I i ZA IZBOLJŠANJE LISTA Mik VMh, M «*G U ■ N • r • 4 »II i» Via to bcito- ( kt, ker H« m «4prU pM k ^ te wmmlmlvtmm Ukwm. GLAS NkRODA TELEPHONE: CHelsea 3—1242 List slovenskih delavtev t Ameriki. ★ GTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno otmore naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. No. 252. — Stcv. 252. Entered a« Second Omm Matter September 21st, IMS nt tke Port Office JU New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 38th ST., NEW YORK NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 29, 193 8—SOBOTA, 29. OKTOBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik Xl-VI. NEMCI PREIZKUŠAJO CESKE OBMEJNE UTRDBE Richberg za Revizijo Wagnerjeve postave MADŽARSKA ZAHTEVA, DA ČEŠKA ARMADA TAKOJ ZAPUSTI KRAJE, V KATERIH SO MADŽARI V VEČINI Rusimki ministrski predsednik je od madžarske vlade sprejel podkupnino. — Deloval je za Madžarsko. — Madžarska je odgovorila na čehoslovaške predloge. — Je zadovoljna z nemškim in italijanskim posredovanjem. ■ ■ h. .i ■..«. * PRAGA, Čehoslovaška. 28; oktobra. — Prvi »ministrski predsednik avtonomne Ukrajine Andrej Brody, ki je bil odslovljen iz praškega osrednjega kabineta, je bil sinoči aretiran. Povelje, da pride j ŠKANDALČEK NA SIBIRSKA ANGL. DVORU ARMADMJE Zaradi ljubezni do gler dališke igralke je bil princ Jurij prisiljen poročiti se. —- Izgnan je v avstralsko "Sibirijo." RAZDE JENA rancoski Rivieri v 44 «rlc»- Sovjetska rdeča O *1 . • •• . m v Sibiriji je b Ijena na dva Imenovana s poveljnika. armada & razde-dela. — bila dva ______ ^ _____ CANNES, Francija, 28. okt. r> • . i "T" \7""" — Medtem ko je visoka dru- v rrago, je prejel včeraj na blovaskem, toda pove- na fran( lju se ni pokoril. Danes zjutraj pa ga je poveljujoči general na Slovaškem z aeroplanom poslal v Prago pod močno vojaško stražo. Takoj je bila sklicana kabinetna seja, na kateri je ukrajinski notranji minister Edmund Bacinsky poroča 1, da je Brody od Madžarske prejel podkupnino in da je v prilog Madžarski zagovarjal plebiscit v karpatski Rusiji. Medtem pa je parlamentarni odbor sklepal o Brodyjevi imuniteti in Brody je bil med tem ča-; Pi- , - D . * „ -rv - ,-, JJ ij: i i • i r^rine Jurij je neprestano za- Po nekaterih iporobi popolne podpore. Po drugem poročilu so ko munistiČni voditelji tudi za- MED DELAVCI IN PODJETNIKI JE TREBA VEČ SODELOVANJA WASHINGTON, D. C., 28. okt. — Vsa znamenja kažejo, da bo predsednik Roosevelt priporočil prihodnjemu kongresu revizijo Wagnerjeve po- Vi ■ - — stave. Za revizijo je tudi Donald Richberg, ki je bil za gen. Johnsonom postal administrator NRA. LIGA NARODOV JE ODPUSTILA VEČ URADNIKOV Rečeno je bilo, da je treba štediti, toda v resnici |so bili odpuščeni zaradi svojih preveč radikalnih nazorov. tov ukaz za ženitev. Ljubavno razmerje med nji- bil imenovan za poveljnika "prve rdeče armade na Daljnem Iztoku." Potem je list naznanil, da je svojega najstarejšega sina Waleskega princa, ki se je tedaj nahajal v St. Moritzu v Švici, v Francijo. Ko se je.princ Jurij vrnil v Buckingham palačo, ga je že na hodniku Čakal njegov jezni oče. "Kdo je to dekle Rambeau?-' se je razsrdil. Nato pa mu je oče hladno vročil list papirja z imeni 20 deklet, ki bi 'bile primerne za njegove neveste. ■Princ Jurij se je odločil zi princeso Marino in še predno se je ž njo poročil, je bil po\i-šan v Kentskega vojvodo. Sandra Rambeau živi v New Yorku v hotelu Pierre. Ko pa so čaisoipisi prinesli povest o njenem ljubavnem razmerju s samo glede mešanih krajev, kjer ni dognano, ka- ^^j,^0^'041^ SG * iz ho' ma se je pričelo leta 1933. Ko bila rdeča armada v Sibiriji je o tem zvedel njegov oče razdeljena na dva ipoveljstva kralj Jurij V., je takoj poslal in da poveljuje . "drugi rdeči armadi na Daljnem Iztoku" general R. S. Konev. P. I. Mazepov, ki je bil politični komisar sibirske armade pod Bluecherjem, je bil imenovan iza komisarja Koneve armade. Tudi. politična administraci ja Srbirije je bila razdeljena v dva/dela;-v enem delu je glavno mesto Vladivostok, v drugem pa Harabovsk. ŽENEVA, Švica, 28. okt. — Ligo narodov so pričeli temc- , , " 1 jito čistiti. Več kot petdeset grozili, da bodo odpovedali ura U„a hi ju pa ra(]a dobila mesta, ne da bi se spustil v boj 'naza j z Japonci Ko je prišel Richberg iz Bele hiše, so ga obdali reporter j I, katerim je rekel, da odii »šaji med delom in kapitalom nika kor ne smejo biti en osti tins ki. Odbor za delavske >aj>4 se je izza svoje *• '-a > - t\u pred tremi leti pečal z uc^ct-i slučaji, toda le malo ji. je rešil v obojestransko zadovoljstvo. Postava, tikajoče se lelav-sjcih odnosa jev, mora bil i tako amendirana, da bo povzročala več sprave kakor p?v-porov. "Uradniki Delavskega ura';f;» so se v 628 slučajih odvrnili stavke, ki bi prizadeli 1G4.3!. delavcev. Generalu Juhanmou je bilo ukazano, da postavi novo bojno črto.v notranjosti dežele za- Iz službe je bilo oilpuščenih nad petdeset uradnikov. Med njimi jih je nekaj, ki so zavze- padno od Kantona, kakor je mali najvišja mesta.