savinjskih novicah pisali o pobudi županje ljubenske občine Anke Rakun, naslovljeno na mozirsko upravno enoto, s katero želi, da se na Ljubnem odpre informacijska pisarna za potrebe Ljubencev, Lučanov in Solčavanov. Na informacijo, ki jo je posredovalo tudi Delo, so se odzvali na UE Mozirje, načelnik Darko Repenšek pa županji in vsem, ki jim ni jasno, da na tem območju informacijska pisarna že posluje sporoča, da gre za neumestno pobudo, ki jo je lahko razumeti kot ceneno predvolilno potezo.
"Presenečen sem, da županja Anka Rakun ne ve, da smo 10. oktobra lani v Solčavi predstavili poslovanje na novo opremljene informacijske pisarne. Gre za Informatizirane urade ali informacijske pisarne UE Mozirje v Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi in vedno sem poudarjal, da gre pri tem projektu za vz-gledno sodelovanje omenjenih občin in upravne enote.
Omenjene občine so pristale na finančno podporo v smislu nakupa opreme, s tem, da so v Lučah in Solčavi zagotovili tudi nove prostore. Čudi me pobuda županje, kot da ne ve, da v njeni hiši že od lanskega 10. oktobra posluje informacijska pisarna UE
Mozirje. Informacijska pisarna nudi vse usluge, kijih našteva županja in to je bilo poudarjeno in napisano skoraj v vseh medijih. Ocenjujem, da ljubenska županja tega ne ve. Kar se tiče njene skrbi za občane Luč in Solčave, se bo morala županja dogovoriti s kolegoma iz Luč in Solčave in v kolikor pristaneta, da ukinemo urada v njunih občinah, zagotavljam, da lahko poslujemo v ljubenski informacijski pisarni vsak dan. Toda o tem se bodo morali odločiti omenjena župana in županja, nikakor pa za kaj takega ni pristojna Upravna enota oziroma njen načelnik," pravi načelnik Darko Repenšek.
Savinjčan
VLCERSKI KVIZ
Zmago za točko odaesli Gornjegrajci
Ob Flosarskem balu so na Ljubnem pripravili vlcerski kviz, s katerim so hoteli osvetliti življenje gozdarjev nekoč. Idejni projekt kviza je delo Helene Šlogar, ki je ekipam pripravila gradivo, medtem ko so znanje tekmovalcev ocenjevali člani komisije iz vrst gozdarjev, ki tovrstno delo dobro poznajo.
Ljubenska županja Anka Rakun je simbolično predala vozilo gasilcem (foto: Ciril M. Sem)
Ni naključje, da sta se v kvizu o gozdarstvu pomerili ekipi Ljubnega in Gornjega Gradu, saj je v preteklosti od te dejavnosti živelo veliko ljudi iz obeh dolin, Savinjske in Zadrečke. V poldrugi uri so tekmovalci odgovarjali na deset vprašanj, ki so v skupnem seštevku prinesla vsaki ekipi štirideset točk.
Zavidljivo znanje in izenačen boj je botroval dodatnemu vprašanju, pri katerem so več sreče imeli Gornjegrajci in zma-
go odnesli le za eno točko razlike. Po mnenju predsednika komisije Matije Nastrana so tekmovalci pokazali vrhunsko zanje s področja gozdarstva med obema vojnama. Tema je bila obširna, saj je obsegala od sečnje in spravila lesa nekoč do danes. Namen kviza je bil približati ljudem podobo o delu v gozdu, predvsem mladim in prav slednjih je bilo v dvorani največ.
Marija Šukalo
Po besedah Franca Goveka bodo tako sedaj gasilci v intervencijah hitrejši, sajjihjestaro vozilo pri teh dejavnostih precej omejevalo. Stroške vozila, devet milijonov tolarjev in polje s petimi milijoni pokrila občina, preko dva milijona so prispevali iz društvene blagajne, skoraj dva milijona pa so prispevali razni sponzorji in botri.
Vozilo je gasilcem predala ljubenska županja Anka Rakun, ki jim je zaželela uporabo vozila predvsem za vaje in ne za intervencije. Medtem je Roman Kra-jner, predsednik gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, prepričan, da društva skrbijo za razvoj in napredektehnike, vendar pa jim brez pomoči občin to ne bi uspevalo. Monsignjor Jože Vratanar pa je poskrbel za blagoslov vozila z željo naj bo vožnja z njim vama.
Ob tako pomembnem dogodku kot jeza PGD Okonina predaja gasilskega vozila svojemu namenu so članice društva Toplica pripravile manjšo
razstavo ročnih del in pogostitev. Po besedah predsednice Margarete Atelšek je bila sicer malo skromnejša, saj so hrano članice pripravljale v svojih kuhinjah. Prepričana je, da bo sedaj, ko so gasilci zaključili ssvojimi velikimi obnovami, na vrsti tudi kuhinja v gasilskem domu. S tem pa bodo v društvo vključene podeželske ženske lahko
pripravljale hrano tudi vtem prostoru. In ob pomoči ljubenske občine in okon-inskih gasilcev ter deležem lastnih sredstev upajo, da bodo na razpisu, na katerega so kandidirale, tudi uspele. Ob predaji vozila pa je zaželela gasilcem, da naj zagori le želja po druženju. Tega ognja pa ni potrebno gasiti, ampak spodbujati, sožitje obeh društev pa naj bo še vedno tako dobro, kot je bilo do sedaj, saj se v svojih dejavnostih dopolnjujejo. »Življenjeje lepše, če se družimo in ne hodimo eden mimo drugega,« je prepričana Atelškova.
Marija Šukalo
NA LJUBNEM SO POTOMCI VLCERJEV IN FLOSARJEV SPRAVILI POD STREHO ŽE 42. FLOSARSKI BAL
Silna nevihta, ki seje razbesnela v nedeljo dopoldne, ni obetala kdo ve kako razburljivega zaključka turističnega tedna, ki ga Ljubenci že 42. let prirejajo pod imenom Flosarki bal. Predsednik organizacijskega odbora Stanko Zagožen je bil, kljub vse prej kot ugodni vremenski napovedi, optimist in ko so se za Črnivcem oblaki začeli redčiti, so bili ljubenski flosarji prepričani, da jim bo tudi tokrat uspelo prikazati skoraj vse, kar je narodopisnega na Ljubnem vredno videti.
Nekoliko manjšemu številu obiskovalcev so se na vozovih predstavili "vlcerji", mlatiči, mlinar, kmečke ženske iz društva Toplica, kovač, opekarji. Gledalci so si lahko ogledali večer ob
Mokrega krsta je bil letos deležen sedemnajstletni Matej Podkrižnik in tako je povsem formalno stopil v fiosarsko druščino
krušni peči, seveda pa so bili tudi tokrat na čelu povorke domači flosarji, katerim so se pridružili kolegi z Drave.
Vrhunec slavja in veselja so priredili na Savinji z udiranjem flosa in vožnjo z njim od Kolenčevega jeza do prireditvenega prostora, kamor je "krma-niš" Martin Juvan-Čuks varno prikrmaril flos in premočene flosarje. Od silne vneme je izgubil podplat na čevlju, kar pa ni skalilo razpoloženja in dobre volje. Krst zelenca je običaj, s katerim so po vsaki
flosarski rajži sprejeli v vrste zapriseženih flosarjev mladeniča, kije prvič skusil bridke in vesele trenutke flosarskega opravila.
Tokrat so po starem običaju krstili sedemnajstletnega Mateja Podkrižnika, ki je pred "krmanišem" Martinom Juvanom in birtom Kolarjevim Franjom slovesno obljubil, da se bo v dobrem in slabem pokoraval flosarskim običajem. Tako kot Ljubenci že peto desetletje v dobrem in slabem prenašajo sporočilnost zgodovinskega izročila flosarije sedanjim in bodočim rodovom.
Savinjčan
“Krmaniš” Martin Juvan-Cuks je svoje flosarje žive in ravno prav premočene vodil vse do zastavljenega cilja
ŠD DRETA KOKARJE
100 članov v Ankaranu
POVPRAŠALI SMO
Klima naprave in vzdrževanje
Letovanja v Ankaranu, ki ga organizira ŠD Dreta Kokarje in je tokrat bilo drugo po vrsti, se je letos udeležilo kar sto članov tega društva. Kampiranje, ki je to poletje potekalo od 12. julija naprej, je bilo po udeležbi in izvedbi še uspešnejše kot lani. To je bilo prazaprav pričakovati, saj se dobre stvari same hvalijo, izkušnje pa tudi naredijo svoje.
Hja, kje so časi, ko se nas je večina vozilo v avtomobilih »prekuhanih« od žgočega sonca. Danes je življenje lagodnejše, vsaj za tiste, ki imajo v avtomobilih vgrajene klimatske naprave. Pa naj bo ročna, polavtomatska ali avtomatska. Bolje kot nič, pa pika! Kdor danes kupi jeklenega ljubljenčka brez klima naprave, je domače povedano malce za časom, saj se ne zaveda, da ga bo hudirjevo težko prodal. Prvo vprašanje ob nakupu rabljenega avtomobila se glasi: "Ali ima klimo?" In če je ni...
Udeležba preko vikenda je letos dosegla magično število sto, med tednom pa je bilo počitnikarjev nekaj manj. Živahno je bilo vseskozi, saj so se tu zbrali tako mladi kot stari. Najmlajši udeleženec še ni star pol leta, medtem ko so najstarejši že presegli zlata šestdeseta, Vsako jutro, nekaj po sedmi uri, seje iz radia v kuhinji oglasila vesela pesem Kukavica in oznanila, da je zajtrk pripravljen. Razen najbolj trmastih zaspancev, so vsi pohiteli proti jedilnici pod velikim šotorom, lačen pa ni ostal nihče, tudi največji zamudniki ne. Treba je pohvaliti vse mojstre v kuhinji, ki so delali preko celega dne, hrana pa je bila odlična. Vedno pa so se našli tudi pomočniki, tako za lupljenje krompirja kot za
Mladi in stari so se v ankaranskem kampu odlično sprostili, zato ni skrbi, da bi naslednje leto sameval
pomivanje posode.
Po kosilu se je v kampu umirilo, morje je vabilo v svoje osvežujoče naročje. Zvečer je spet postalo živahno, ko sta večerni hlad in lepo založen šank poskrbela za prijetno razpoloženje. Najboljša stran kampiranja je bila vtem, da so se naklepetali stari prijatelji in sokrajani, ki se zaradi pomanjkanja časa ne srečajo tolikokrat, kot bi bilo prav.
Prostor, katerega ima na skrbi ŠD Dreta Kokarje, pa še vedno ni prazen. V tem času tam letujejo Rečičani, ki se bodo ta konec tedna poslovili, organizatorje pa čaka še pospravljanje šotorov in prevoz vse opreme nazaj domov.