- tudi Ram Čankajšek napravil I Najprej so izgubili službo ti- jugozapadno otov in so jim j svetovali, kako naj nastopijo. I Nevesti je preskrbela poroč-Prostovoljno je odstopil Mar- j™ dovoljenje njena inati Mrs cel Hoden, »francoski tainik Grace Columbus. Sodniku je Jsti uradniki, ki so javno na isprotovali politiki angleškega ministrskega (predsednika Neville Chamberlaina. Ti uradniki so bili v tesni zvezi s Ki- NEVERJETNO, PA RESNIČNO Desetletno dekle se je poročilo s 34 let starim majnerjem. — Poročil ju Je duhovnik, ki je zaposlen v majm kot kovač. ifrancoski tajnik "notranjega kabineta" Jose-pha A. Avenola, vplivnega In odločnega generalnega tajnika. Odstopil je tudi Kooni Zillia-cus, angleški član informacijskega urada. Ob svojem odsto- lo prebiti republikanske črte. ,*JU j*/2^^ da ^ «Jan Lige Republikanci so na fronto po-inaroem ju, ker se je iidelo, da danes, da so v Beogradu zapr- j imata pravilne dokumonte. » - « ,li Dimitrija Ljotiča, voditelja Rosie tehta 75 funtov ter je fašističnega generala Franca J jugoslovanskih fašistov. Are- visoka štiri čevlje* in »o«ljatl po Money Order. Pri spremembi kraja »aro*- «o MatoJIft0, ^ tnd' Prtj^,,je naznani, d. bitr^J. najde- POMEN ANGLEŠKEGA OBOROŽEVANJA — Oborožiti se jo treba, — je dejal prejšnji podtajnjk \ r oretgn Office Orambome v svojem odgovoru tistim, ki -o ga ki-itizirali. — Prepričan sem, — je nadaljeval Cramborne, — Ha je to tudi politika angleške vlade. Xadejam se, da bo ona imela tudi mojo popolno podporo. Ce se mi'z vnemi svojimi sila-ini vržemo na oboroževanje, se ne bojim zamere. — Verjamem v to, da je slaba oborožitev Anglije največja nevarnost za evropski mir. Zaradi tega sem meseca februarja porta! ostavko in nisem nikdar spremenil svojega mišljenja. Ne spreminjam ga niti sedaj. Olede Nesporazuma, ki je nastal glede njegovega govo-la, namreč da bi on mnogo rajši videl, če bi se Anglija spustila v vojno, kakor pa da je sprejela raonakovski sporazum, je < ranaborne dejal, da je večkrat zelo pazljivo prebral besedilo -vojeg-a nedavnega govora in da ni mogel najti ničesar v njem. kar bi obujalo takšno mnenje. Oramboi—je še dostavil, da je vedno dvomil v to, da bi \t\\o češkoslovaško vprašanje eno tistih vprašanj, zaradi katerih bi morala Anglija ofb takšnih okoliščinah iti v vojno. Dejal je, da bi bilo za Anglijo bolj pametno, da je tako izjavila takoj v začetku. Po njegrovem mišljenju je angleška vlada pravilno p.»-slopala. ko je dosegla sporazum v Monako vem z ozirom na alternative, pred katerimi je bila. Zadovoljivo dejstvo je morda bilo, da tudi nemški narod ni t»olel vojne. To je velika sprememba od leta 1914 sem, in verujem, da bo prišlo do sporaauma in da bo mir zagotovljen tudi v bodoče, v kolikor bo nemški narod .pritiskal na *tojo vlado. KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::pofniški oddelek "glasa naroda":: 216 West 18tli Street New York, N. Y. m Volilna pravica— ameriška dedovina Agilaija, da se odvzame volilna pravica osebam na reliefu, ob sojena od voditeljev vseh strank. ralt bi imeli dandanes le manj kot milijon volOcev. Thomas Jefferson je bil ve-II i k zagovornik razširjenja vo* lilne pravice. Pred civilno vojno vsi« d omejitve vsled vero-izpovedanja so bi le odpravljene. Abraham Lineoln se je od-ločno beril za splošno volilno pravico. Dandanes načelo splošne volilne pravice je priznano, d (ja n ski pa je volilna pravica ('rncev v raznih jnž n.h državah znatno omejena, v*4led 'raznih inteligenčnih izpi tov, katerim so podvrženi. V mkatriih drža vali še danes obstoja v. I i Ini davek (poll tax) in kdor ga ne plačuje, ne mo-r. voliti. A* splošnem pa ameriški državljani in državljanke vs li stanov smejo izvrševati pravico volilnega glafcu, ki je ponosna dedovina amerišlc«ga državljanstva. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c 8 poštnino vred. Glas Naroda" Peter • • • • M Že vec kot poldrugo stoletje (po ustanovitvi Združenih držav so žeiu&e ostale brez vo-j izjavilo, da jt lilne pravice. Zato je zares!vati osebe na pravica — volilna p.avion." Mnogo javnih zastopnikov je smešno označe-reliefu 4'občin- čudno, da ravno skupina žensk v zgornjem delu države N>w York je sprožila idejo, naj se zanika volilna pravica onim moškim in ženskam, ki vsled dolge nezaposlenosti dobivajo javno podporo. Dotična organizacija, ki si je d» I a ima 4 Women "s Rebellion', opozarja na določbe volilnih zakonov v enajtstorici držav, ki izključujejo javne reveže (paupers) iz seznama volilcev, ske reveže''. Ni nikako sramo te biti na reliefu oziroma work reliefu, kajti ljudje v tem položaju so žrtve gospodarskih sil, nad katerimi nimajo nikake kontrole} in prejemajo pod-poro vsled skrajne sile in ker r««! proti vi 111111 n demokracije in nevaren demokratičnim ustanovam. Vsesplošna reakeija proti 218 West 18th Street New York. N. Y. SPOMIN NA PROHIBICL70 Prebivam r državi New .Ter- Isev med Holland tunelom in novim Washington mostom. Y .eni delu države so vse ceste (usmerjene proti New Yorkn. 'Avtomobilov je toliko, da člo vek n kar miglja pre^ očmi. j Po teh cestah so bile v letin prohihicije prepeljane v New York oarromne množine žganja (in vina. Za milijone in milijo-,ne dolarjev. j Na teh cestah si moral biti : vedno pripravljen, da te u>ta-i vi neznan človek, ti pokaže Gcwanda, N. Y. V ** 1'rosveti" sem čital dopis iz mesta Buffalo. N V., v kateront poročevalec opisuje naše težke boje organiziranja v ffowandi. lTvide! sem. da se nekdo vendarle zanima za to liitko. ki se bije na tri rani. in brutalnosti, kat» re morajo t.rpe-ti in prenašati zavedni delavci v Go wand i. Ker mi je stvar znana, re-«"iim It toliko, da kdorkoli je pisal omenjeni dopis, je po-ročal resnico. Toda o tem ne i kov insko znamenje svojega u- i rad nega dostojanstva in i- i -i on i . t l > -iprešnofa avtomobil, po.-el zininjin "jn I• -1 v (Vderalnir • • - > zbornici' j m je zaplenjena roba, " Mi kot' člani ALP in zavedni!1"*1*? n° Ye* Lt1l0'ik0 Je fu> delavci, smo že naredili ^ ^ f l^lo bore malo v sklep in ta je: Da mora biti zvozna Reed na v-ak način poražen. na njegovo mesto pa izvolimo moža, katrri ni. kakor Iju-dski zastopnik znan le v m<>stn Ja pač pa po v-e j A -ke stražnice. Temna >o ipota n->o«le in še. dosti bolj temna bila pofa ameriške prohibjcije. me>ti>\vnn, pač pa po v^ej A Pnvl ,oti Prido k mo,,i meri k i i jatelj. tiosrnl takorekoč. To je S.5 muci Carlson. Shi-i ~ Krti tnkf-a Pa kaj žil je mestu .Jamostownii 24 1et,jfi to,kr| kolenih ter hotel prevzeti kandidature za žnpa- ^,n od SITlt>ha-na, toda še vedno vo li bitko za mostni plin in mlekarno. Da. Samuel Oarhon je naš bodoči zastopnik v federalni ■zbornici, mož, kateri je prevzel kandidaturo na demokratski, ALP, socialistični in pro-iz Boffalo! 2rr°;irni •Platformi predlogu, da s,- osebam na re-|hom raz.prav|jalt kor m d;| lietu zabrani voliti, jasno po-L, na in trdi, da ljudje v reliefnih .se-1 menja, da to vprašanje se ne zopol y kakšnim por .- Ko to v ^kii znamili so d« janski taki reveži, j bo resno smatralo v nikaki dr čilom. j gistracija, in naši lokalni r«»-Pa a^itirajo za to, da ljudje, ki.žavni legislaturi, katero v zmi-j Ker ____^i publikaivci o mi svetc-rali biti izključeni iz volilne J določati, kdo je in kdo ni vpra-j wan<|i e jim izmuznil. Sedem v ka pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO iN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JHti08LAVU0 Za t 2Jto ............ Din 100 | too...........Dta. 200 rTJB............Mn. moo............dia. iooo HlJlt............ Die* W V ITALIJO za $ a aa............Ur 100 « 1235............ur 200 9 29jso............ur eno t 57-06............Ur 1000 ff 12J0............Ur 2000 «197.00............Ur 80» AJ HITKO lOBfJAJO BO NAVBDIN1 CINf RPK1MEMBI QOB1 Al J DOLI M Izplačila v ameriikih dolarjih ** I___i n »n t: ■ u-Ul— M— ____________flt^- _________«1— _________________MIH ...................ft I M* rt » ' i - rniMMil * ■»•»*m kr«ju U|ilattl«. v ri«>i*r}Hi «»t,itiAitt « isvKAtUfUMi rn rMiJ I.BTTBPI I« rKIMTttJftlftO " ' 4-i . SLC>VE ^ ^U%.lSHiNjG CPM^AfKV "C# • Naroda'* •l« »Vil ■tf "■•'•'r-iiBg Via JI NIW YOIUL. N. V, r" 7 r - litične^a pritiska'7 in je mogoče "direktno ali indirektno ku-piti" njihove glasove. Te slavne "upornice" so začele razbobnati svojo agitacijo z velikim vikom Virom naroda. Ni pa ropot dolgo trajal, kajti madame so naletele na strogo i obsojanje s strani zastopnikov vt-eh političnih strank. Predsednik Roosevelt , Mo. de lavske »stranke. Kljub vsseni delavskim nepri-likant v naselbini, se vodi volili o agitacije za strankine kandidate, posrbno pa za poraz našega zastopnika v kongresu, Daniela Reeda, kateri, kakor je poročal buffalski poročevalec, govori skupinam, katere na pločniku sredi mesta razbijajo nosove ameriškim državljanom. Žalostno je videti te Ijndji, ki so bili pred organiziranjem delavcev v Gowandi 100% de-m okra t je, da sedaj delijo po restavraritih cirkularje za tega 100% republikanskega za-grizenca. kateri je glasoval proti vsem rezolucijam v prid delavske mase, odkar se nahaja v kongresu. Se«laj, ko mu je začeta trda presti, ko kandidira proti njemu prejšnji župan iz mesta .Tamesiowna, Samuel Carlsou. se izgovarja, da se naj delavstvo seznani z njegovimi dobrimi deli v Flint, Mich., kako se je on boril za .porušenje slamo v in gradnjo novih hiš. Torej mi se naj sedaj gremo za nje-irova dobra dela informirat v mesto, kjer je bil on menda rojen, pozatnmo naj pa, kar je inik kluba AtLP-je pa dognal,jro in zavijem proti New Vor da niso mislili njega niti so- ku. proge, kot v preteklosti ponov- Pred Seeaueu;tmi registrirati, in je za- n»*kaj piskati v motorju, hteval, da ga vpišejo vpričo) — Križ božji, >amo, eia »»i li.ioga. Mi uda so se ustrašili, prišel mod ljudi ! — sem poni: da 1»i na spomlad kamlidiral -lil, toda v mest.-en je bila to za župana, in če bi no bil sedaj tua kakor \ rofiru. \'se trgovi-registriran. bi mu bili prepre- ne zaprte, vse gazolinske po čili na svoj zvit republikan- staje kakor izmrle. Nikjer no ski način. Spet so -e urezali. benega človeka, nikjer naj Apeliram na vse Slovence, ne'manjše Inčice. Torej naprej, samo v Gowandi, nego v vsi Naprej skozi meadows. newvorški državi, da greste naj (Vzhoilno severno in južno volišče prihodnjega novembra o«i Seeanon-a se razprostira ter glasujete za kandidate do- prostrano močvirje, preko ka- SUBMAR1N ZA ENO OSEBO POŠILJATELJE OPOZARJAMO, lavske stranke, katera je v zadnjih dveh letih silno naraistla in ;je vodila bitko za delavske zakone in uboge izkorrsearic farmarje. *, >; Tn ne samo. da glasujete za strankine kandidate, ampak ako hočete, da bo končno zra-stla Delavska stranka v Ameriki. pristopite v vrnite članov. John Matokovieh. RAD BI IZVEDEL — za naslov Mrs, JOŽEFR ATAXIC, roj. Gostišji iz Cerkniee piii Rakeku,- živeče nekje v Cleveland^; O. Ako hi ne eita-la sama tega oglasa, prosim rojake, da jo o tem 06 vest i jo. Poročati ji imam več važnih zadev o njenem bratu Francu kateri se nahaja v Canadi. MATIJA OTOXrrAR, No. 42. Main Street, Kirkland Lake. Ont., Canada. (3\} ...................................................... 'aniiu'•"jn'im;iM "MniiiH';ltiMi,tlut*mun, Neki iznajdljiv Amerikanec je iznašel- gubmarin- v katerem je pro^tora za enp »amo osebo. J GLAS NARODA ^ pošiljamo v staro do-^moviiio. Kdor ga ho- ^ ^ čc naročiti /a avojc. (t sorodnike ali prijote- y l|et to lahko dtori. — m ^ Naročnina za sta ri i J kraj stane $7. — V S Italijo l^sta ne poši- £ ljgimo. " terega vodi v ravni črti deželna cesta. Okolica je divja, pu sta in skrivnostna, posebno po-hočil. V-»r l>obre |>ol inilje sem se vozil, naenkrat >e Je pa kara ustavila. Bits sredi ceste, v sil nem nalivu, med gromom in bliskom. Gazolina mi je zmanjkalo. Kam naj ®rem ponj v taki hudi uri? Kdinole prija zen avtomoibJist, ki bi dospel iz te aH one *meii, bi me ute gnil rešiti. Toda nikjer nobenega znamenja življenja. Ž> ^m hotel poriniti karo h krajo ler v nji udobno zaspati, ko za slisim neko č.udno prmenje, ki pa ni prihajalo iz nebeških vi £ay. Skozi ploho se mi zale skeče dvoje lnci, ki sta post« jali večji in večji. — Aha, -si mislim, — truck je iz Pater-sona, ki pelje svilo v New York, f'o ima Šofer količka i srca, mi bi dal ijalono ga^oli na. Stopim sredi <-este in začne v rt i ti -searchlight v velikem krogu pred seboj. Grmenje j" postajalo huje in huje. Luži so me skoro oslepile. Toda folij;«, sem vendarle videl, da je n«* kao vrgel nekaj belega i ž trn eka, ki je - strašno naglico zdi rja I mimo mene. Pol>erem. Rila je ko ver ta. Odprem in o pazim v nji bankovce* za ;pei-do&ot dolarjev. — Pobrati v teh težkih Časih s ceste petdeset dolarjev, ni kar tako. Tihotapcem bom vedno hvalefcert/ Toda let ;Sent pošten človek, jim ne bom nikdar odpust so • Bma- 3 traU S "Ka r o d A "—New York Satardgy, Cjc^obgr 29, 193& (YLTQOfcil^V) Položil- je giipa^to drv o na klado, prijel za sekiro z dolffi® toporišoem in zamahnil po kladi z vso močjo. Nekaj je odletelo čez piot, šopa je zažven-k e tal a in v trenutku so je zdrobilo steklo na koščke. Pfivzdigmil je klobuk in se I »r praskal po .soncih. "JSakra —** jc dejal, ne da l.i izgovoril besedo do kraja. Nato pa se je odprlo okence .a skozenj je pokukal obraz mladega