Tatiana Golob
Piše: Igor Pečnik
Že več kot 85% srednjega avtomobilskega razreda se vozi z vgrajeno klimatsko napravo. V nižjem razredu je ta delež "le" 60%, vendar se z leti krepko povečuje. Sicer pa, če kupujete avto poleti, vam prodajalci prijazno podarijo klima napravo. Obstaja možnost naknadne vgradnje, ki pa ni preveč priporočljiva, saj načeloma te naprave delujejo slabše. Vsekakor pa se splača doplačati za avtomatiko, saj več kot polovica voznikov ne ve, kako se pravilno nastavlja ročna klima naprava. Pa so glavoboli in prehladi tu! Avtomatika pa deluje lepo in nežno, če seveda ne pretiravate z nizko temperaturo. Približno 22 stopinj, ali pri hudi vročini 24, je ravno prav. Vožnja z 18 stopinjami ni pametno ravnanje.
Če vprašate prodajalca avtomobilov, ni potrebno vzdrževanje klimatske naprave, saj je to zaprt sistem. Večina proizvajalcev
avtomobilov to zagovarja, vendar temu ni tako in klima naprava gre po petih do sedmih letih "rakom žvižgat". In strošek je tu! Načeloma se priporoča vsake dve leti pregled napolnjenosti, kajti klima vsako leto izgubi 10 do 15% tekočine, kar se odraža v zmanjšani moči hlajenja. Problem je predvsem v tem, da hladilna tekočina služi tudi kottesnilna in mazalna tekočina, kar pomeni, da se ob upadlih količinah zmanjša tako mazanje kot hlajenje. Zato od servisa vsaj vsaki dve leti zahtevajte pregled napolnjenosti, povprašajte pa tudi za strošek pregleda, saj ga znajo lepo zabeliti.
Za daljšo življenjsko dobo je pomembno tudi priporočilo, da naj klimatska naprava deluje vse leto. Če je pogosto in predolgo izklopljena, se osušijo gredi kompresorja in tesnil in kaj lahko pride do poškodb in dragega servisa. Vključena naj bo vsaj nekaj deset minut na mesec, pa čeprav je tu zima.
V vročih poletnih dneh nas potreba po tekočini pogosteje kot sicer vodi v bližnje lokale, kjer nas natakarica oziroma natakar s postrežbo priljubljene pijače odreši neprijetnega občutka žeje. Tudi od prijaznosti in prikupnosti osebja je v veliki meri odvisno, ali se bomo v gostilno, bar, restavracijo ali kakšen drug lokal s postrežbo pijače in/ali hrane še vrnili. Od tod ideja za poletno akcijo izbora
Naj natakarice/Naj natakarja
Zgornje Savinjske doline
Gotovo ste ob obisku gostinskih lokalov v naši dolini že kdaj naleteli na osebo, ki se vam je vtisnila v spomin zaradi prisrčnosti in simpatičnosti. Če je tako, izpolnite kupon na dnu strani in glasujte zanjo!
Ko boste glasovali za vašo najbolj priljubljeno natakarico in/ali natakarja boste obenem sodelovali v nagradnem žrebanju. Sredi septembra bomo izmed glasovnic namreč izžrebali dobitnike TREH PRIVLAČNIH NAGRAD, kakšnih pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Podrobnosti o nagradah vam bomo zaupali v naslednjih številkah vašega časopisa Savinjske novice.
Sedaj pa veselo na delo - navijajte za najbolj simpatično natakarico, najbolj simpatičnega natakarja Zgornje Savinjske doline.
Glasovnica - najnv Glasujem za:	\\ VJAKAR/NAJ NATAKARICA
ki ie zaDoslen/a) v: _	j *
M nje ime in priimek'	
Naslov:	
FIT Leasing
FIT leasing d.o.o., družba za finančne storitve, 3320 Velenje, Rudarska 3
OBJAVLJA PRODAJO SLEDEČIH VOZIL:
1.	AUDI A8 3,7 QUATTRO TIPTRONIC, let. 96
2.	MITSUBISHI SPACE WAGON 2,0 GLXi, 4x4, let. 94
3.	ROVER 620i, let. 95
4.	ROVER 214SÌ, let. 95
5.	DAEWOO LANOS 1,5. let. 98
6.	OPEL OMEGA 2.6 CD, let. 92
7.	PEUGEOT 405 GL, let. 93
8.	KIA PRIDE 1,3 BASE, let. 98
9.	ŠKODA OCTAVIA 1,8 SLX, let. 97
10.	MERCEDES BENZ C 180, let. 97
11.	MERCEDES BENZC 180, let. 98
12.	KIA SEPHIA 1,8, let. 98
13.	RENAULT ESPACE 2,0, let. 99
14.	DAEWOO ESPERO 1,8 CD, let. 96
15.	DAEWOO TICO SX, let. 97
16.	PROTON 313 PERSONA, let. 99
17.	KIA CLARUS WAGON 1,8, let. 98
2.800.000.	00 SIT
900.000.	00 SIT
950.000.	00 SIT
550.000.	00 SIT
700.000.	00 SIT
449.000.	00 SIT
250.000.	00 SIT
250.000.	00 SIT
1.350.000.	00 SIT
2.599.000.	00 SIT
2.799.000.	00 SIT
1.099.000.	00 SIT
3.223.000.	00 SIT
599.000.	00 SIT
309.000.	00 SIT
899.000.	00 SIT
1.630.000.	00 SIT
Informacije na tel.: 03/899-53-12 in 031/396-634
SOLCAVA
Praznik faranov in
krajanov
V Solčavi so si za praznovanje občinskega praznika izbrali 5. avgust, dan, ko godujenjihova farna zavetnica Marija Snežna. Vkrajuješenelakodavno delovalo precej društev in organizacij, ki so s svojim delom krepko presegali okvire sedanje občine, zato so nedeljsko praznovanje zastavili podobno kot lani. Na
i-niimn nnnin ma -b illuIIÌilljljIÌijiLjl nvA#lAlnintinÌA in invA awmIaIaiiSIÌ mflniik m4m I a*
izviren način so z multimedijsko preastavnvijo in igro preastaviii zaanjin sto let. V prikazanem so poudarili ljudi, prav posebej zaslužne za razvoj Solčavskega.
Prvi častni občan Solčave je postal Damjan Haudej (desno)
(foto: Marko Slapnik)
ŽupanVojko Klemenšek seje v svojem govoru dotaknil pomena občine, saj je kljub vsakodnevnim težavam, s katerimi se srečujejo, vendarle lažje in, karje pomembno, sami skrbijoza razvoj občine, do katere so se dokopali po precejtrnovi poti. Ob razvojnih dosežkih in zastavljenih načrtih je postala občina Solčava, predvsem po zaslugi Logarske doline, tudi turistično daleč najprivlačnejši predei Zgornje Savinjske doline, kar pa seveda ne zmanjšuje težav, kijih že nekaj let povzroča prepotrebna sanacija po poplavi.
V Solčavi so letos prvič podelili tudi občinska priznanja, s katerimi se
želijo, po njihovem prepričanju, oddolžiti najzaslužnejšim občanom za preteklo delo. Tako je postal prvi častni občan Solčave v samostojni Sloveniji Damjan Haudej, kije vodil krajevno skupnost polnih dvajset let. Priznanja občine so dobili Valent Vider za neprecenljivo delo pri ohranjanju zgodovine in narodopisja tega območja, Franc Podbrežnik st., kije obdobje povojni zaznamoval s kulturnimi, družabnimi in družbenimi dejavnostmi, in Janez Čerček, ki je zaslužen za vsestransko uspešno postavitev Občine Solčava.
Pofegaiiščine Kruesbe Zefe
Piše: Aleksander Videčnik
fine koče dva orožnika iz Gornjega Grada. Ko sta slišala Zefo vpiti nekaj o Janezu, sta bila prepričana, da ji nekdo grozi. Nemudoma sta vstopila in iskala Janeza, ki ogroža Zefo in jo je skoraj ubil... Zeta ju je pomirila, češ da gre za lesenega svetnika, ki jojetresknil po nosu, koje padel na njo. Na vasi so spet obširno razpravljali o čudni nesreči, ki seje pripetila vZefinikoči.
OBČINSKEGA TAJNIKA JE SKRBELO...
Kadar je imela Zeta denar, to je bilo na dan, koje dobila pokojnino,
si je privoščila pohodni dan po vaških gostilnah. Saj je bilo znano, da se tudi sicer ni branila dobre kapljice. Ko pa so nastopili "njeni" dnevi, se ga je naluckala čisto po knapovsko. Vinsko utrujena je sredi vasi postala, kot bi na nekoga čakala. Mimo pa je prišel občinski tajnik in je Zefo vprašal, zakaj stoji tam s ključem v roki. Zeta ga je najprej zmedeno pogledala, potem pa izdavila: "Bočna se vrti, pa čakam, kdaj pride mimo moja koča, da bom doma." Tajnik je obupano zamahnil, saj ji pri tem doživetju ni mogel pomagati.
SVETI JANEZ IN ZEFA
Zeta je bila kljub svojim "knapovskim" navadam vesela, da se ji je ponudila priložnost za nakup kipa Svetega Janeza. Bajeje bil visok več kot meter in kar težek. V koči ni bilo
LETA 1931 SO NAPISALI ČLANEK O DIVJEM MOŽU V AMERIKI.
"V Luizijani so zaprli človeka, ki je živel po zapadnih gozdovih divje življenje. Star je bil 82 let, slišal je na ime Jean Schexnayder, sporazumeval se je le v francoskem jeziku. Obdolžen je bil, daje prekršil zakon o prohibiciji, ki je takrat v Ameriki veljal. Ko so mu kaznivo dejanje na razpravi po tolmaču obrazložili, se je možak strašno začudil, da more obstajati prepoved pitja alkohola sploh kje na svetu. Nikdar še ni kaj podobnega slišal in ni razumel, kaj vse to sploh pomeni. Predsednik sodišča mu je potrpežljivo razložil zakaj gre in ko mu je tolmač vse prevedel, se je gromovito zakrohotal. Razlaga se mu je zdela povsem neverjetna. "Bosonogec" (tako so pravili ljudem, ki nikoli niso obuli čevljev in so hodili vedno le bosi) je bil spoznan za krivega. Sodnik ga je obsodil na pet let... opazovanja. Možakje med razpravo zelo resno vprašal sodnika, ali še traja secesijska vojna. Predsednik mu je blagohotno pojasnil, da se je ta vojna končala že leta 1805."
Le kako so bili ti ljudje srečni, ko so živeli tako daleč od krutega sveta!