dekleta. Dekle se je ozrlo naokrog in ko je videlo zale^M fanta pri kladi, ni deja lo nič. samo rahel na-mošok ji j«' šinil čez <*braz. "Xesrva,** se ji* «*juavičil nerodni *ekač. "Kos polena je od letel proli vašemu oknu in razbil šipo." Potem .je odložil sekiro in napravil nekaj korakov, da bi -e opravoil yj\ nehoteno dejanje. K romar je baš stal na pragu in je vlagal prazne stekli nic<* od piva v zaboj. Ko -ta - pozdravila, je vprašal: "Kakšnega pa naj vam prinesem? Svetlega aji temnega V* "Zaonkrat nobenega," je od-\ rnil letovičar. Ne prihajam zaradi pijače, teniyen"' zato, da se opravičim. Sekal >em polena na dvorišču «pa se je odcepila iver in »priletela v šipo vašega okna. Sleklo >o jo zdrobilo. Vaša letovičarka pa je že po-koiur. zato prosim, če -mem sneti okno. da se izmenja steklo.M . "Tako, tako!" je menil kre-mnr. Letovičar ni čakal nadaljnjih njegovih besed, mar vfč je kar pohVtel po stopnicah in jo potrkal na vrata sobe, kjer je stanovala letovičarka. Odprla mu je vrala, pa se je začel ponienek z vprašanjem: "Ali sem vas hudo prestrašil.* Upam. da vas vsaj nisem zadel!" "K preči me niste," je dejala odgovor, medtem, ko se je' letovičarka napravljala da odide iz *obe. t4A*i*palr presrašila . - kla po" tleh, nato .,e snel okuio ih ga vzel £od pazduho. da odidi1 ž njim V. trgovino pp šipo. preden «sta se razšla, je vprašala letovičarka. "Oprostite, ali vam je tn kraj dobro znan?" "Seveda mi je znan!*' je odvrnil letovičar. "Prihajam semkaj že več let." "Potem va< prosim, če mi morete povedati za kakšen prijeten »kofieo.-vivrčmftr mi j»* nekaj priporočil, pa se mi ne zdi nič posf onega." Uotovičar j< za trenutek pomislil. Potem je vrprasal. "Ali poznate ti.-ti hrib tam £i;ii.' Tam stoji grad z lepim razglednim stolpon." "Kako daleč je 1 ja je vpra šala letovičarka, "Peš j*1 tri ur<* hoda." je odrt nil letovičar. "Ampak pot ni tako lahka. Povsod se cepijo m?" "Vem," Je dejal krčmar. "Gospod, ki je bil prej z vami-, je razbil steklo v oknu. Nil. saj bo poravnal škodo . . . Prijeten človek!" je pripomnil; "Po poklicu Inženjer." "Veste kaj?" je nadaljevala It tovičarka. "Pro-ila. sem ga. naj me sprem ina hrib z raz- Kaka Kitajec vidi in čuti dednim stolpom na gradu." 'INiste mogli izbrati boljšega vodnika," je dejal kn> mar. "Že več let preživlja po čitniee v našem l^rajn in vsi ga imaono radi." Inženjer se je kmalu vrnil. Prinesel jo okensko krilo z no-1 vo šipo in ga je lastnoročnoj kolena, je strmela v planinski mrak. Naposled je rekla: "Zdaj pa bo čas, da gi-em k počitku. Lahko noc!" Cfdzdravil ji je in mirno poka (frl »šv^jej pipico do kraja. Potem je sklenil sebi, da odide v-dragi kot na seno in se vleže *?pat* A k° jc zaprl vrata, si ni mogel kaj. da ne bi vpra-|° knjigi, da je najbolj verbal. ' 'no in najučinkovitejše delo o "Ali že srpi«?*' [Kitajski. Pisatelj je odkrii "Ne s vičarkau Priobčit jemo odlomek iz zelo zanimive knjige "Moj narod in moja domovina", ki jo je napisal Kitajec Lin Jutang. P.e-snica Pearl S. Buckova pravi Tako je letovičarka postala'P"*1 niim- V Pomeri s tujim inzenjerjev« zona. EKSPERIMENT. se v njem upira temu. Morda so je naučil ravnati s prtičkom. toda prtiček se mu gnusi. Tudi ob Schubertovih melodijah in Brahmsovih pesmi sliši vedno odmev pradavnih narodnih popevk in liričnih selank orienta, tako milili in dragih njegovem.i sluhu. Kitajec prouči vse lepote za pada, toda vrne se zopet na vzhod, kajti čim je star 40 "Ne spim," je odvrnila leto- vo*n svoi° domovino in svoj ičarkau "Ne morem " j narod tako, kakor še nihče * ------ red njim. V primeri s tujim pazovaleem ima Kitajce ne Jet, zmaga v njem orientalska! *""*" — , „ . , - I ■ . r» i . • . za si»ort 111 navdušen. On vomno eno prednost, da jr kri. Zagleda svojega očeta s ' , - , a m reč Kitajec In kot tak ik svileno kitajsko čepi,o na gla- ™ ! leda samo z dušo, temveč fu- vi in brž odloži zapadniaško k,one' pokojne NCVARNI —.wh«™*..^., samo z ouso, lemvee ii:-;vi in hrz odloži za pat m j Na učiteljišču v Erfnrtu .seM' s srcom \n jc kri, ki |ob)oko ter zleze zopet v svojo nataknil na tečaje, kjer ga jelje primerila te dni eksplozija,jmu kipi v žilah' /,la;i °.d 1)r>,1°: kitajsko haljo, kajti šele v nji bil prej snel, da ga odnese v ki je odlagala nekomu dijaku isa'0erna. (''emu neki telovadba? Smešna zapadnjaška ideja. Že sam pogled na odrasle ljudi, hi trtV po polju za žogo, ga sili v smeh. &o bolj smešno se mu pa »li zavijati se v ^vročih poletnih dneh po igri v tople jopice. <'011111 to mučenje •* Kitajec- jfte z^unisii in spomni^ «la je to nekoč tudi njegavese-r lilo, toda takrat je bil še mlad; nezrel tako, da prav za prav sploh ni bil on. To je bila samo trenutna za let a vos t. Kitajec j«1 za popa /.a nogomet, prtič in modne oblf. ke. Včasih si misli samega se-be kot prasea, zapadnjaka pu kot psa. Pe< napade prašiča, ki pa samo zarunka, večkrat čisto mirno. O11 celo hoče bit: prašič, saj jo to tako udobno. , In psu niti malo ne zavida te- . .. ... ,..,., ,ira. kar ima. Xjegova edina žfe hodi po 11111 r vini h pohih in bam- .. , , . , 1.. ... ' ,J . ha ie. da bi ira pustil pri miru. busovih gajih, loda to m iz ' prohotl po naravi, kakor pravi A D V E R ! I S E u "GLAS NARODA" VAŽNO za naročnike r *• -' ~ .•» . v Poles naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva ftterltlti pomeni utesec, dmga dno In HtfEja pa leto. Da nam' prttira-oite neptrtrohnepu »Ida ln rtroSkor, Vw prosimo, da skdčate naročnino prafofanao phramati. PoSiJtte naročnino naravnost nam ali jo pa ptaftijte na*eiru ustopnikn t Vašem ieraju alt pa kateremu izmed KAPtoptolkoT, knjih imena so tiskana z Ir^rtlMl črkami, ker so iiprari-Aeni tiMskatl i um; tlrusre naselbine, kjer je kaj naflb rojakov naoljenih. Zastopnik ho Vam litročti potrdilo aa pla&no naročnino. CALIFORNIA: Sun Fran^Haro, Jaeab laokhin COIX>BADO: Pueblo, Peter Culi*. A. SaftlC WaUenburc. M. J. INDIANA: ' Indiana pol la Kr. ILLINOIS: Cblettgb, J. i tt-eirO, rf. Jul lat, J t. BmmbiA Juliet, Jennie ummatm r," rr. Vodore je inženjer sklonil, zadihal riv kave, stffel op trato v vodo in zajrraibil s ^krčnimi prsti. '***1o že imaimo!v* je veselo vzkliknil. "Izvolite, ee vam drag-o." Letovičarka fti ni mogla do-vojj načuditi. Riba se je bod ro ^vijaki v inženjer je v i roki, otepala se je in otresala vodno kapljico, da je pršelo naokrog. Ona pa si ni mogla kajt da se ni približala ribi ter jo poljubila na beli trebušček 7. besedo: *'Živalca . . Inženjer .se je nasmejal od srea tej soeutni ne»j)osrednosti in se je nvuoal, ko si je letovičarka obrisala ustnice. Potem je. vrgel postrv zopet v vodo in rekel: ' "Ž3daj je zopet svobodna. PSavala bo in (pnpovedovaia vsem ribam svojega rodu, kakšno srečanje je doživela z mlado letoviearko v teh krajih. Odrinila sta naprej. Pot se je vzipenj&Ia strmo navzgor, £011 ce pa se je pomikalo proti zatonu. Jagode so se ponujar le vso pot, letovičarka jih je trgala in zobala 2 veltko slastjo. V travi so pošumevalo vre en je sapice. Letovičarka se je zaletela v pa jkov i no in nehote je izusgla: "Ce srečaš pajka zvečer ..." Z ihženjerjem sta prišla do j koče z odprtimi vrati. V koča ni /bilo ničesar razen sena , 41 Aid se bova tukaj ustavila !' je vprašala ona. 4'Kada h> si ngasila žejo." Inženjer si ni dal dvakrat i*eci. Stekel je k potoku po vodo. IVistarila sta posodo s Čajem, i&tosta vzela prigrizek in jedla.^ Ko sta končala, ie de-.iaila:> * ^Sko^ ^ m0?^^ žo domov. ;' Titko Top je Ve^er v pla ninah."?1^ ^ ' f ' 4 med bratoma. VHI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti — V-tpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Bokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad*-;. — Ponarejeni ban ko ve i X. ZVEZEK: Veronika Desoniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko, (ienialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Oele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno d«*lo in katere žrtev je tisoeč in tisočo delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler no steče med Evropo in Ameriko globoko pod ocoanom prvi vlak.' Skozi vso delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v srran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel jo ena najzanimivejših knjicr svetovnega slovstva. • 259 strani . . . $1.20 I !va#t Pregelj: Izbran Spisi STEFAN OGLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko^ trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena, jpostava župnika Štefana Gol je, ki et jo bo videla, Dagmar bom vsako leto za nekaj časa poslal k njej, da se bo niogla veseliti svojega otroka, kajti vsled ločitve od Dagmar je tnpela dovolj bolestno." Brigita mu solznih oči stisne roko. "Kako me vestli, Rudolf, da se je med vaiui vse tako spravljivo iaa&lo in da sem mogla še to doživeti." Globok vzdih se vkrade iz njegovih prsi. 