O - NOGE
"Če se krive noge dajo zravnati, so vprašali zdravnika. Da, je odgovoril profesor Hass, o-noge se zravnajo kot sveča!
kaj prida prostora in Zeta je poiskala mesto, kjer bo poslej stal lesen svetnik. Postavila gaje k spodnjemu delu postelje, da gaje vedno gledala, tako je pripovedovala. Neke noči pa seje zgodilo! Nekoliko nemirno je spala in se premetavala in kip je padel po njej in jo poškodoval po nosu. Kot je po tej nesreči pripovedovala, je Janez kar trdo padel po njej... Sprva seje prestrašila, potem poje vsvojem besu strašno preklinjala in vpila: "Frdamani Janez, kaj, hudiča, ti pride na misel, da padeš po meni in me skoraj ubiješ."
Po naključju sta prišla mimo Ze-
Tudi pri odraslem človeku je to mogoče, seveda le operativno. Pri malem detetu se lahko krive noge same od sebe zravnajo, saj so v tej starosti kosti še v stalni prezidavi. Po 6. letu starosti ne smemo več upati na to, da bo otrok dobil lepe noge. Operacija pomeni, da pod kožo brez bolečin kos kosti od njene polovice izdletimo do polovice. Potem naravnamo nogo in pustimo naravi sami, da izpolni izdletano kost. Taka operacija ne razočara ne zdravnika in tudi ne bolnika, saj postane celo hudo skrivljena golenica na ta način ravna kot sveča."
Naša pripomba bi bila le v tem, da se iz vsebine članka jasno razbere, kdo gaje pisal. Seveda novinar in ne zdravnik.
Tehnika
Vse tehnične revije in časopisi so bili tedaj polni pisanja o novem čudežu na polju prenašanja slik na daljave. Takole so zapisali v reviji Življenje in svet:
"Brezžično prenašanje slik je sicer še vedno v poskusnem stadia vendar pa je zadnji čas toliko napredovalo, da se ponekod že praktično uporablja s pravzadovoljivim uspehom. V Nemčiji se bavi s prenašanjem slik največ družba Telefunken s sodelovanjem docenta na univerzi v Lipskem profesor Karolusa, ki je izumil posebne vrste bobnič, ki sestoji iz velikega števila zrcalc, s katerimi se da slika razdeliti na 25.000 posameznih elementov, ki se drug za drugim preneso brezžično na prejemno postajo s tolikšno brzino, da se tamkaj lahko producira vsako sekundo 20 celih slik. Za tako naglo prenašanje se lahko uporabljajo samo kratki valovi, ker bi se
leta 1931
drugače motil ostali brezžični promet. Zaenkrat se prenašajo slike le na daljavo do 35 km, ker se pri večjih oddaljenostih često opaža, da se mesto ene slike reproducirajo kar dve druga vrh druge. Kratki valovi gredo namreč včasih večkrat zaporedoma okrog zemlje in tako se pripeti, da se en in isti znak večkrat zabeleži na prejemni postaji. S primerno urejenimi antenami si obetajo v kratkem odpraviti tudi ta nedostatek in potem bo deloval brezžični prenos slik prav tako zanesljivo kakor brzojav ali telefon."
Lahko dodamo, da so ti prvi koraki novega tehničnega izuma bili smeli in so torej veliko obetali. Verjetno so potem te postopke razvijali za vojaške potrebe, saj seje Nemčija kmalu potem že znašla vtemeljitih pripravah za drugo svetovno vojno. To je seveda le domneva in ne trditev.
Gospodinjski tečaj v Mozirju leta 1950. Vodila ga je Vilma Kocbek (sedi 5. z leve), zraven nje sta učitelj Rudi Mutec in učiteljica Lenka Kojc. Tečaj so imeli v šoli, ki je stala na mestu sedanje blagovnice. Sliko nam je poslala Jana Trogar iz Mozirja
3z starih knjig
Opravila v gozdovih v avgustu
Poletje je čas intenzivnega dela na poljih in seveda dopustov, zato je delo v zasebnih gozdovih manj intenzivno. Najpomembnejši opravili v gozdovih v poletnih mesecih sta varstvo pred podlubniki in skrb za gozdne prometnice, nekateri pa v tem času upravljajo tudi nego mladega gozda, zlasti obžetve sadik.
Piše: Marjan Densa
PODLUBNIKI
Podlubniki že nekaj let ne povzročajo posebej velike škode, vendar predstavljajo stalno nevarnost za gozdove v naši dolini, saj je zasmrečenost naših gozdov zelo velika. Na Zavodu za gozdove v letošnjem letu ugotavljamo povečan ulov podlubnikov v kontrolnih pasteh. Najbolj seje povečal ulov malega smrekovega lubadarja, kije ob prena-množitvi (gradaciji) nevaren zlasti za mlade sestoje. Kakšne težave imajo z pre-razmnoženimijelovimi podlubniki na Kočevskem, ste gotovo že slišali.
Zatoje vtem času zelo pomembno, da lastniki gozdov čim večkrat kontrolirajo svoj gozd, Le tako lahko pravočasno odkrijejo morebiten napad podlubnikov na posamezna drevesa ali skupine dreves. Znak napada, ki je viden že od daleč, je spremenjena barva smrekovih krošenj. Obrše (krošnje) dreves pobledijo in porumenijo. Pri hitrem razvoju poletne generacije podlubnikov lahko zaustavimo njihovo prekomerno širjenje le s hitro (pravočasno) sanacijo žarišča. Zato mora lastnik sanirati žarišče najkasneje v desetih dneh od odkritja žarišča oziroma od izdaje odločbe. V primeru, da v tem času sekamo iglavce, je treba opraviti gozdni red in odpeljati iz gozda neobeljen les iglavcev in bresta najkasneje v 30 dneh po začetku sečnje, še bolje pa takoj
po poseku.
NALIVI
V poletnih mesecih naredijo veliko škode na gozdnih cestah poletni nalivi. Voda, ki dere po vozišču, načenja in odnaša zgornji ustroj. Zatoje zelo pomembno, da padavinsko vodo čim prej "spravimo" s ceste. V okviru letnega izvajanja vzdrževanja gozdnih prometnic izvajalci opravijo veliko tega, za marsikaj pa lahko poskrbijo tudi lastniki gozdov. Čiščenje dražnikov, izdelava prekopov za odtok vode, čiščenje morebiti zasutega jaška ali propusta, ki ga opravi lastnik gozda (uporabnik gozdne ceste), pred neurjem, veliko pripomore k temu, da ostane cesta po plohi v dobrem stanju.
Na ceste pridere veliko vode tudi z nevzdrževanih vlak. Zato je treba po končani sečnji in
spravilu vlake prekopati. Vodo speljemo v gozd, kjer se porazgubi vtleh in ne dere po vlaki. Prekopavanje mora biti izdatno zlasti nad strmimi odseki vlake, kjer ima deroča voda največjo moč. Tako ohranjamo vlako in cesto. Odstraniti je treba sečne ostanke z vlak, iz grabnov, iz obcestnih jarkov, in s cest, ker lahko zamašijo propuste. Sanirati je treba vse poškodbe vlak in cest, ki so nastale pri spravilu. Priključke vlak na cesto je treba urediti tako, da ne bo ovirano odvajanje vode po obcestnem jarku ali koritnici.
Sanacija žarišča pomeni, da je treba napadeno drevje (luba-darke) posekati in izdelati ter pri tem izvesti vse predpisane zati-ralne ukrepe. Zatiralni ukrepi so odvisni od stopnje razvoja zalege.
PLANINEC POSTOJ
V kapelo vgradil tudi kamen z obliko Slovenije
Delo na kmetiji je težaško in garaško. Od jutra do večera si sledijo opravila, brez katerih ne bi bilo kruha za običajno velike družine. Tako je tudi pri Konečnikovih v Šmihelu nad Mozirjem. Velika kmetija zahteva vsakega človeka posebej, saj je dela vedno dovolj za vse.
Ivan Verbuč, po domače Konečnikov Vanč, gospodar kmetije, je bil vzgojen in vedno živi v prepričanju, daje vsako delo lažje z božjo pomočjo. Kmetija je trdna, saj je vsajena na zdravih slovenskih temeljih. Že pred petnajstimi leti se je tako Vanč odločil, da bo postavil kapelo. Čas pa neusmiljeno teče in ob obilici dela prehiteva vsakdanjik. Kljub temu je kapela na Konečnikovi pianini, ki je del Mozirske planine, pred dnevi ugledala luč sveta.
Iz kamna jo je zgradil Stane Napotnik, s "šiklni" pa sta jo pokrila Maks in Franc Slemenšek. Kapela je posvečena Križanemu, poleg njega pa sta zavetnika tudi Lurš-ka Mati Božja z Bernardko in Jan-
ez Krstnik. Poslikave so delo Petra Bizjaka. Zvon za kapelo so prispevali Gačnikovi. V kapelo je vgrajen kamen z obliko Slovenije. Našli so ga pri drobljenju kamna za gradnjo.
Na steni kapele je vpisna knjiga in žig, zato postaja ta Konečnikov vrh tudi ena izmed planinskih poti, kijih je vredno obiskati. Njegova nadmorska višina je 1.232 metrov.
Pot do Konečnikove planine vodi skozi Šmihel, po makadamski poti, vse do ograde, kjer je pametno pustiti jeklenega konjička. Od tod je okoli 15 minut hoje skozi gozd, kjer vladata čist gorski zrak in lepota narave, ki pomirjata skrbi vsakdana.
Benjamin Kanjir
Sveže postavljena kapela na Konečnikovi planini je obenem planinska točka (foto: Benjamin Kanjir)
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI ■ ŠESTNAJSTINA FINALA SLOVENSKEGA POKALA
Pomembna zmaga v Ivanini Gori«!
Krajši prvenstveni premor so prvoligaši izkoristili za šestnajstino finala pokalnega tekmovanja Slovenije. Igralci ERE iz Šmartnega ob Paki so gostovali v Ivančni Gorici pri istoimenskem drugoligašu ter osvojili pomembno zmago in uvrstitev med najboljših šestnajst ekip. Največje presenečenje je nedvomno izpad primorskih nogometnih gigantov Sport Line Kopra in Primorja.
Šmarčani so lahko kljub minimalni zmagi izredno zadovoljni z rezultatom, saj tako še naprej ostajajo v igri za pokal Slovenije. Igralci Ivančne Gorice so bili pred polnimi tribunami svojih zvestih navijačev izredno motivirani, kar je povzročalo Šmarskim vijolicam kar nekaj težav, K sreči sta imeiatokratsvoj dan oba njihova napadalca, Smajlovič in Šimundža, kar je tudi odločilo srečanje.
Franjo Pukart
Pomembnejši rezultati šestnajstine finala Pokala Slovenije:	
Ivančna Gorica : ERA Šmartno ob Paki	1 : 2 (0:0)
Nafta : Primorje	2 : 1 (2:0)
Roma : Gorica	1 :11 (0:4)
Pohorje : Dravograd	0:8 (0:5)
Korotan : Sport Line Koper	6 : 4 (0:0) - enajstmetrovke
Inde Vransko : CMC Publikum	1 : 6 (1:3)
Maribor Piv. Laško : Rudar Velenje	-preloženo
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Začetek priprav na novo sezono
Prvega avgusta so se pričele priprave kluba malega nogometa Nazarje, ki bo v sezoni 2002/2003 nastopal v II. slovenski malonogometni ligi - zahod. Novi trener in obenem tudi igralec Denis Delamea je na začetno testiranje povabil 20 igralcev, med katerimi je večina znanih obrazov iz lanske ekipe, na novo pa so vključeni predvsem mlajši, domači talenti.
LJUBNO OB SAVINJI
w
Športni utripi Flosarskega bala
V sklopu tradicionalne turistične prireditve, 42. Flosarskega bala, se je na Ljubnem ob Savinji zvrstilo kar nekaj športnih prireditev. Gostišče Ermenc je znova gostilo domače kegljače in kolege iz Šoštanja, Foršt je bil prizorišče turnirja v malem nogometu in prijateljske tekme veteranov na travnatem igrišču. Šport center Jakob je organiziral odprt teniški turnir za pokal Flosarja in odbojko na mivki, tako v ženski kot moški konkurenci, člani skakalnega kluba Ljubno BTC pa so že tradicionalno na svoji prelepi napravi prekriti s plastiko, pričakali mlade slovenske skakalce.
Največja okrepitev kluba je nedvomno domačin in slovenski reprezentant Denis Delamea, ki bo poleg igranja tudi trener pomlajene nazorske ekipe. Po individualnem programu vadbe, dobil gaje vsak igralec v času dopustov, je novi strateg s fanti že opravil prva testiranja in ta so že pokazala trenutno pripravljenost posameznega kandidata.
Ko bo ekipa kompletna, sledijo krajše višinske priprave s poudarkom na pridobivanju moči, nato pa so na sporedu treningi tehnike in taktičnega uigravanja moštva, po zamislih in izkušnjah novega trenerja. Zaradi nejasnosti glede števila sodelujočih ekip na zahodu, natančen datum začetka jesenskega dela prvenstva še ni določen. Najverjetneje bo to konec septembra ali v začetku oktobra, zato časa za dobro pripravo ni na pretek.
Cilji in načrti uprave kluba in igralcev so jasni in sicer čim prejšnja vrnitev na prvoligaško sceno.
Franjo Pukart
Lanska ekipa KMN Nazarje - konkurenca v i. slovenski ligi je bila zanje le prehuda
Prve končne odločitve so padle žev četrtek v kegljišču Ermenc, ko sta se dve domači kegljaški ekipi pomerili s člani in članicami iz Šoštanja. Po izredno zanimivem tekmovalnem sistemu in razburljivem razpletu je tokrat, po štirih letih domače prevlade, slavila moška ekipa iz Šoštanja, drugo in tretje mesto so osvojili domačini, na nehvaležni četrti poziciji pa so pristale simpatične članice ženske ekipe gostov. Da pa rezultat na takšnih tek-
mah ni v ospredju, je pokazal družabni večer, kjer je najbolj pomembno predvsem dobro sodelovanje, druženje ter prijateljsko srečanje starih znancev.
V prekrasnem ambientu smučarsko-skakalnega centra seje po zaletiščih spustilo kar 70 mladih skakalcev, razdeljenih v pet kategorij. Najmlajši so se pomerili na najmanjši napravi s kritično točko 10 metrov, kjer je med dečki do 9 let slavil domači up Nejc Cajner, veliko zanimanja pa so vsekakor
požele pogumne deklice, med katerimi je še posebej izstopala najmlajša, samo šestletna Špela Rak iz Luč. Dečki do 11 let so preizkusili napravo K-20, na največji K-40 pa so nastopili dečki do 13 in 15 let. Njihove nastope je, v družbi organizatorja in pokrovitelja BTC-ja, z zanimanjem spremljal novi direktor nordijskih disciplin Primož Ulaga, prav gotovo eden naših najboljših skakalcev vseh časov. Pred uradno razglasitvijo rezultatov je športna

zveza Ljubno izkoristila priložnostter podelila priznanje najboljšemu športniku, trenerju in ekipi za leto 2001. Najboljši športnik občine Ljubno za preteklo leto je Primož Piki, član SSK Ljubno BTC, najuspešnejši trener je trener skakalcev Janez Debeljak, primat najboljše ekipe občine Ljubno pa je pripadel ekipi malega nogometa Razborje iz Radmirja.
Na Forštu so se zbrali ljubitelji okroglega usnja. Na dvodnevnem turnirju v malem nogometu je sodelovalo 15 ekip, razdeljenih vštiri skupine. Po kvalifikacijskih obračunih vskupinah in »knock out« sistemu včetrtfinalu so si polfinale zagotovile ekipe Raduhe, Davidovega Flrama, športnega društva Mozirje in Jadrana iz Sežane. Slednji so bili boljši od Mozirjanov, vse
Med dečki do 9 iet je na skakalnici up Nejc Cajner (foto: Franjo
boljša Raduha iz Luč pa je premagala Davidov Liram, kije nato izgubil še tekmo za tretje mesto. O naslovu zmagovalca sta tako vfinalu odločala Raduha in lanski zmagovalec Jadran. Ta je imel v svojih vrstah izkušene prvoligaške igralce, ki pa so se morali za ponovni uspeh pošteno
boljši od domačih »žogobrcarjev« in srečanje dobili z minimalno zmago 3:2.
Štiridnevno odprto teniško prvenstvo je na igrišči ob Savinji privabilo 41 tenisačev iz vseh najboljših slovenskih klubov, po kvalifikacijah in napetih dvobojih na glavnem turnirju pa sta si veliki finale zagotovila Gregor Krušič iz ME-PRO Kranj ter Andrej Kraševec iz Domžal. Kljub boljšemu raitingu Domžalčana na slovenski lestvici najboljših tenisačev (9. mesto), je bil tokrat Kranjčan (25. mesto) prepričljivejši in tako zasluženo osvojil velik zmagovalni pokal in spravil v žep najvišjo denarno nagrado. Športni center Jakop je, poleg tradicionalnega odprtega teniškega prvenstva za pokal Flosa-rja, tokrat organiziral še turnir v odbojki na mivki, tako v ženski kot moški konkurenci. Na tako imenovanem »Beach Volley« turnirju seje preizkusilo pet ženskih in kar trinajst moških dvojic. Med ženskami sta bili za konkurenco nerešljiva uganka domačinki in sestri Skok-Založnik, drugo mesto je osvojila ekipa športnega društva Gornji Grad, tretji pa sta bili igralki Grabenčka iz Mozirja. Dvodnevni moški turnir pa je prinesel zmagoslavje izkušenima Korošcema Kolniku
Nogometna ekipa Rahuha iz Luč, ki je klonila šele v veliken
(foto: Franjo Pukart)
finalu
slavil domači
Pukart)
Rezultati končnice odprtega teniškega prvenstva:		
Polfinale :	Kraševec - Domžale : Saboički - Laško	2 : 0 (6:3,6:2)
	Krušič - Me-Pro Kranj : Galun - ŽTK Maribor	2 : 0 (6:0,6:2)
Finale :	Krušič : Kraševec	2 : 0 ( 7:6-t.b, 6:4 )
potruditi. Borbenim Lučanomjojetik pred koncem zagodel razpoloženi Denis Delamea in prav ta gol je bil odločilen za drugo zaporedno zmago Primorcev.
Zaživelo je tudi veliko travnatno igrišče, saj so se v prijateljski tekmi pomerili nekdanji odlični nogometaši Šmartnega ob Paki in domačini. V razburljivem srečanju, polnem posrečenih potez in preobratov, so bili Anza, Dudi, Feri in ostali veterani Šmarskega nogometa za odtenek
in Jelenu, ki sta v polfinalu gladko premagala Bistro Beldejure, v velikem finalu pa sta bila boljša še od solidnih Šoštanjčanov. Najboljša domača ekipa je bil na četrtem mestu Bar Grabenček. Povedati velja, da so si na omenjenih turnirjih kar štirje domači sodniki pridobili licenco za sojenje na mivki, katero so jim, po opravljenem praktičnem delu izpita, podelili predstavniki sodniške organizacije odbojkarske zveze Slovenije.
Franjo Pukart
Uradni rezultati skakalne tekme za pokal Flosarja:
K - 10 Deklice do 11 let: 1. mesto: Katja Požun (SK Zagorje-Ytong), 2. mesto : Gabi Robnik (SSK Ljubno BTC), 3. mesto : Barbara Klinec (SSK Alpina Žiri)
Dečki do 9 let: 1. mesto : Nejc Cajner (SSK Ljubno BTC), 2. mesto : Matej Debelak (SSK Mislinja), 3. mesto : Klemen Knez (SSK Mislinja)
K - 20 Dečki do 11 let: 1. mesto : Alen Turjak (SSK Mislinja), 2. mesto : Leon Grobljar (SK Zagorje-Ytong),
3. mesto : Matevž Pogladio (SSK Mislinja)
K-40 Dečki do 13 let: l.mesto:Guna MočnikJanez (SK Zagorje-Ytong), 2. mesto : Klemen Omladič (SSK Velenje), 3. mesto : Gašper Berlot (SSK Velenje)
Dečki do 15 let: 1. mesto : Miran Zupančič (SK Zagorje-Ytong), 2. mesto : Sašo Tadič (SSK Ljubno BTC),
3. mesto : Miha Sušnik (SSK Ljubno BTC)
Skupna razvrstitev: 1. mesto : Miran Zupančič (SK Zagorje-Ytong), 2. mesto : Matej Oder (SSK Mislinja),
3. mesto : Guna MočnikJanez (SK Zagorje-Ytong)
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZAR/E 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 jedrsko Nflzarje
IZKORISTITI UGODNE CENE:
(i
■ STREŠNIKOV Bramaci!)Tondach •OPEKE Modul in Porolherm
■GIPS PLOŠČ -BARVin PREMAZOV •ŽLEBOVin PLOČEVINE •KERAMIKE
Del, čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob, med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!
Mmmmmmmmmm
OB 42. FLOSARSKEM BALU KAR DVE RAZSTAVI
Različni razstavi s skupnim imenovalcem
V sklopu prireditev ob Flosarskem balu so v ljubenski osnovni šoli pripravili likovno razstavo keramičarke Nežike A. Novak iz Železne Kaple in razstavo fosilov Stanislava Bačarja iz Ajdovščine. Tako so po lanskoletnem premoru, ko so prenavljali šolo, ponovno odprli večnamenski prostor tudi za tovrstne dejavnosti.
O umetnici in njenem deluje spregovoril Rajko Pintar, ravnatelj ljubenske osnovne šole. Keramičarka Nežika A. Novak je rojena v Železni Kapli, maturirala pa je v Celovcu ter študij arhitekture nadaljevala na tehnični fakulteti v Gradcu. Pred več kot desetletjem je opravila tudi mojstrski izpit v keramiki in od tedaj ustvarja kot svobodna keramičarka. V preteklih letih ustvarjanja je pripravila številne razstave v domači Avstriji in tujini, predvsem v Švici ter pri nas v Tržiču in sedaj tudi na Ljubnem. V likovnem ustvarjanju umetnice je zaslutiti prvinski odnos do keramike in vračanje v preteklost, koje žgana glina služila za oblikovanje uporabnih izdelkov, do predmetov obrednega značaja. Zna se pretanjeno poigrati z možnostmi, ki jih nudi kiparski material.
Stanislav Bačar, doma v Ajdovščini, se je Ljubencem prestavil s podobami in primerki fosilov. Bibliofil in zbiralec fosilov je imel že vrsto razstav v Sloveniji, pa tudi v tujini. V večnamen-
skem prostoru ljubenske osnovne šole so bile na ogled podobe - fotografije in večji primerki fosilov predvsem z območja Primorske, Bohorja, Briš in Gornjega Gradu. O zbiralcu in njegov-
Iz razstave fosilov Stanislava Bačarja iz Ajdovščine in keramičarke Nežike A. Novak iz Železne Kaple (foto: Ciril M. Sem)
ih je vidno življenje iz preteklosti, dokaz, da ima tudi Zemlja svojo zgodovino. Kako se je skozi različne geološke dobe gubala in spreminjala obliko, so ravno fosili tisti, ki to dokazujejo. »Danes znanost ni predpravica strokovnjakov. Znanost spoznavajo tudi preprosti ljudje in Stanislav Bačar s svojimi fosili je prav gotovo eden izmed njih,« je prepričan Pavlovec.
Organizatorji razstave so tako Ljubencem in ostalim obiskovalcem prireditev ob Flosarskem balu pripravili dve različni razstavi, ki pa imata veliko skupnega neminljivega, kamen in zemljo. Otvoritev so popestrili s kratkim kulturnim programom noneta Lip'ca pod vodstvom Lenke Kralj in tako zaokrožili obe razstavi v neponovljivo celoto.
ih primerkih je obiskovalcem Pavlovec. V kratkem orisu je pou-
spregovoril profesor dr. Rajko daril, da so ravno kamni, v kater-	Marija Sukalo
ZVONKA HUDOBREZNIK IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM
Kaktus razveselil njeno poletje
Pri Zvonki se je letošnje poletje kaktus, ki se je doslej sramežljivo stiskal pod balkon stanovanjske hiše, razbohotil z več kot sto cvetovi. Vsak dan poganjajo novi, ki za svoj prostor pod soncem izpodrivajo cvetove, ki so imeli svojo priložnost cvetenja prejšnji dan.
»Kaktus sem ze večkrat odpisala, pa kar ni hotel od hiše,« pravi Zvonka in pove, daje letos napolnil deseto leto življenja. Se že spodobi, da na okrogeljubilej dokaže, da je vreden truda, ki je vanj vložen.
Vsakodnevna skrb in ljubezen Zvonka iz Šmihela z vnukom ob
do roz se vsakomur, ki do njih cuti določene vrste naklonjenost, slej kot prej izplača. In plačilo je prav gotovo bohotenje nepreštetih cvetov, takšnih in podobnih, kot letošnje mokro poletje razveseljujejo Hudobreznikove iz Šmihela.
Benjamin Kanjir
kaktusu, ki že desetletje domuje pri ireznikovih (foto: Benjamin Kanjir)
OKO
Kresničke
Ni dobrotnik, kdor daje, temveč kdor sprejema tegobe drugih na svoja ramena.
Savinjčan
Moja torba je velika, v njej pa zvezek 5e premika
V torbi 50 knjigice za naše bistre glavicej"" v njen skriva se ravnilo družbo dela mu šestilo. Pa še tole vam povem: jaz v šoli rada sem.
Tjaša Visočnik, 3. razred, Šmihel 5Ion	Zeleno
UREJA: Nastasja Kotnik
Velik slon	Zeleno je pojje,
je kupil balon, 5* zelena je smreka da z njim bi letel, zelena je voda, ker kril m imel.	zelena solata
Zelena je trava
Slonje imel pet ton, lud, goSčava
je bil pretežak za ze|ena Jaba
balon.	i j i
pa tudi poljana.
Zato si kupil je letalo, r	r u
z njim letel je kot za šalo.
Uršika zala je v disko odšla, tam našla je fanta lepega
m Fantič jo je gledal, se Urški smejal, v srcu nevarno zaroto koval.
Plesala sta divje rap, dance m metal, ob plesuji puhliceje šepetal.
F Uršika vedela m krute resnice, ko zajjubJjeno gledala njegovo je lice.
Pobalin nesramni jo je prizadel, doma že drugo dekle je imel
Urška jokala, bila je čisto preč, od takrat je videl nihče m več.
Maja Marovt, 7 a razred OŠ Mozirje
5 vet
Jernej Vivod, razred
05 Mozige
Aleks Bolarič, P. b razred OŠ Mozige
____ tla kmetiji
Poletje
[Ja kmetjije lepo, Poletje najlepši čas vker 5e tu kravce
letu,
to govorjo vsi Jjudje na svetu
Em na plaži ležijo, drugi se po gorah potjo.
pasejo
Če krave ne bi bilo, bi očka moral kupiti
J°'
5 vet je okrogel, mogoče ploščat, vsakdo mora imeti ga rad
Tudi kadar se ti
vse pred nosom sesuje,
vedi, da svet s tabo žaluje.
Po resnici povedano
se tudi meni zdi,
da se svet včasih narobe
Mateja 5rt, 6. a OŠ Mozige Zajček
Kravce dobro nahranimo,
Poldi je travnik najlep5i,da do5t, m|(,ka ko rožice cvetjo, se sonce smejgo in travnik krasjo.
Grega Rak, 6. a razred OŠ Mozige
dajejo.
Zvečer pa kmalu gremo spat, saj zjutraj zgodaj moramo vstat’.
Jernej Verbuč, 3. razred, Šmihel
Včeraj sem mladega zajčka ujel, ko je pod grmom prestrašen čepel. Pa sem mu rekel: "Ti greš z menoj, doma se bom lahko igral s teboj"
V zajčnik sem zaprl ga, dal sem mu mlada korenčka dva. Ko seje zajček najedel, napil, seje ulegel m odpočil.
Rok Atelšek, 3. razred Šmihel
Moja torba
Uršika zala
KINO MOZIRJE
Sobota, 10,8. ob 20.30 in nedelja, 11.8. ob 19.00:
JOHN Q - drama, triler
Režija: Nick Cassavetes
Vloge: Denzel Washington, Robert Duvall, James Woods
KINO NAZARJE
Sobota, 10.8. ob 20.00 in nedelja, 11.8. ob 17.00
SOBA ZA PANIKO - akcijski triler
Režija: David Fincher
Vloge: Jodie Foster, Kristen Stewart, Forest Whitake
ytmmi
JOHNQ
John Q je socialna drama o stiski očeta, ki si ne more privoščiti zdravljenja svojega na smrt bolnega sina. Film ilustrira stanje na tem področju v Ameriki, kjer socialna država ni ena od vrhovnih družbenih vrednot. Ker je John Q prepričan, da ima njegov sin pravico živeti, se za to, da bi dosegel, kar potrebuje, posluži nekoliko grobih metod.
SOBA ZA PANIKO
Bolj ko v ameriških medijih prevladujejo zgodbe o zločinih, terorizmu in mednarodnih ugrabitvah, bolj navzoče postajajo sobe za paniko -prostor, v katerega ni moč vdreti. Strah, paranoja in obrambni nagoni so ključna gibala, še posebej za tiste, ki imajo sredstva, da si jo lahko privoščijo. In čeprav statistika na splošno kaže na upadanje zločinskih dejanj ljudje delujejo glede na to, kakšno bi tveganje utegnilo biti, in ne, kakšno tveganje dejansko je.
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO LEVI
in olive, pravzaprav vse, kar za svojo rast potrebuje veliko sonca in vročine. Kalorije hitro porabijo saj so skoraj vsi hiperaktivni.
Lev in denar:
Lev, denar in čas sta močno povezana. Kadar ima lev čas, nima denarja, kadar ima denar, nima časa. Pogosto se mora bojevati za uresničevanje svojih sanj in idej. Pogosto se bori za dobro plačano delovno mesto.
od 23.7.do 23.8.
Levi so že po naravi vzvišeni. Ne glede na to kaj jih doleti, vedno obdržijo svoje dostojanstvo in zaupanje. Nadvse radi se sončijo v občudovanju drugih. Ne morejo si pomagat.....takšni pač so. Medtem ko skoraj vedno
dosežejo uspeh in pozornost pri drugih, velikokrat ne dosežejo spoštovanja. Seveda negodovanja zaradi tega ne morejo skriti. Ker niso sposobni prikriti svojih negativnih čustev, tako tudi ne znajo skriti veselja in sreče. Srečen lev oddaja toliko toplote, da bi lahko odtajala ledeno goro. Njegov entuziazem je nalezljiv. Njegova mirnost druge pogosto razburi, saj si jo ljudje narobe razlagajo. Levovo samozadovoljno smejanje drugi zamenjujejo z brezčutnostjo. Levi pa so pravo nasprotje, so zelo čustveni in strastni.
Lev in njegov dom:
Najlepše stvari nekako vedno najdejo pot do levovega domovanja. Vse lepo in dragoceno v svojem stanovanju radi delijo s svojimi ljubljenimi. Levi slavijo posvoji radodarnosti in samovšečnosti. Na kožojimje pisan kakšen podeželski dvorec, opremljen s starinami, pokritim bazenom in avtomobil s šoferjem.
Oblačila in Lev:
Levi se radi oblačijo tako, kot bi vedno bili v gledališču. Obožujejo blišč in svojemu videzu posvečajo veliko pozornosti. Levinja se ne more odreči lepi frizuri, saj so lasje njen okras. Vedno izbirajo oblačila v katerih razkazujejo svojo moč.	'
Lev in prehrana:
Flrana mora biti začinjena, barvita in predvsem draga. Levi niso požeruhi, vendar se okusno pripravljeni hrani težko odpovejo. Privlačijih aroma limone
Lev in ljubezen:
Levi imajo okoli sebe radi veliko ljudi, vendar ne marajo, češe kdo lepi nanje. Osvojiti leva pomeni najprej osvojiti njegovo zaupanje, šele nato njegovo srce.
Ć5
Avto
CmtT.Tè
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
www.2BiT.si
2BiT d.o.o.
Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282
Turistično društvo Luče v sodelovanju z drugimi društvi, krajani	
	in Občino Luče prireja
XXXIII. LUČKI DAN	
od 9. do 11. avgusta	
	2002
PETEK, 9. avgust 2002	
ob 14. uri	PRIČETEKTURNIRJA V MALEM NOGOMETU na šolskem igrišču, prijave in informacije na tel. 031 331 548.
ob 16. uri	SPUST S KAJAKI IN RAFI, prijave in informacije na tel. 041-793-659
ob 18. uri	OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL IDE VOLER 'LUČKE DOMAČIJE' v kulturni dvorani
ob 19. uri	Predstavitev KAJAKAŠKE ODPRAVE "NORVEŠKA 2002"
	pri IGLI, z nami bodo Jerc,Žiga in Igor
ob 21. uri	ROCK VEČER z družabnimi igrami na Šmici
SOBOTA, 10. avgust 2002	
ob 9. uri	NADALJEVANJE TURNIRJA V MALEM NOGOMETU
ob 14. uri	DRUŽINSKI POHOD PO SPREHAJALNI POTI DO IGLE
ob 17. uri	STREETBALL na starem šolskem igrišču, prijave na tel. 041-846 041,041-793 659 (SMS)
ob 18. uri	SV. MAŠA V LUČKI FARNI CERKVI Z ROGISTIV ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU
ob 19. uri	PREDSTAVITEV TEKMOVALNEGA ŠPORTA V LUČAH IN RAZGLASITEV ŠPORTNIKA LETA 2001 pred gasilskim domom
ob 20. uri	ZABAVNI VEČER S SMUČARSKIM KLUBOM IN ANSAMBLOM NAGELJ
NEDELJA, 11. avgust 2002	
ob 7. uri	BUDNICA
ob 10. uri	PRAZNOVANJE V ČAST FARNEMU PATRONU SV. LOVRENCU S SLOVESNO MAŠO IN PROCESIJO
ob 10. uri	VAŠKA TRŽNICA - ponudba dobrot in izdelkov domače obrti
ob 14. uri	TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA 'SUHI - DEBELI'
	na Šmici
ob 16. uri	ZAKLJUČEK VAŠKE TRŽNICE pred gasilskim domom
ob 17. uri	ZABAVA Z ANSAMBLOM VESELI PLANŠARJI
v soboto in nedeljo: ogled RAZSTAVE v kulturni dvorani	
v nedeljo:	
MINI LOVSKA RAZSTAVA IN RAZSTAVA AKVARELOV V LOVSKEM DOMU TER DOBROTE IZ NJIHOVE KUHINJE	
	PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE 1
Informacije: TIC Turistično društvo Luče, tel.: 03-839 35 55	
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko šfevilko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Fran Kocbek, Molička planina in mednarodno leto gora
7.	avgust 2002, 72-letnica smrti Frana Kocbeka
Učitelj Fran Kocbek je bil pionir slovenskega planinslva in gornišlva v Savinjski dolini. V duhu slovenske samobitnosti je 1894. leta ustvaril na Molički planini 1. slovensko planinsko kočo vGrintavcih, koterije čez štiri leta dodal še kapelico sv. bratov Cirila in Metoda. To je prišel blagoslovit župnik Jakob Aljaž. K temu je dodal še nadelavo slovenske poti po grebenu Moličke peči na Ojstrico - kraljico Grintovcev. S tem delom si je, poleg nadelav še številnih drugih poti in opisovanjem lepot gorskega sveta, ustvaril trajen spomin.
Pragmatiki in revolucionarji povojnega časa so z boljševizmom in centralizmom hoteli ustvariti nov svet, ki ni spoštoval vrednot na katerih so ustvarjali planinski pionirji in rodoljubi, ampak so take vrednote načrtno rušili. Podrli so križ na Škrlatici, kapelico na Kredarici in opustili Moličko pianino, ki je bila kraj dokazane slovenske samobitnosti v Savinjskih alpah. Moličko planino in peč je ohranjal v spominu gospod Jože Gračnar, župnik v Lučah in župljani Luč, ki so se kljub prepovedi zbirali na Molički peči in ob križu častili stvarnika, kije ustvaril »ta iepi svet, ki mu je gora cvet«.
Koje nasilje popuščalo in je bilo očitno, da ideologija izgublja tla pod nogami, so oblastniki 1989. leta dovolili obnoviti kapelico. Kljub želji domačinov, pa nelegitimni lastniki še niso dovolili obnoviti razvalino zgodovinske Kocbekove koče.
Leta 1996 nanovo ustanovljeni Gorniški klub Savinjske doline v Lučah, je v okviru zveze SGK SKALA, dal odločilno pobudo, da se je z delom začelo. Tudi članki prof. dr. Matjaža Kmecla v PV so dali spodbudo. Tako je bila za 100. obletnico koča pod streho v originalni izved-
bi, za 10. letnico obnove kapelice 1999. leta pa je bila dana vfunkcijo kot Kocbekovo zavetišče.
Do tu je bila složnost in vzajemnost po dogovoru o partnerskem sodelovanju med GK Savinjske doline, pašnima skupnostma Podvežak in Ravne ter župnijo in občino Luče. Ko naj bi leta 2000 na zavetišče postavili spominsko obeležje so se pokazale ozke parcialno sebične poteze, ki so se oprle na pravno sramotno in korupcijsko pogodbo med PZS in pašnima skupnostma. Pašni skupnosti nočejo obesiti na zid dogovorjeno in začasno ter blagoslovljeno informativno ploščo, nasprotno obesili so samovoljno svojo netočno.
Obnovo je odločno spodbudil ustanovni občni zbor GK Savinjske doline v Lučah, kije v zgodovinskem smislu povezal celo Savinjsko dolino in preko Skale vso planinsko in gorniško javnost. Razglašeno je bilo, da obnavljamo razvalino Kocbekove koče, ki naj bi postala funkcionalni Kocbekov spomenik in zavetišče za pastirje, romarje, planince in gornike, hkrati pa omogočala vzgojno in počitniško dejavnost. Odgovorni za obnovo in gospodar zavetišča je bil imenovan zaupen domačin in član GK.
Ko smo v GK Savinjske doline, katerega pomembni člani so tudi domačini, ki so prejeli priznanja za požrtvovalno obnovo, prosili za spoštovanje dogovora o partnerskem sodelovanju in poštenosti do zgodovinskega sporočila so se 4 domačini, začetni člani GK in istočasno člani pašne skupnosti temu uprli in GK Savinjske doline samovoljno odpisali.
Vzrok za takšno ravnanje je povzročila PZS, kije kot nelegitimni lastnik pogodbeno odobrila obnovo pašnima skupnostma, da je tako izigrala GK. Sedaj se izkorišča ta
pravna sramota in kot kaže sedaj je šlo za načrtno goljufijo in korupcijo.
Po podatkih iz leta 1940 - prof. J. Orožna je bila parcela prodana nadškofiji, ko seje Savinjska podružnica preselila na Korošico. V skladu z ustanovnim zborom GK in dogovorom o sodelovanju smo razvalino obnavljali, da bi odpravili sramoto in postavili funkcionalni spomenik slovenski samobitnosti.
Taka resnica je kruta, vendar upanje mora ostati, da bodo zli akterji spoznali napako in uvideli, daje ie v pravičnosti prihodnost. Za složnost, ki jo bodo koristili zlasti domačini,je potrebno spoštovanje in razumevanje. V tem je mir, ki temelji v pravičnosti in odpuščanju.
Sedaj se mu skuša oddolžiti Edi Mavrič Savinjčan z knjigo in občina Gornji Grad z raznimi poimenovanji po F. Kocbeku. Največja in pravilna oddolžitev F. Kocbeku pa bo, ko bo Molička planina z obnovljenim zavetiščem postala funkcionalni spomenik slovenske samobitnosti
Dogodivščine z
To, kar se gre Mavrič z mano je prava ironija (posmeh), kar je napisal o meni v 22. številki na strani 26 v Savinjskih novicah pa prehaja v paranojo (bolestno).
Kotje poznano papir vse prenese, tudi umazanijo. Umazanijo je Edo Mavrič o meni in moji gradnji napisal in objavil kar v treh pisnih sestavkih. Prvič v 6. številki na strani 18,drugič pav 13. številki nastrani 37, oboje pod naslovom "Grda podoba okoninskega grabna". Tretjič v 22. številki na strani 26, pod senzacionalnem naslovom Fašu-nov absolutizem. Ta umazanija, pisana po Mavričevi podobi ni imela in nima nikakršnih vidnih posledic, razen prepira med mano in njim samim (Mavričem). Mavrič ga je naredil sam in ga bo moral tudi sam odpraviti.
Iz vsebine njegovih zapisovje razvidno, da je hotel prvotno narediti prepir med mano in bivšim nadzornikom vode. S pogostno uporabo in zlorabo najinega priimka in imena se lahko tolmači, da je naju hotel predstaviti kot dva delikventa, ki se naj bi med sabo prepirala -eden kot tožitelj, drugi pa kot toženec. Mavrič pa naj bi nastopal kot arbiter, razsodnik, ki bi razsodil, kdo izmed naju govori resnico. Tako se razume iz njegovih pisnih ses-
in bo zavetišče F. Kocbeka služilo za vzgojo in počitnikovanje mladine. To bo možno, ko bo za to skrbela ustanova in društvo, ki sestem ukvarjata in v največji meri zagotavljata takšno usmeritev. Prepričan sem, daje veliko ljudi (44 se jih je že pisno izrazilo), tùdi med domačini, ki zagovarjajo takšno rešitev, saj bo to njim prvim v korist.
72. letnica smrti F. Kocbeka, njegovo sporočilo z Slomškovo priprošnjo in mednarodno leto gora naj pripomorejo k razumu vsem odgovornim, da pravično in v skladu z naravnim pravom uredijo ta lepi kraj Moličke planine pod Ojstrico, da bo himna Dleskovške planote združevala vse ljubitelje tega področja v zadovoljstvu in miru. Ojstrica, ti naše kraljestvo-domovina, brez tebe živeti ne morem-oj planina.
Boglonaj, da smo prijaf lil
Franc Zabukošek Gorniški klub Savinjske doline, Luče
Edom Mavričem
tavkov in iz njegovega pogovora.
Ne izključujem možnosti, da je ta njegova pisarija meni, ki je dosti alarmantna, nastala iz njegove naivnosti ali dopisniške zavzetosti. Ali gaje kdo za tako dejanje nahujskal. Sedaj se mu smeje. Lahko pa je to pisanje nastalo iz njegovih notranjih žlehnobnih nagibov.
Pri obravnavanju problematike okoninskega grabna mu je kar kmalu zmanjkalo argumentov za pisanje. Ko se mu je to ustavilo, je pričel razčiščevati problematiko gradnje moje hiše in odnosov s sosedi. Sedaj, ko so razkrite te zadeve, mu je tudi iz tega področja zmanjkalo argumentov za pisanje. Tudi verodostojnost Zupančičeve izjave ni dokazal. Ker materialnih dokazil nima. Ampak blefira. Če bi ta dokazila imel bi jih lahko reproduciral s pomočjo magnetogramskega zapisa takrat, ko sva se dobila v moji hiši v Okonini. Lahko pa je med tem časom naredil domišljeni ponaredek (konstrukt).
Ker mu vse te vragolije niso uspele, je razumljivo postal užaloščen. V uteho je poiskal neke nove čvekanje, ki razen za posmeh nimajo nobene vrednosti. Mene z ničemer ne obremenjujejo, tudi ne žalijo. Kvečjemu mi to predstavlja kompliment, ker sem tudi z drugače mis-
lečimi ohranil prijateljstvo, s katerimi si tudi sedaj blažim starostne tegobe. Ne gojim sovraštva med ljudmi in tudi ne s tistimi, ki mislijo drugače kot jaz.
Kar tako na pamet in na počes izrečenih čvekarij, kijih je ali jih ni dobesedno tako izrekel nekdo, ki ni indet-ificiran, in Mavrič objavil tudi iz zlobnih nagibov v navedeni številki novic smatram za podlo dejanje. To je odraz Mavričeve dopisniške kulture.
Označil meje kotabsolutista. Karje dobro, da sem tak v Mavričevi luči. Biti absolutist je bolj plemenita lastnost, kot biti popotnik za pobiranje raznih čvekarij in jih sestavljati v pisne sestavke in objavljati v javna občila ter z njimi služiti sredstva za življenje. V pisnem sestavku v 22. številki je prikazal, da ima kar zadostno banko žaljivk s katerimi baranta in se bojuje v slučaju, če njegovo dopisništvo ne gre vse po njegovi meri.
Imam veliko izkušenj dela z ljudmi različne starosti in izobrazbe v dobrem in slabem. Vendartakega, ki bi se tako obnašal kot Edo Mavrič še nisem srečal. Da bi o meni, ki me ne pozna, tudi jaz ga ne poznam, pisal nekaj neresničnega, nepreverjen-
ega, me zatožil javnosti, operiral z argumenti, ki pomenijo poziv na javni linč, nato pa prišel k meni in me poskušal na fak diletanski način prepričati, da je to kar je pisal in objavil v Savinjskih novicah resnica. Da mu je to povedala resna osebnost, kateri je potrebno verjeti. To je poseben dogodek v mojem že kar dolgem življenju.
Glede na izkušnje z Mavričem, ki so povsem slabe, menim, da ga lahko opozorim na naslednje staro pravilo, ki še povsem velja. "Če ne znate kaj dobrega narediti za ljudi, ne delajte slabega." "Ne spuščajte se v stvari, ki presegajo vašo publicistično kulturo in razvitost vašega osebnega intelekta.".
S tem zakiučujem polemiko z Mavričem. Z njim se ne mislim več ukvarjati!
Nisem navdušen nad tako vsebino pisanja kot sem jo naredil. Vendar sem jo moral narediti, ker sem ugotovil, da imajo nekateri ljudje v Savinjski zavajujoče mnenje o mojih razprtijah z Mavričem.
Fašun Alojz Bognarjeva pot 70 1210 Ljubljana - Šentvid
ČRNA KRONIKA
•	ZNESEL SE JE NAD VRATI
Nova Štifta: 29. julija zjutrajje odgovorna oseba iz Osnovne šole Gornji Grad obvestila mozirske policiste, daje neznani storilec poskušal vlomiti v kurilnico podružnične osnovne šole Nova Štifta. Z vrat v kurilnico je neznanec odtrgal pločevinasto prevleko, nato pa z dejanjem odnehal.
•	IZGINILE TOALETNE TORBICE
Mozirje: Iz Gozdne šole v Mozirju je 30. julija vodja tabora sporočila, da je neznanec preko noči iz nezaklenjene kopalnice odtujil več toaletnih torbic. Neznanec seje z udeleženci tabora verjetno le pošalil, ostal pa jim bo grenak priokus.
•	UGASNILO ŠE ENO MLADO ŽIVLJENJE
Ljubno: 3. avgusta ob 07.44 uri seje na regionalni cesti Radmirje - Luče, izven naselja Primož pri Ljubnem, pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba na kraju umrla, na vozilih pa je nastalo za okoli 800.000 tolarjev škode.
23 letni V.P. iz Primoža pri Ljubnem je vozil osebni avtomobil iz smeri Luč proti Ljubnem. V ostrem levem ovinku je z vozilom zapeljal preko sredinske neprekinjene črte. V tem trenutku mu je nasproti pravilno po svojem smernem vozišču pripeljal voznik tovornega avtomobila 24 letni B.S iz okolice Mozirja. Med vozilije prišlo do silovitega trčenja, v katerem je V.P. zadobil tako hude poškodbe, daje na kraju nesreče umrl.
•	PIVEC IN KADILEC
Rečica ob Savinji: 4. avgusta med 0.20 in šesto uro zjutrajje nekdo vlomil v lokal Betka na Rečici ob Savinji. Odnesel je večjo količino cigaret in žgane pijače ter oškodoval lastnika O.Z. za 92.000 tolarjev.
Kako naj najdemo besede zate JANEZ, ki te od včeraj več ni, ki brez tebe danes, jutri in nikoli več naše življenje ne bo takšno, kot je bilo? Te piantane spet ozelenijo, lastovke se vrnejo, ti ne... ti ne... !
Pa vendar boš, v naših mislih in srcih bo za vedno ostala tvoja sled!
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
Janeza BEZOVNIKA
(17.10.1981 -16.7.2002) iz Luč
Tisočkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ob teh težkih trenutkih bili v pomoč, vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na Božjo njivo.
Janez, kjerkoli zdaj si, nasvidenje v večnosti.
Žalujoči domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka
Matevža POLIČNIKA
(31.8.1901-23.7.2002)
iz Solčave
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za darove cerkvi in izrečeno sožalje. Hvala patronažni sestri Verici, gospodu župniku Silvu in Janezu za lepo opravljen pogrebni obred, organistu, pevcem, gasilskemu društvu in govornikoma g. Franciju in ga. Mateji za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Veronike FELICIJAN
iz Rečice ob Savinji 19
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali nanjeni zadnji pod, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Domači
Mali listek nič ne jokaj, saj ne bo tako hudo, ko bo mrzla zima, pri meni bo toplo.
ZAHVALA
0b boleči izgubi našega ljubega
Žiga URANIČA
(1996 - 2002)
Kadar si tako poln nesreče, da ne obstaja nič drugega več, začenja nesreča prenehati biti nesreča - ker ni ničesar več, s čemer bi se dala primerjati. Potlej je samo še popolna izčrpanost.
Čas, naš prijatelj pa tudi sovražnik,..., človek mora pričeti počasi spet živeti. Življenje pa je lažje, če se zavedamo, da v nesreči nismo sami. Nisva ostala sama. Ali kako najti najprimernejše besede zahvale za vso pomoč v najtežjih trenutkih ob nenadomestljivi tragični izgubi najinega sina Žiga? Besede povedo premalo. Le s preprosto besedo HVALA se želiva zahvaliti policiji, gasilcem, lovcem, planincem, kinološkemu društvu, civilni zaščiti, gorskim reševalcem, jamarjem, javnim občilom, domačinom, krajanom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem ostalim, ki so pomagali v iskalni akciji pogrešanega Žiga na Čreti.
Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej.
Žalujoča Nada in Žan Uranič

CEMENTHINARSTVO
50 let TRADICIJE
STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI
Polak Štefka s, p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tel. 5885-065
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
Ujel sem ju!
Zamudniki
"O, glej ga, glej! Kaj pa je tebe prineslo domov?" nagovori žena Jožeta, ko se ta po treh dneh vrne s flosarskega bala.
"Prijatelji!"
Vzrok za pogum
"Na pomoč! Hotel gori!" kriči Zofka.
"Kaj se dereš?!" ji očita Janez. "Saj greva zjutraj domov, flambiran zajtrk bova pa preskočila, če ti ne bo všeč!"
Avanturist
"Si pa res reva, da si ne upaš skočiti v vodo na glavo!" se Tinče posmehuje Vanču, ki gleda z brega v Savinjo.
"Saj se ne bojim skočiti, strah meje..."
"Česa? Da se ne zaletiš v kakšno skalo?"
"Ne..."
"Da se ne zapleteš v kakšne veje?"
"Ne..."
"Da ne padeš plosko na trebuh?"
"Ne..."
"Česa pa?"
"Da me moj zdravnik slučajno ne vidi, da se kopam v tej umazaniji !"
Turist po nesreči
"Ste reden obiskovalec flosarskega bala?" smo vprašali naključnega obiskovalca.
"Ne, sem pridem samo enkrat na leto..."
Blenda Tavrl
Sla po turistkah
Žrebca, željna si prvič izkusiti ljubezen kakšne kobile izven domačega hleva, prideta v živalski vrt.
Naletita na zebre in eden reče: "Meni so všeč takšne z debelimi progami!"
"Se mije karzdelo, ko siže prejtako dolgo postopal pri semaforju!"
Hugo Mernik
Stresni odnosi
Polda pove, zakaj pride zvečer rad v gostilno: "Vedno kosi prižgem cigareto, mi jo žena izpuli iz ust!"
Nekdo ga presenečen vpraša: "Pa lahko to mirno prenašaš?"
"Brez cigarete težko!"
Hugo Mušnik
Nov član hleva
Kmetu, ki ga turist vsak dan kliče in sprašuje po telefonu o njegovi kmetiji, je vsega dovolj.
"Kaj mislite stem, da še ne veste, ali imate na kmetiji kakšnega osla ali vola ?" ga turist vpraša.
"Ker še niste potrdili rezervacije, da boste res prišli!"
Živa in Jaka Žlehnoba
mali OGLASI
Zavarujte se pred sprtimi dediči, zapustite vse nam.
Iščem žensko z veliko smisla za humor. Šifra: Zadnja šansa zame
Tatu, ki mi je pokradel vse svedre in klešče, obveščam, da me lahko sedaj brez strahu obišče. Urban Tavrl -zobozdravnik.
Zaupna prijateljica
In zdaj nekajkrat utripnite s srcem!
Na flosarskem balu je ognjemet trajal tako dolgo, da so se nekaterim zvezde utrinjale ševsojutro.
Marta obišče sestrično Pavlico. Takoj opazi, da je vsa Židane volje. “Zakaj si tako vesela?” jo vpraša.
“Možje s svojo najdražjo prijateljico na plesu.”
“Kaj nisi nič ljubosumna?”
“Ne, kerjo poznam!”
“Ji povsem zaupaš?"
“Popolnoma!”
“Katera pa je taka, da ji zaupaš moža?”
“Flaša pira.”
Samo Sprožilec
Za vso onesnaženost je kriva voda!
Če bi se ne premikala, bi s sabo ne prinesla odplake in druge umazanije.

Cvetke iti koprive
VETER
Primož Ulaga, direktor nordijskih reprezentanc Ljubencu Jožetu Mermalu, šefu uprave BTC-ja: "Pred tremi leti si obljubil, da bo v Zgornji Savinjski dolini kmalu zapihal povsem nov veter. Predlagam malo vzgonskega in malo v rit za boljši telemark." (OBLJUBE ODPIHAL VETER PRESS)
POBUDE
Načelnik UE Mozirje Darko Repenšek Srečku Mehu, županu mestne občine Velenje: "Poslušaj, Srečko, dovolj imam teh županov, ki mi dajejo pobude za stvari, ki sojih v Ljubljani že davno vrgli s stroškovnega seznama." (TIC PRESS)

V
J
'ROPAGANDA
ZLATA
OGNJANOVIČ
EKONOMIST
AVSTRIJSI'A
SMUČARKA
(MAIER)
POLJEDELEC S POKLICNO TEHNIČNO IZOBRAZBO
VLADA
ALI
OBLAST
SATRAPA
CERKOV-
NIK,
ZAKRISTAN
MINARETA
SESTAVIL
PEPINO
SRBSKI
IGRALEC-
PREDRAG
DOBA
VEK,
EON
STRAN
DEL
BANČNA
BLAGAJNA.
ZAKLAD-
NICA
METEOR,
UTRINEK,
IZPODNEB-
NIK
ZVRST
JAMAJŠKE
GLASBE
PRIPRAVA
ZA
SEJANJE
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
NASPROTJE OD NOČI
KLEŠČE ZA MERJENJE LESA
POLOG,
VARŠČINA,
NPR.
DENARNA
REPUBLIKA
SLOVENIJA
SREDIŠČE
VRTENJA
LJUBITELJ-
STVO,
NEPOKLIC.
DEJAVNOST
ŠPANSKI POMORŠČAK JUAN SEBASTIAN
ANGLEŠKI
GLASBENIK-
RINGO
GNETENJE
TELESNIH
DELOV
OKORELOST.
NEPROŽN.
ENAKI
ČRKI
GESLO
FRANCOSKE
REVOLUCIJE
ANASTAZIJA
(KRAJŠE)
KLIMAK-
TERIJ
PONESRE-
ČENEC
MESTO V IRANU
KRAJ OB SOTLI PRI
PODČETRT-
KU
VOJAN
RUS
HUD
KARAMBOL
;Z.arg )
ELEKTRODA V TPANZIS-TÜRJU
OČE
PROVINCA V ŠPANIJI
MILOŠ
OBILIĆ
MADŽARSKO
ŽENSKO
IME
REKA V AFRIKI, AFRIŠKI VELETOK
KOMET.
ZVEZDA
OTOK V TUAMOTU

GRABEŽLJIV ČLOVEK I SLABS.:__
LETOPIS,
KRONIKA
METRIČNI
POUDAREK
SLOVENSKA
ATLETINJA
(VALANT)
RAZLIČNA
VOKALA
SAMOSTOJ.
PODJETNIK
ŽENSKA, KI IGRA KLAVIR
SLOVENSKA
PESNICA-
MAJDA
VSE
V
REDU
STENSKA
PAPIRNA
OBLOGA
OREL
V
NEMŠKIH
GRBIH
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, krey):
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Oljčnik, Roanoke, 1st, rop, na, viza, poletja, šakal, aer, tabletoman, DO. Aniene, obarek, bandit, sopara, ale, kis, Rab, le, koketa, ura, Apian, artikel, taberna, Nasa, Lidice, var, MT, Oken, dimnikar, bira, Irak, ani
MINI SLOVARČEK:
TASOVAC- srbski igralec- Predgrag EMITOR- elektroda v tranzistorju ALEM- okras na vrhu minareta JAEN- provinca v Španiji ANAA- otok v Tuamotu STEGA- klešče za merjenje lesa
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 30. številke SN smo izžrebali pet dobitnikov majic Savinjskih novic:
1.	Rudi Kokal, Okonina 28, Ljubno ob Savinji;
2.	Urška Štiglic, Praprotnikova 7, Mozirje; 3. Anton Sampl, Juvanje 22, Ljubno ob Savinji;
4.	Eva Šiljar, Luče 72, Luče; in 5. Tanja Tominšek, Šmartno ob Dreti 51. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo!
_________ Savinjska cesta 4,
CIT D A	Nazaijc (Grad Vrbovec)
J. ll/Jl	Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjake BPD, d.d. Kranj opravljamo vse trste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete:
-	potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD)
-	fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko
- fotokopijo davčne številke
- fotokopijo pne strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE.
Napovednik
•	Sobota (10. avgust), ob 14.00. Luče
Družinski pohod po sprehajalni poti do Igle
•	Sobota (10. avgust), ob 10.00, Muzej novejše zgodovine Celje
Od kod si, kruhek? Muzical za otroke
•	Nedelja (11. avgust), ob 10.00. Luče
Vaška tržnica - ponudba dobrot in izdelkov
•	Sobota (10. avgust), ob 21.00. Mladinski center Celje
Etno rock večer
•	Sreda (14. avgust), 20.30. Atrij Majolke, Celje
Miha Dovžan in Jožica Kališnik
Prodam 8 klafter drv, 4 bukove in 4 mešane, tel. 031 796 073.
Feroterm trajnožarni toplovodni kotel brez bojlerja, nov, še zapakiran ugodno prodam, tel. 58 31 646.
Ugodno prodam športni voziček Hauck, tel. 031 783 500.
Ugodno prodam kavč, mizo in fotelj, tel. 5845082.
Prodamo večje posestvo na atraktivni točki, kupimo bikca mesnate pasme za nadaljnjo rejo, tel. 031 836 378.
Prašiče težke od 25 - 35 kg prodam, tel. 5886261 ali 031 542 798.
Kupim teličko sivo staro 1 teden, od dobre molznice, tel. 041 86 86 33.
Telici breji 5 mesecev, kravo 8 mesecev prodam, tel. 041 538 126.
Prodam dve telici ena je simentalka, druga sivka, od odličnih molznic AP kontrola, tel. 041 912 735.
Prodam telico simentalko 600 kg, deveti
mesec brejo, tel. 58 41 891.
Prodam 2 telički simentalki težki po 110 kg, tel. 58 32 470.
Oddam kopensko želvo, tel. 041 922 330.
Prodam yugo 60 koral rdeče barve, letnik 89, cena po dogovoru, tel. 031 860 661.
Prodam dvo in pol sobno stanovanje v Mozirju, tel. 58 33 711 ali 031 283 837.
Prodam knjige za 1. letnik elektro šole, tel. 031 373 588.
Prodam mizni kot, mizo in 2 stola, tel. 58 31 218.
Po ugodni ceni prodam nizkovalne nove salonitke 65 x 40 cm 172 kom., tel. 583 17 60.
Kupim leseno kolo od voza ali kolovrata, rabim za luč, tet 58 31 658.
Prodam mlado kozo brez rogov, odlična mlekarica, tet 031 696258.
^9,1 JM10+
Savinjski val
Telefon:
703 20 00 Redakcija:
572 47 24 Faks:
572 44 27
GSM: 041 404 582
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitke, male oglase In osmrtnice lahko naročite tadi v uredništva Savinjskih novic.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________Q
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p, Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK. GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/ 651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
é GOZDNO GOSPODARSTVO NAZAR J C, d. el. Savinjska cesta 4, 3331 NltZflRJC 03/ 583-23-25; fax: 03/ 583-23-71
UGODNO UGODNO UGODNO
Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d. obvešča interesente za nakup drv, da samo še v mesecu avgustu in septembru sprejema naročila za bukova drva.
Za plačilo po predračunu ponujamo kupcem ugodno ceno, to je 8.580,00 SIT/m3 (v ceno je zajet DDV 20%), dostavljeno kupcu no dom.
Naročilo sprejemamo no telefonsko številko (03) 583 23 25.
Drvo bomo dostavili takoj oziroma najkasneje v 30 dneh po plačilu.
Posebna ponudba za
kmetovalce
V Novi Ljubljanski banki se zavedamo pomena kmetijstva in njegove vloge pri razvoju podeželja, zato želimo sodelovati pri udejanjanju vaših zamisli. Prisluhnili smo vašim potrebam in pripravili celo paleto storitev, tako za vašo poslovno-kmetijsko dejavnost kot za vaš osebni namen.
Posebna ponudba za poslovno-kmetijsko dejavnost je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ribištvom ali gozdarstvom. Poleg drugih ugodnosti smo pripravili tudi posojila za razne namene, z različnimi ročnostmi in po ugodnih obrestnih merah:
• kratkoročna posojila nad 1 do 6 mesecev 10,35% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	kratkoročna posojila nad 6 mesecev do 1 leta 10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	posojila za prirejo mesa do 18 mesecev 10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	dolgoročna posojila, tudi do 10 let po
TOM + 5,00% letno, obrestna mera je variabilna.
Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici za pravne osebe in samostojne podjetnike Nove Ljubljanske banke. Vaš skrbnik oziroma bančni komercialist vam bo svetoval in podrobneje predstavil našo ponudbo.
Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
NLB d.d.. Trg republike 2, Ljubljana, www.nlb.si
Preživite prijeten nedeljski dan v osvežilnem hladu pohorskih gozdov, kjer temperatura zraka le redko preseže 20 °c.
Klimatsko turistični center Rogla vas vabi, da
NEDELJO, 11.8.2002 od ll.ure dalje, preživite na Rogli na zabavni prireditvi
ZA VESELJE IN HEC.
Za veselje in hec bodo poskrbeli
KORADO & BREDNI ter ansambel BARABE
Za vse obiskovalce pripravljamo številne okusne dobrote z žara in iz kotla ter privlačen Sladki kotiček.
Dobimo se na Rogli pod velikim šotorom!
GOZDNI VODNI PARK
TERME ZREČE
Vas vabi vsak dan od 9. - 21. ure
Prava sprostitev si je vzeti čas za užitek!
Informacije:
Terme Zreče:	03 757 6 000
Rogla:	03 757 71 00
J
Celje - skladišče D-Per
7/2002
lil	III	Hill	III
5000010830,32			

COBISS ©
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
J
MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518
BCkbe
OKENSKI SISTEMI
10 let garancije
__TEL’03/83-90-810 V ScfZdftVdSiUODU5
klili ^	info@agencija-svit.com
KZ ■ ■.»
IZLETI
v avgustu in septembru
NORMANDIJA in BRETANIJA
24.8.- 1.9.
GRADOVI JUŽNE ČEŠKE
7.	- 8.9.
ŠVICA, LIECHTENSTEIN, MAINAU
13.	- 15.9.
NARODNI PARK PLITVICE, ZAGREB
ÜESTS