't* ' "Žal, žal, da je to /prišlo že tako pozrto." Take utagoce- nih let sem sami sebe- oropal. Kdo ve, ako mi bo še preostalo kaj časa, da. na otrok« -popravim, kar sem iimi vsled pregnanstva prizadel. Itene^xe telesno poeutmi UiUo sl^e- K ,voienm pnjatelju ^ tll ga, kot se nikoli, m k«>b«n pozneje pisal Izgonu, da iiajfe- je Sfpring Garden s svojo okoli (mar takoj poshe domov, 'bom moral malo časa počivati. Egoci ^^ i i • I*Mpnar ne bo ^ ^jati, Je ze^bo' Pri p^dn^™ svojem sedanjem stanju pa se tudi jaz ne utpam na tako dolgo » ______, i „ ' „ MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski romk Kač ni do svojega štirt-•' desetega ]eta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena....................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATBA. Spisal Rider Hagard. 283 Strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici; ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski : vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company 'illllllllMMIIIIIIHIIllllllBMllllllllilllilll^^llj VSE PARNIKE in LINIJE ki so Slovenče zastopa: , SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 116 W. 18tb SL. New York, N. V> J Marijo oglasil, so se že vtsenaokrog navlekli tem- , . " .r " ' ~ . T " : ,7 soinca res kol svojem sedanjem stanju pa se tudi jaz ne upam na tako dolgo p • ^ večerni pot, ti pa tudi ne moreš iti. Tako bom prosil Katarino, da ™on zaP^ ° večerni Dagmar spremlja na potu. Ti boš nato skifoela, da bo ponosna mankiza v moji hiši dostojno sprejeta. Pokazati ji hočemo, da imaono tndi mi smisel do gostov, in ji bomo tu(kaj njeno bivanje napravili kar najbolj prijetno. Jn to sem Hgonn tudi dolžan." 44 Bodi brez skrbi, prav nad ničemur se ne bo imela pri-J Pittsburghske novice iKoiaem se prošlo sredo peljal i čen znesek, kaiteri jim omogo-k svojemu prijatelju Lojzetu, ča priboljšek k omenjenim zaT bavam. Pa tudi naša cerkev Marije Device v Pittsburgh« dobi dtvoj redni delež od njih. _ Te dni je v North Side umrl ni obla'ki ter vse mesto zagrnili'George Flajnik, krojač Doma v črn pajcolan, in je kmalu sle- j je *---- ----- —V — . — "" 1" ' , .... .......* h"' UH UTO 10 OVOJ *'t ožiti in pokazali ji bomo, da navzlic tihim letom^ ki so za na--z boljšo polovico in jaz razgo- pri društvu št. 50 KS lai, še nisino poeabili, kako je treba gosite »prejti in jim v varjali o tem in onem, je pri-j * * * obilni meri pokazati gostoljubnost." šel za otroke čas počitka. Tu Dobro znani rojak utr___t» • . , . . fc»eili imel mriložnost videti Vn. in zaito mislim, da so z maši-nami napredovali gotovo še za drugrli pet prstov. Pozdrav! Nick Skube. Frank "Hvala .ti, Brigita, zahvalim se ti tudi za vse tvoje razu-'f*11. mw] P™10™0** videti, ka- Špišič iz Lavrenceville, me je ranje v vseli težkih časih. j'ko zllaJ° malčki moliti — letos *že pankrat obiskal. Je [tudi v -materinem jeziku — če niev __ . _______________ j tudi v materinem jeziku 4'To bo vse, v S;* poravnamo s tem, da bom otroka zopet j se. starš i za njih vagojo brigajo. Zanimivo je bilo poslušati Tončka, ko je naglas po slovensko molil angel.fsko pozdravi jen je. Tako je hitel, da mu je#kar sapo ii bilo za mene največje zadaSeer.je. Werner mi je postal ljub kot sin in v njegove roke brez skifci morem položiti usodo svoje hčere ~4*i — i n»kt obet nekoga dne^ledie tvrdke — da, dragi Falkner, ID bi bil ctlj,katerega iskreno želim. Kaj pravite k temo?" Herman Falkner smeje pogleda -svojega gospodarja. Društvo št. 77. SŽZ v N-oHli Side, še ni ddbre dve leti. odkar je 'ustanovljeno, se pod spretnim vodstvom odborinic prav lopo razvija. Tako na primer od časa do časa pri rede majhno zabavo ali tudi "sjur prise party*'. Udejstvujejo se v športni igri, pri kegljanju namreč, kjer prispevajo - dol o 7 ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO IGRE Edda, drama v 4. dej......... Btcfunondo, i .60 Y 6. .45 Semenj ▼ dejanja __________ Prepeiuh, narodna pravljica dejanjih ................... Teoikeve njne m MikUvtev ve-< ier. Mladinska igra s petjem t a dejanji!] ________..._____________ -K. D. H. Drama v a dejanjih • predigro, (Čapek). »ea. ___________.45 Reviser, S. dejanj, tra» vesana___7B Vrtlaee, drama v 3 dejanjih ________ .45 Za krK In srafeede, igrokat v 0. dajanj in mož dobrega značaja, in mi kar prehitro mine večer v njegovi družbi. Slabost na'ju obeh je ta, da se pred pol nočjo ne moreva ločiti. Domov pa se zna fant odpeljati, da ne 'vsak tako. On vzame pri meni poulično karo, notri pa začne preciej 44dreto vleči." ~ Ko se prebudi, misli, da je že doma, pa gre iz kare. Pa je šele na Oaklandu. I-z zagate si pomaga, da gre v retstavrant, pokliče ta'ksi in tako je že za par minnt lepo v postelji. France, drugič le bolj zgodaj prionahaj, bova imela več časa za razgovor? * * * Pred leti, ko sem bil doma na obisku, sem bil v hotelu Lock-ner v fh-nomlju priča zanimivega pogovora. Trije moški so sedeli pri mizi. Pa začne eden naštevati, kako nxeiato Črnomelj lepo napreduje. i Tjo poglejte — pravi —^ sedaj imamo že toliko avtomobilov, da so že vse r^esio pre plovili. Vprašal sem, koliko približno je vseh mašir danes v Črnomlju. Pa so mi jih le s težavo na pet prstov našteli. Letos je ravno deset let tega, DVOŽENEC — NE DA BI VEDEL. Giuseppe Pessani je v svojih ml aid i h letih živel v Argentini, kamor se je izselil iz Ita-I i je. Šel je s trebuhom za. kruhom. Leta 1919 se je tam seznanil s svojo rojakinjo Luigo Plaino. Pozneje se je vrnil v Italijo, svojo tovarišico pa je pustil onkraj morja. V Milanu se je seznanil z neko Rožo Monti, katero je peljal pred oltar. Toda ko sta novo poroeenca živela skupaj šele drugi mesec, .se je zgodilo nekaj nf^pričakovanega: oblasti so postale pozorne na novo Pes-sanijeve zvezo in so zahtevale od njega pojasnilo glede njegove zakonske preteklosti, izkazalo *?e je, da ima dve ženi, eno v Argentini, drugo v Milanu. Tako se je moral zagovarjati zaradi bigamije. Pred sodnikom se je možakar izgovarjal, da se je v Milanu oženil zaradi tega, ker je bij prepričan, da je njegova prva zveza neveljavna. Z Ijui-go Plaino je imel otroka in mati je hotela dete posinoviti. Zato sta šla Pessani in Plaino v Argentini na italijanski konzulat in sta pred konizulom zadevo u-redila. Pe&sani je priznal, da je otrok njegov, ni pa vedel, da je bila s to registracijo iz vršena trudi poroka. Italijanske oiblasti v Milanu seveda niso verjele njegovemu naivnemu zagovoru in so ga zaradi dvoženstva obsodile — leto dni ječe. k bil pri nekem znancu izposodil avtomoibil, s katerim je nameraval napraviti izlet. Ponoči je zapeljal avtomobil na dvorišče -pred svoje stanovanje, odkoder se je nameraval na slednje ju'tro odpeljati iz me sta. Okrog polnoči je Bajcr zašli šal sumljiv šum. Stopil je oknu in opazil pri izposojenem avtomobilu več oseh, ki so se pripravljale, da bi odpeljale vozilo. Prepričan, da ima o-pra^iti avtomobilskimi ta tovi, ki so prišli po voz, je oddal več strelov. Z njimi j«' hotel oplašiti neznanca. Xetnadoma pa je krik nil mlad človeški glas in eden izmed neznancev se je zvrnil po tleh. Izkazalo se ie. da je nesrečnika zadela krogla Lz šofer jevega samokresa. Nesreča je hotela, da je dobil kroglo ravno v sence. Fant je bil 16-letni Bajerjev sosed in je hotel skriti avtomobil, da 'bi ga moral iBajer naslednje jutro iskati. Xeokusma šala mu je prinesla smrt. Rajerja pa so odpeljali v zapore. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 4. nuvciuhrsi: iir^ "J.", novembra : Kuropa v Bremen novemlira : Villeania v Trst ' Normamlie v Hsivre A<|uitania v Cherbourg OKRUTEN KONEC NEUMESTNE SALE. Usodepolna zamenjava se je primerila 34 leitnemiu . šoferju poštnega avtomobila Matiji Bajerju na dvorišču železniške postaje v Celovcu. Šofer si je VOJAŠKO OBRAMBNI UKREPI V ANGLUI. Londonski listi poročajo, da je dala angleška vlada sestavi ti seznam vseh tistih oseb, ki bi bile pripravljene takoj stopiti v vojaško službo. Kralj Jurij VI. bo v svojem govoin poudaril potrebo po zakonodaj-]nem ukrepu te vrste. Vlada v Londonu pripravlja poleg tega načrt, kako bi se v primerni vojne i-z angleške, pre-stolinfide izselilo prebivalstvo, j Za tiste, ki mora jo ostati neobhodno v mestu, borlo pripravili posebna zaklonišča pod zemljo. Vee tisoč takšnih zaščitnih kleti proti zračnim napadom bodo agradili v osrčju Londona. "Dopisnik "Daily Mail" sir John Anderson, ki ga nekateri smatrajo za kandidata za ministra narodne obranuibe poroča, cembra : Paris v Havre 21. decembra: Hansa v Hamburg 26. decembra : Normamlie v Havre seznam vseh moških in žensk od 16. do 60. leta starosti, ki ■bi v slučaju vojne prišli v po-štev za obrambo domovine. Vlada je že napravila sklep, da bo žrtvovala za zgraditev podzemskih zaklonišč 4 milijone angleških funtov. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" p« is letih. 4. delanja tt. nv. Zapravljive«............ 12. Skopuh ................ Zbirka IJodaidh l^cr: a. anopje. MUb M scsIK Bv. Nafta. Sanje_____________ ia aaopte. X'esUIka, 8mH Marije 'tufUi mm nrikndnM) DeviM. Marijin ntnfc snopUL 8». Bait Jan, ___ deklica. Materin blafoelov _______ J&Q W. »opit Turki pni FakJola ia Neia 8». • KNJIGARNA^ "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NEW TOBK V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. •• - . -O i QJ t KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko j«sero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana