ja
o\
?s-
ji-
ih ____________________________________________________
nj Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 3 (733)
Podprimo boj vietnamskega ljudstva, manifestirajmo za mir v svetu
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava : 34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino:
34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36 XXIV. Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550
lir. Poštni tekoči račun : Trst 11/7000
TRST - 15. marca 1969
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdnevnik
Quindiciaale
Spedir, in abb. post. Groppo II
a
> Kaže, da si določeni krogi moč-;l, no prizadevajo, da bi ostal prikrit škandal, v katerega je zapletena ■ Slovenska skupnost skupaj s ta-' koimenovanim «Odborom za po-n moč razlaščencem».
' Kot smo predvidevali se torej nekateri močno zavzemajo za to, da bi se o škandalu sploh ne go-1 vorilo. Toda kljub vsem njihovim j prizadevanjem se o njem govori i in koalicija Slovenske skupnosti i je dejansko v razkroju. Iz te koa-, hcije izstopajo škupine, izstopajo Posamezniki. Nekateri izstopajo . zato, da bi pokazali svojo nedolž-, nost, drugi pa izstopajo zato, da bi zaščitili svoje obličje. V baraki, ki gori trmasto vztrajajo sanie demokristjani, drugorazredni seveda, ker so slovenske narodnosti; v goreči baraki so ostali torej samo tisti, ki so dejansko gospodarili v koaliciji Slovenske skupnosti in ki so najbolj vdani Krščanski demokraciji.
Medtem pa — glej slučaj — je Slovenska skupnost prav te dni še enkrat podprla levo sredino v tržaški občinski upravi, pomagala Krščanski demokraciji v zelo hudi krizi, v kateri se nahaja, Pomagala levi sredini v trenutku, ko je v škripcih tudi koalicija med demokristjani in socialisti. Pa ne samo v Trstu. Tudi v Gorici je Krščanska demokracija v škripcih zaradi sporov, ki so nastali v zvezi z imenovanjem ravnatelja tamkajšnje hranilnice — Cassa di Risparmio. In glej še eno naključje : tudi v Gorici je Krščanska demokracija našla svo-,ega n.^jzvestejšega zaveznika v tamkajšnji Slovenski demokratski zvezi. Resolucija — odobrena ^c, vseb Političnih skupin ki je a ,fva a popolno objasnitev po-
°P a PK razdeljevanju udobnih stoickov __ je bila zavrnjena od
demokristjanov in z odločujočim r 50]11 eneSa svetovalca Slovenske demokratske zveze. Značilno 'i-’ j sta dva svetovalca Slovenske demokratske zveze, med glasovanjem o omenjeni resoluciji, zapustila sejno dvorano. Nedvomno sta to storila z namenom, da pomagata Krščanski demokraciji da se izvleče iz zagate.
Medtem ko so se omenjeni do-
Prireditve ob mednarodnem dnevu žena
Ob priliki mednarodnega praznika žena so bile v raznih krajih na Tržaškem običajne prireditve, na katerih so predstavnice ženske 0rganizacije — UDI govorile o vPrašanjih, ki živo zanimajo tudi naše žene. Govorile so tudi o sedanji gospodarski krizi v Trstu. Poudarile so zahtevo, naj se trstu vrne naravna vloga mostu za sodelovanje z deželami sred-n.]e in vzhodne Evrope. Na prireditvah je prišla do izraza tudi zahteva po miru v svetu in prijateljstvu med narodi. Izražena v- tudi solidarnost z narodi Ktnama, Grčije in Španije.
godki odigravali v Gorici in Trstu je Slovenska skupnost pokazala pripravljenost, da tudi v deželnem svetu podpre Krščansko demokracijo in deželni odbor, kateremu načeluje Alfredo Berzan-ti, Prvakov okrnjene Slovenske skupnosti ni prav nič motilo dejstvo, da je program, ki ga je predlagal deželni odbor vsestransko. slab in da je še posebno slab, v kolikor se tiče vprašanj Slovencev. In to poudarjamo tudi zato, ker je rimska vlada leve sredine pred kratkim zavrnila zahteve Slovencev, trdeč, da vprašanja Slovencev v Italiji sploh ni. Kot je znano je rimska vlada zavrnila tudi zadevno resolucijo, ki jo je predložil senator Sema skupaj z nekaterimi drugimi senatorji KPI. In značilno je, da so proti omenjeni resoluciji glasovali tudi socialisti, ne meneč se za resolucijo o vprašanjih Slovencev v Italiji, ki so jo bili svojčas sprejeli na kongresu stranke.
V tem okviru sodimo škandal, ki je nastal v krogih Slovenske skupnost; škandal, ki so ga komunisti — ne da bi čakali na izid kakšne bele ali črne knjige — že pred leti obsodili tako v poslanski zbornici kot v senatu. Seveda so takrat tisti, ki bi bili morali odgovarjati, enostavno molčali. In tudi danes molčijo medtem, ko neka osebnost očetovsko poziva «sinove», naj zadeve uredijo brez vsakega hrupa. Zdi se, da kakšna ugledna osebnost meša pojme tudi o tem, kaj je pošteno in kaj je nepošteno.
Poudariti hočemo, da nas ne zanima kampanja o škandalih, obsojamo pa in bomo obsojali sleherni poskus, ki teži za tem, da bi ostala prikrita kakršna koli sleparja. Mafije ne bomo trpeli!
V škandal, o katerem se toliko govori — kljub prizadevanjem določenih krogov, da bi ostal prikrit — so zapleteni poedinci in politične skupine — ali posamezniki — ki so nastopale po zaščitnim okriljem Krščanske demokracije, v znamenju protikomunizma, ki so služile Krščanski demokraciji in ji služijo tudi danes. Med njimi so tudi taki, ki so v preteklosti služili drugim gospodarjem. Vsi pa so oznanjali neko določeno politično koncepcijo. Prepričevali so, — kot se gotovo še spominjate — da je za uspešno napredovanje in za obrambo Slovencev v Italiji potrebno stati na strani tistih, ki imajo v svojih rokah platno in škarje. Na osnovi te teorije so naredili vse, kar so mogli, da bi razdvojili Slovence, nas osamili in oslabili, kar koristi — ali bi koristilo — Krščanski demokraciji, ki se, kot hudič žegnane vode, boji enotnosti Slovencev. Sejali so protikomunizem — v resnici brez u-spehov. Bili so — in so tudi danes — prežeti s sovraštvom do KPI, to je do stranke, ki je imela in ima čiste roke. Veliko so govorili o «demokraciji», toda smatrali so in smatrajo tudi danes slovensko narodno skupnost kot nekakšno kolonijo, ki jo je treba izkoriščati, kot rezervat glasov, ki naj služijo protislovenski politiki v zameno za kakšno drobtinico
ali za milostno podelitev morebitne službe.
Isto se je zgodilo z razlastitvami. Mnogo so govorili o «zaščiti kmetov». Prizadevali so si, da bi kolikor mogoče razdvojili tiste, ki so najbolj potrebovali enotnost v borbi za učinkovito obrambo. Napadali so predvsem komuniste ter jih obrekovali. Vse to z namenom, da se sporazumejo z razlaščevalci dolinske zemlje, da «zaslužijo» nekaj milijonov lir. V tem je bila vsa njihova «demokracija», vsa «obramba» kmetov.
Sedaj iščejo zatočišče. Molčijo. Poskušajo dokazovati, da nimajo nič skupnega..., da so nedolžni. Ne prirejajo javnih zborovanj, na kateri bi obrazložili stvari, zakaj oni pričakujejo od Slovencev samo glasove, da potem počenjajo, kar se jim zljubi, da se tudi okoriščajo, zakaj taka je v resnici vsa njihova «politika».
Treba je napraviti vse, kar je potrebno, da njihova igra spodleti, da se se njihova «politika» ne uresniči na račun kmetov in Slovencev sploh. Zato je treba ozračje očistiti, odpravi korupcija, preneha klientelizem odpravi razdvojenost ter prodrejenost Krščanski demokraciji in levi sredini. Treba je delati za novo politiko.
Resnica, želje in policija
Dijaki vseh tržaških srednjih šol so napovedali za torek 12. marca javen shod na Trgu Unità. Od tod bi morala kreniti povorka po mest-nih ulicah. Tudi ura je bila določena: 17. Izdan je bil letak, preveden tudi v slovenščino in razdeljen pred šolami.
Ko pa so italijanski dijaki del li pred svojimi šolami letak, v katerem so napovedovali manifestacijo (udeležili bi se je bili tudi slovenski srednješolci s svojimi transparenti), je policija posegla vmes. Celo v vežo šolskega poslopja je lovila dijake in jim trgala iz rok letake, nato pa nekatere povabila na kvesturo. Tu so jim nekaj časa solili pamet ter zahtevali, naj prekličejo stavko in povorko.
(Mimogrede: približno ob isti uri je v tržaški zaliv priplula ameriška letalonosilka «Forrestal».)
Policisti so svoje zahteve utemeljevoli trdeč:
— manifestacija ni bila napove Jana tri dni prej,
— letaki niso nosili podpisa tiskarne,
— so torej kršili zakon o tisku.
Dijaki so pod pritiskom preložili manifestacijo na ponedeljek.
Tja bodo šli skupno!
Vsi! Slovenci in Italijani!
Kljub temu, da je od zdavnaj prepovedano na Trgu Unità javno govoriti slovensko.
(Mimogrede: v ponedeljek bo «Forrestal» verjetno odplula.)
Kaj bi se zgodilo, če bi stvari šie drugače?
Recimo, na primer, tako...
Na Trgu Unità bi se zbrali italijanski dijaki «starega kova».
Kolona demonstrantov bi zavila po Ulici Dante do Ul. Carducci. Od tod bi se udarna skupina zaletela v Ul. Sv. Frančiška, kjer je prenovljena slovenska knjigama. Stekla bi zažvenketala... Nekaj knjig bi zgorelo.
Še kljukast kriz na judovski sinagogi in nato naprej, k Kulturnemu domu. K sreči ima ta kovinaste zapornice in bi stekla ostala cela, toda beli kamen bi omadeševaio črnilo...
Kako bi policija ravnala v takem primem ne moremo reči. Prepričani smo, pa da nas lahko poučijo izkušnje izpred osmih let. Bil je februar leta 1961...
(Mimogrede: «Forrestal» bi mimo ostala v pristanišču in mornarji bi ravnodušno opletali okrog kril lahkoživk na pločnikih in v Cavarti.) * * *
ooooooooooooooooooooooooooooooo ocooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Vlada gleda na Slovence skozi svinčena očala
Demokristjani in socialisti trdijo, da ni
V prejšnji številki našega lista smo poročali o govoru, ki ga je senator Paolo Sema imel v komisiji za notranje zadeve. Tovariš Sema je govoril o vprašanjih Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Obsodil je dejstvo, da je še v veljavi stara zakonodaja in se ohranja fašistična mentaliteta. Poudaril je tudi, da vlada ni hotela predložiti v razpravo parlamentu spomenice o soglasju iz leta 1954. Minister 'Restivo je v odgovoru senatorju Semi med drugim rekel, da Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini uživajo svobodo, politične in državljanske pravice in da so bili v zaščito pravic Slovencev izvedeni konkretni ukrepi. Jasno je, da senator Sema ni mogel soglašati z odgovorom in skupina senatorjev KPI je predložila posebno resolucijo z zahtevo po organskem zakonu za rešitev vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Resolucija je bila zavrnjena z glasovi socialistov, demokristjanov, fašistov in liberalcev. V zvezi s temi dogodki je senator Sema objavil v listu II Lavoratore članek, ki ga na tem mestu povzemamo.
Minister za zunanje zadeve Pietro Nenni je v senatu in v poslanski zbornici sporočil, da so pogajanja za rešitev vprašanja Visokega Poadižja tik pred zaključkom. Spregovoril je tudi nekaj besed o vprašanjih nemške narodne manjšine. Tako Nenni kot Leone in Rumor pa niso sprejeli nobene obveznosti glede slovenske narodne manjšine.
V parlamentarni komisiji za notranje zadeve in v zbornici je minister za notranje zadeve — tako kot vladne stranke in stranke desnice — zavrnil komunistično resolucijo, ki je zahtevala predvsem dve stvari: razveljavitev fašističnih zakonov in sprejem zakona, ki naj prizna slovensko
narodno manjšino ter uveljavi pravice te manjšine.
Ko se je ustanavljala prva vlada leve sredine je Dušan Hreščak, sedanji občinski odbornik PSI v Trstu zapisal: «Sodelovanje socialistov ima nedvomno velik pomen tudi za vprašanja Slovencev v Italiji. Prepričani smo, da se s tem odpira perspektiva tudi za postopno reševanje teh vprašanj v okviru doslednega uveljavljanja demokratičnih načel republiške ustave».
V zvezi s potrebo po zakonodaji, ki bi bila prosta fašističnih vsedlin ter navdahnjena z ustavnimi principi, je demokristjanski deželni svetovalec Adealdo Ginal-di izjavil: «Dežela Furlanija - Ju-
slovenskih problemov
lijska krajina ima tako kot Visoko Poadižje in Dolina Aoste poseben interes od tega, da se za konodaja vskladi z načeli, ki naj omogočijo premostiti globok prepad med nacionalno skupnostjo večine (italijanske. Op. uredn.) in skupnostmi narodnih manjšin, prepad, ki je nastal v dvajsetletju zaradi zatiranja manjših narodnih skupnosti».
Toda to so le lepo zveneče besede ali v najboljšem primeru iluzija, na katero smo Slovence vselej opozarjali, saj so v polnem protislovju s stvarnimi nameni vlade in strank, ki jo sestavljajo. In na podobna načela so se sklicevali tudi na socialističnem kongresu, ki je bil oktobra lani v Rimu.
Volitve so za nami. Socialisti in demokristjani so prejeli nekaj glasov tudi med Slovenci. Toda sedaj se ne zmenijo za Slovence. Razni ministri, Rumor, Nenni, Gaspari in Restivo, dajejo približno take odgovore: «Vprašanje Slovencev ne obstoja, protesti niso stvarni in če je tak poseben primer, bomo videli».
Tako je v bistvu zadržanje vlade glede Slovencev in tak je pomen odgovora vlade, ki se ni hotela obvezati, da bo organsko re-
(Nadaliev'inie na 4. strani)
----------------------- 15.3.196915
M omika krovne orgaoizacilo .Skoooosir?
2 • DELO
Ne pustimo, da bi se uveljavile metode mafije tudi pri nas !
Ko smo v naši prejšnji številki objavili še precej materiala o notranjih razmerah v Slovenski skupnosti po objavi brošure dr. Agneletta tega brez dvoma nismo storili iz političnega sadizma. Zakaj pa?
Grajali smo SS od vsega začetka, ker nam je bila, kljub njenim marsikdaj privlačnim propagandističnim parolam, jasna njena razredna in narodno-politična kolabo-racionistična vsebina. Kljub temu pa se je SS uveljavila kot sicer manjša, skupina, «ki združuje čistokrvne Slovence».
Uveljavila se je, nesorazmerno z njeno politično močjo, tako v krajevnem kakor tudi širšem merilu (če gledamo na notranje odnose slovenske manjšine s matično Slovenijo). Slovenska skupnost se je uveljavila predvsem zato, ker je znala s spretno demagogijo zavesti tudi poštene Slovence in ustvarila mit «čistokrvne Slovenske stranke.» Ustvarila si je celo lažno ideologijo, ki so jo delno prevzeli tudi drugi meščanski krogi pri nas. Ideologijo, ki temelji na «odklanjanju utapljanja v italijanske stranke», kjer se je izrazu «vsedržaven» (kot velja za KPI) dajalo zgolj narodnostni prizvok, zaradi česar je bilo raznim agitatorjem in pisunom razmeroma lahko ddkazovati, da se Slovenci utapljamo v PCI (čeprav
smo edini izvolili že drugo povojno mandatno dobo slovenskega poslanca v rimski parlament), medtem ko se SS «pogaja s KD na enakopravni ravni».
Ti miti se pod težo dejstev sedaj rušijo. Ruši se papirnata gradba besedi o «vseslovenski koaliciji» in vse ostalo. Ruši se pojem «edinega slovenskega deželnega svetovalca» in ignoriranje prisotnosti slovenskega komunista v deželnem svetu in podobno. Ruši se vrsta mitov, ki so jih voditelji Slovenske skupnosti marljivo in vztrajno gradili iz leta v leto.
Poglejmo resnici v obraz. Ce se je mit o «Slovenski skupnosti» uveljavil med nekaterimi sloji Slovencev, ni to sad samo razredne pripadnosti njenih volivcev, temveč v precejšnji meri najivnosti 'in presplošnega gledanja na narodnostno vprašanje.
Morda je pri vsem tem imela naivnost nekaterih ljudi, trdih kmečkih korenin, in prepričanih katoliških učiteljev največjo vlogo.
Kaj je sedaj s temi? Vidnih reakcij v njihovi sredi nismo opazili. In vendar je kriza jasna. O njej piše Katoliški glas (čeprav s patetičnimi pozivi na «strpnost» in «strjenost v težkih trenutkih»), o njej govori danes predvsem klerikalno SLG. Kaj pravzaprav hočejo njeni voditelji? Mislimo, da bi mo-
ralo biti vsem, tudi naivnim poštenjakom jasno, da skuša preostali katoliški del bivše koalicije Slovenske skupnosti rešiti barako, ki je v plamenih. Toda rešiti tako, da bi «volk bil sit in koza cela», kar pa danes ni več mogoče. Kriza je stvarna in ne zadeva samo voditeljev koalicije. SLG in tudi drugi voditelji Okrnjene SS se zavedajo (naučili so se pri KD), da je edino jamstvo za politični uspeh njihovega manevra ohraniti pozicije SS, ne da bi se kriza razčistila — molk. Zato molčijo in upajo, da da bo ; akcija njihova volilne baze čimmanjša. Baza naj bi v imenu «višje koristi» (ne va se kakšne) morala požreti vse in pozabiti na vse. Seveda, novembra so volitve.
Izmislili so si tudi lepo geslo, ki naj služi takem slepomišljemu stališču: «Ni prav, da se te stvari razpravljajo v javnosti». Tako. Spet lepa fraza, ki naj omogoči manever iskanja novega devištva.
Molk, vsakršna kvalunkvistična reakcija, ravnodušno sprejemanje najhujših vesti iz tega tabora, tiho zmajan j e z glavo bodo voda na mlin temu manevru, ki pa ne sme uspeti. V imenu prav tiste «slovenske koristi», ki je pri srcu volivcem «Slovenske skupnosti». OMolk je glavno orožje mafije. Ne pustimo, da bi se še pri nas uveljavile njene metode!
oooooooooooooooooooooooooooooooOoooooooooooooooooooooooooooooo >000000000000000000000000000000 1000000000000000000000000000
Vzroki in ozadje krize Slovenske skupnosti A?^!ettol .
Kaolicija političnih skupin, ki nastopajo pod imenom Slovenska skupnost, je v hudi krizi. Prav za prav je težko govorili o koaliciji, saj sta, kot kaže, v krovni organizaciji SS samo še Ljudsko gibanje in Krščansko socialna zveza. Izgleda tudi, da se tudi ti dve skupini preklala med seboj. O pravem ozadju hude krize je bila že marsikatera beseda izgovorjena in tudi napisana. Marsikaj se je že pred časom šušljalo, mnogo prej ko je dr. Branko Agneletto objavil brošuro z naslovom POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI — VZROKI IN OZADJE KRIZE SLOVENSKE SKUPNOSTI. Izid brošure s senzacionalno vsebino, po kateri, kot slišimo, vneto segajo slovenski bralci, je že itak vznemirjene duhove še bolj vznemiril. Kljub temu pa je slovenska javnost zaman pričakovala, vsaj doslej, jasno besedo iz vodilnih krogov preostale Slovenske skupnosti.
V prejšnji številki našega lista smo objavili nekaj izvlečkov poglavij iz brošure dr. Agneletta, v današnji številki posredujemo še nekaj nadaljnjih izvlečkov.
Pismo D. Černetu
«Takoj po novem letu 1966 — ugotavlja dr. Branko Agneletto — se je točneje zvedelo za obris zadeve». In res, tedaj sta poslanka Marija Bernetičeva in senator Vittorio Vidah predložila v parlamentu interpelaciji v zvezi razlaščanjem kmetov v dolinski občini. Takratnega ministra za industrijo in trgovino sta povabila, naj pismeno objasni posto-
pek za izplačilo odškodnine kmetom v dolinski občini.
Zanimivo je pismo, ki ga je dr. Branko Agneletto poslal takratnemu tajniku Sveta Slovenske skupnosti Dušanu Černetu To pismo je bilo odposlano dne 28. januarja 1966 in je v celoti objavljeno v že omenjeni brošuri. Iz njega povzemamo nekaj odstavkov :
«V imenu članov SDZ '(Slovenske demokratske zveze. Op. uredn.) in posebno tistih iz dolinske občine, ki so se obrnili na nas za informacije in katerim smo dolžni jasen in izčrpen odgovor; ker je Slovenska skupnost dala pobudo za ustanovitev za pomoč razlaščencem, in je zato ta odbor političnega značaja; ker je SDZ sestavni del Slovenske skupnosti in zato soodgovarja za vsako politično pobudo krovne organizacije; prosim, da se mi da jasen in točen odgovor na vprašanja, ki so v tesni zvezi s sporazumom, ki ga je gori imenovani Odbor podpisal z družbo SIOT dne 6.12.65.»
V tem pismu dr. Branko Agneletto kot predsednik Slovenske demokratske zveze med drugim vprašuje : Ali odgovarja, da celokupna vsota, katero se je družba SIOT obvezala staviti na razpolago Odboru, znaša 35.000.000 lir in ali odgovarja, da je bilo od te vsote 15.000.000 namenjenih razlaščenim?» Dr. Agneletto vprašuje tudi ali «je bil dan točen obračun posameznim razlaščencem in koliko je znašal honorar odvetnikov. Hočem verjeti — pravci dalje dr. Agneletto — da je cela zadeva bistra kot Soča in da so vsi stremeli izključno za
tem, da se v največji meri pomaga našemu kmetu,» zaključuje pa takole «... če je tako, je dolžnost Slovenske skupnosti, da vstane v obrambo članov odbora..., da javno nastopi, jih zaščiti ter jamči za njihovo delo. Da se to lahko stori, moramo najprej točno ugotoviti dejansko stanje, objaviti vse obračune in pač storiti vse, da se na učinkovit način z dejstvi in ne z besedami umiri javnost.»
SS se je zaprla v molk
Ko dr. Branko Agneletto komentira vsebino pisma, ki ga je pisal takratnemu tajniku Slovenske skupnosti, pravi med drugim naslednje: «S tem pismom je bilo točno in od vsega začetka podčrtano bistvo zahteve SDZ po pojasnilih. SDZ je smatrala, da je upravičena staviti to zahtevo, kar je Slovenska skupnost dala pobudo za ustanovitev Odbora za pomoč razlaščencem in je zato za la odbor politično odgovorna, in ker je SDZ sestavni del Slovenske skupnosti in zato soodgovarja za politično delo krovne organizacije. Z intervencijo v parlamentu in pisanjem v tistu pa je zadeva poleg tega dobila javni značaj in je zato imel pravico se z njo pečati vsakdo, ki ga javne zadeve zanimajo.
Kljub jasni vsebini pisma, ki zahteva pojasnila in obračune, m SDZ na to pismo nikoli dobila odgovora. Vse intervencije, tudi osebne, pri dr. Poštovanu in pri g. Černetu niso nič zalegle. Pojasnil in obračunov ni bilo. Takrat in tudi kasneje ne. Slo-
Po vsem hrupu, ki je nastal v vrstah vodstva Slovenske skupnosti, po hudih medsebojnih obtožbah, ki jih poznajo celo vrabci na strehi, po izstopu Slovenske demokratske zveze iz te skupnosti in po razpustu skupine tako imenovanih «neodvisnih Slovencev» (načeloval ji je dr. Jože Škrk, bivši deželni svetovalec SS), sta se pojavila «Stališče Slovenske demokratske zveze za Tržaško o-zemlje», ki ga je obelodanil list Demokracija, in pa sestavek pod naslovom «Razmišljanje ne več' mladega Slovenca», ki ga je neki visoki cerkveni dostojanstvenik objavil v tedniku Katoliški glas.
Na tem mestu se hočemo pomuditi zlasti pri prvem, tj. pri stališču SDZ.
Ugotovitev SDZ, da po izstopu iz Slov. skupnosti in po razpustu skupine neodvisnih Slovencev, tiste skupne organizacije, ki so jo ustanovile štiri politične skupine, ni več, je povsem točna in jasna. Manj jasen pa je namig, da je treba sodelovanju med raznimi skupinami čimprej dati vsaj neko začasno obliko. Povsem nejasno pa je snubljenje, naj se ustanovi odbor sestavljen iz predstavnikov Slovenskega ljudskega gibanja (bivše katoliške skupnosti), Slovenskega krščansko socialne zveze ( kateremu sedaj načeluje Drago Legiša, urednik Novega lista ) in Slovenske demokratske zveze (katere predsednik
venska skupnost se je zaprla v molk...
Izgovarjajo se, da SDZ nima pravice zahtevati vpogled v obračun, ker da Odbor za pomoč razlaščencem ni istoveten s Slovensko skupnostjo in je posebno telo...»
Vedno v zvezi s temi dogodki objavlja dr. Agneletto v omenjeni brošuri tudi pismo, ki mu ga je dne 31. januarja 1966 pisal dr. Matej Poštovan. Iz tega pisma povzemamo naslednje: «Slišal
sem, da ste se v nekem smislu z nekaterimi nastopi pridružili gonji (vodijo jo titovci, komunisti in kapitalisti) proti Odboru za pomoč razlaščencem, katerega predsednik je član Slovenske katoliške skupnosti dr. Alojz Tul. Ker sem prepričan, da Vam nikakor niso znane vse podrobnosti ogromnega in težavnega dela, ki ga je Odbor opravil in kako je zaključil pogajanja za prvi lotto ter zakaj jih je tako zaključil, in ker se prej niste potrudili za razgovor s Slov. katol. skupnostjo, kar bi bilo z ozirom na naše prijateljske odnose nujno potrebno, se s težavo otresam suma, da hočete skupno z vsemi nasprotniki udariti tako po Odboru kakor tudi po Slovenski skupnosti in tudi po Slovenski katoliški skupnosti. Res ne morem verjeti, da bi hoteli Slovensko skupnost razbiti. Zagotavljam Vam, da sem delovanje Odbora, čeprav nisem njegov član, pozorno in sproti zasledoval in da je bilo strdkovno dobro zastavljeno in tudi pošteno. Če bi, kar je naravno in kar popolnoma razumem, hoteli razčiščenje morebit-(Naaaljevanje na 4. strani)
je dr. Branko Agneletto). V ta lt novi odbor, četudi bi imel začasno obliko, naj bi vstopili tudi 1 predstavniki goriške Slovenske ^ demokratske zveze in tako ime- ^ novana Slovenska levica, katere ^ levičarstvo je samo v imenu, ki si ga je nadela.
Vtis imamo, da se nekateri go- ki spodje že pripravljajo na to, da se pozabijo na preklanje in da so že W pripravljeni sesti za skupno mizo ter se približati skledi, v katero n< so prej pjuvali. Seveda, bliža se čl z.opet volilni golaž in prihodnja vt jesen ni tako daleč. d:
Ob vsem tem se nujno postav- v< Ija vprašanje : Ali bo množica vo- h livcev, ki običajno glasuje za li- n povo vejico — in ki je v bistvu n poštena — slepo zaupala raznim «voditeljem». v
____________________ t
v
Za «Dom» | nič denarja
1
Za denar se tudi «krščanska lju- [ bežen do bližnjega» spravi v žep. : V zadnji številki Katoliškega gla- 1 sa objavljajo v rubriki «Pisma uredništvu» pismo študentke Žive Gruden z Opčin, v katerem opisuje razmere v Beneški Sloveniji in se zavzema za to, da bi tržaški in gori-ški cerkveni zbori pogosteje zahajali v beneške vasi, kakor tudi, da bi se iz skladov za katoliški tisk pomagalo urednikom lista Dom, ki ga izdajajo nekateri beneško slovenski duhovniki in ki je namenjen beneškim Slovencem.
Odgovor uredništva KG je za Slovenca, ki je ponosen na svojo narodno pripadnost, nesprejemljiv. KG namreč odgovarja, da Dom ne more biti deležen nobene pomoči zato. ker 1. se ne širi v goriški in tržaški škofiji in 2. ker bi za Slovence v Trstu in Gorici «kvarno vplival», ker ima tudi v italijanščini pisane članke.
Odpravimo najprej zadnji, zgolj demagoški in tudi krhek izgovor: italijanski članki so navadno prevodi nekaterih važnejših člankov v istem časopisu, kar pomaga Slovencem v Benečiji, ki nimajo lastnih šol, pri učenju in razumevanju našega rodnega jezika. Nobene «fra-telance» torej, ki se je KG in pajdaši boje kot hudič žegnane vode, temveč pomoč ljudem, da se sprijaznijo tudi z težjimi jezikovnimi oblikami materinščine.
Važnejša pa je prva ugotovitev: Dom ne more biti deležen podpore iz katoliškega sklada za tisk, ker ne spada v Trst ali Gorico in se tam sploh ne prodaja. Naj bralci vedo, da ni Dom glasilo kake sekcije KPI, temveč CERKVENO GLASILO, ki ga v zelo težkih gmotnih razmerah izdajajo nekateri zavedni duhovniki iz Beneške Slovenije. Tudi vsebina lista ni nevarna za katoliško vero, saj objavlja verske razprave, nauke, legende in kro-niko iz Slovenske Benečije.
Dovolili bi si pripomniti, da je morda «krivoverstvo» v tem, ker sc v Benečiji ne deli Katoliški glas? Toda vsi vemo, da se tudi v Trstu tiska verski list Vestnik», ki verjetno tudi prejema denar iz sklada za katoliški tisk. Gre za konkurenco?
Dvomimo. Mislimo pa, da gre za načelo. Goriški in tržaški klerikalci so se odpovedali Beneški Sloveniji-Vsem je znano, da nimajo tam niti svoje politične organizacije, pa čeprav je tam teren politično u-godnejši kot na Krasu. KPI je tam šibka in levji delež pri volitvah ima Krščanska demokracija. Morda pa prav v tem grmu tiči zajec.
915.3.1969
- DELO • 3
« Iz govora tovariša
Dolfija Wilhelm a v tržaškem občinskem svetu
V tržaškem občinskem svetu je bila razprava o novem sporazumu e leve sredine in o programu občin-
1 ske uprave. V razpravo so posegli številni občinski svetovalci.
Objavljamo izvleček iz govora, ki ga je imel na eni izmed zadnjih
2 sej občinskega sveta tovariš Dolfi - Wilhelm.
> Komunistična skupina popolnoma ^ negativno ocenjuje županovo poro-
3 čilo o sporazumu med strankami le-1 Ve sredine, ne samo v pogledu gospodarskih in upravnih vprašanj, mar-
■ več tudi glede vsebine spdrazuma in njegovih točk, ki se nanašajo na vprašanja slovenske narodne ntanjšine.
Načelna, praktična in konkretna vprašanja slovenske manjšine v tržaški občini, navedena v županovi izjavi, so zelo posplošena. V sporazumu najdemo običajne obljube brez zagotovila, da jih bo občinski odbor spoštoval.
O obveznosti tržaške občinske ti-Prave za ovrednotenje Kraškega področja in o zagotovilu, da bodo zaščitene etnične in socialne značilnosti tega področja, je potrebno povedati, da so podobne obveznosti stranke leve sredine že sprejele ob ustanovitvi devinsko - nabrežinske-8a občinskega odbora leta 1963-64. Kljub temu pa so po omenjenih obveznostih v devinsko - nabrežin-ski občini sezidali nadaljnjih 92 stanovanj za tujerodne priseljence. Menimo, da te gradnje nimajo nič skupnega z naravnimi premiki prebivalstva, ki jih narekuje gospo darski in socialni razvoj. V tem Pogledu lahko rečemo, da namenoma naseljujejo ta področja, na katerih nimajo priseljenci nobene možnosti za zaposlitev, z očitnim namenom, da postopno raznarodujejo Področje, na katerem živijo Slovenci.
Glede odnosov tržaške občins uprave do slovenskih občanov u, tavljamo, da je bila do sedaj ur ničena samo pobuda o sprejemu službo slovenskega prevajalca - 1 mača. Edino to je napravil trza obcmsk1 odbor leve sredine od k 1967 dalje. To pa seveda ne reši vprašanja uporabe slovenskega zika v občinskih uradih.
V anagrafskem uradu imajo S venci vedno težave, zlasti v zv z izdajanjem raznih dokument« Uradniki izdajajo dokumente z ir ni in priimki brez šumnikov, (č 0, g in Ž ti uradniki seveda poznajo. Op. uredn.). Tržaška < čina še ni zaposlila osebja, ki bi j polnoma obvladalo slovenski jez
Niti v okoliških občinskih izj stavah in v občinskih ambulant n' osebja, ki bi popo’noma obv dalo slovenščino. In vendar v on njenih področjih živi večina Slov« cev.
Glede tega vprašanja e treba odločno poudariti, da tržaški občinski uradi ne spoštujejo določil zakona, It' je bil sprejet leta 1966 in ki se nanaša na obveznost občinskih u-radov, da izdajajo anagrafske listine s pravilno napisanimi imeni in Priimki.
Tudi postopek poimenovanja u-. c po slovenskih zaslužnih možeh m treba kritizirati. Tržaška občinska uprava je do sedaj poimenova-n P° Slovencih le tri ulice v Bazo-v,ci in še to je naredila tako, da Jp postavila tablice, na katerih piše «via» ,in ne «ulica». Sedaj je na 1 Pevnem redu poimenovanje ulic na področju Proseka, v Grljanu. V Predlogu tega sklepa ni niti enega fovenskega imena. Nihče nas ne ° prepričal, da gre za področja, ' ne spadajo v ozemlje, na ka-urem živijo v pretežni večini Slo-venci.
V poročilu župana je bilo omenjeno, kar je bilo ob glasovanju 17 občinskem svetu o ustanovitvi konzorcija za Slovensko gledališče izključeno, v zvezi z denarno podporo krajevnih ustanov. Nedopustno je, da se hoče Slovenskemu gledališču, potem ko mu je bila priznana njegova javna vloga, omejiti prispevek «krajevnih ustanov in države samo na eno tretjino njegovega proračuna. Italijanskemu gledališču dajejo prispevek, ki presega 80 odst. proračuna.
Omenil sem le nekaj vprašanj, lahko «pa bi našteval še druga, npr. o Občinskih rekreatorjih, v katerih slovenski otroci nimajo na razpolago slovenskih vzgojiteljev, ki bi jim pomagali tudi pri pošolskem učenju.
Vprašanje slovenske narodne manjšine je veliko «politično vprašanje in je predvsem vprašanje demokracije. Komunisti in vsi Slovenci vprašujejo, kako se bo leva sredina spoprijela s tem vpraša-njern in kako ga misli reševati. Odgovor, ki ga je minister za notranje zadeve dal senatorju Semi,, odgovor glede vprašanj «slovenske manjšine v Italiji, je zelo značilen. Ta odgovor osvetljuje, kako vlada in stranke leve sredine gledajo na to
vprašanje. Po mnenju ministra za notranje zadeve vprašanja slovenske narodne manjšine sploh ne obstajajo. Po mnenju omenjenega ministra so vprašanja Slovencev rešena. Še hujše, pa je to, da so socialistični parlamentarci soglašali z ministrom, s Krščansko demokracijo in z desničarskimi strankami. To so pokazali s tem, da so zavrnili resolucijo o Slovencih, ki so jo bili predložili senatorji KPI. Pri tem «ne moremo govoriti o morebitni površnosti.
Pripomniti je treba tudi to, da je bila resolucija o Slovencih, ki so jo «predložili senatorji KPI, zavrnjena le nekaj ur preden je v Trstu župan obrazložil sporazum štirih strank in «se skliceval na ustavo.
Kulturni večer v Ricmanjih
Prosvetno društvo Slavec v Ricmanjih vabi na večer slovenskih balad in romanc v podajanju gledališkega, umetnika Staneta Raztresena, v soboto, 15. marca ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva v Ricmanjih.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO '.(>00003000000000000000000000
Shlepi občnega zbora Kmečke zveze
V nedeljo 2. marca se je v mali dvorani Kulturnega doma vršil občni zbor Kmečke zveze. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je na občnem zboru «prišla do izraza bodisi «iz poročil kot iz živahne diskusije moč, ki izhaja predvsem jz enotnega nastopa kmetov pod okriljem enotne kmečke organizacije.
Vredno je podčrtati misli, ki jih je Evgen Kalc iz Padrič čustveno iznesel, ko je poudaril pomen enotnosti in ko je pozval vse kmete naj se «strnejo dkoli lastne organizacije, ki mora «postati dejansko središče vseh kmetov. Vsi morajo čutiti dolžnost, da podpirajo lastno strokovno organizacijo, «ker le od te bodo lahko dobili vsestransko pomoč. Ravno tako je Alojz Markovič s toplimi in domačimi besedami pozval vse kmete, naj Kmečki zvezi posvetijo vso pažnjo.
Diskusija in sklepi, ki so bili na občnem zboru sprejeti pa dokazujejo tudi obnovljeno silo, s katero bo organizacija vodila kmečko politiko, ki odgovarja željam in zahtevam kmetov, ki se borijo za lastni obstoj in ki se trudijo, da bi se izboljšali gospodarski pogoji delovnih ljudi... Podčrtana pa je bila tudi tesna povzava vseh problemov in gospodarskega značaja z nacionalno problematiko slovenskega življa v deželi. Dokaz temu je tudi utemeljena vrednost borbe, ki jo Kmečka zveza neprestano vodi v tesni povezavi z zadružnim gibanjem.
Na občnem zboru Kmečka zveze je bila sprejeta naslednja resolucija:
Občni zbor Kmečke zveze, zbran dne 2. marca 1969 v Kulturnem domu v Trstu, obvezuje novoizvoljene organe zveze, da zastavijo vse moči organizacije za reševanje naslednjih vprašanj, ki so po svoji važnosti za razvoj kmečke družbene in gospodarske stvarnosti neodložljiva:
1. Demokratizacija kmečke bolniške blagajne s koncem desetletne nezakonite komisarske uprave z neposredno izvolitvijo njenih organov.
2. Priznanje pravega predstavništva obdelovalcev zemlje v vseh ustanovah, odborih in komisijah, ki so pristojne za kmetijstvo, začenši s tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo.
3. Prenehanje stalnih razlastitev najboljše obdelovalne zemlje in priznanje «kmetom, ki so najbolj prizadeti, predstavništva v organih, ki o razlastitvah odločajo, kot npr. v upravnem svetu Ustanove za industrijsko pristanišče, da se preventivno upošteva njihovo mnenje.
4. Največji napori organizacije za spodbujanje in pospeševanje zadružništva, v sodelovanju z zadružnimi organizacijami, za dosego sodobnejše in ugodnejše zakonodaje.
5. Odločno posredovanje pri pristojnih javnih upravah in oblasteh, «ki naj doseže resnejše razumevanje za proučevanje in reševanje številnih problemov našega kmetijstva.
6. Reševanje vprašanja razdelitve jusarskih zemljišč med upravičenci, ker ta zemljišča pod sedanjo upravo stalno «propadajo.
7. Navezava najtesnejših vezi z goriško Kmečko zvezo v smotru enotnosti slovenskih kmetov v «sodelovanju z vsemi «kmeti dežele in države.
8. Posredovanje v sodobnih časih vedno bolj potrebne strokovne vzgoje s prirejanjem tečajev in predavanj v jeziku naših kmetov.
9. Razširjenje strokovne literature in izdaje sindikalnega biltena med članstvom v smotru čim boljšega obveščanja in čimbolj neposrednega stika med organizacijo in člani.
Slovenski praznik v Nabrežini
V nedeljo, 9. marca je bila v Nabrežini zelo uspela kulturna prireditev — Slovenski «praznik. Z njo je prosvetno društvo Igo Gruden počastilo tudi 120. obletnico smrti genija «slovenske «poezije — Franceta Prešerna «in 20. obletnico smrti nabrežinskega rojaka — pesnika Iga Grudna. Prireditev je bila toliko bolj pomembna, ker je pokazala mnogo obetajočo rast slovenske prosvetne «dejavnosti ne le v Nabrežini sami temveč tudi v drugih vaseh tamkajšnje občine.
Nastopili «so: zbor Kraški slavček, v katerem poje nad 50 otrok iz Nabrežine, Devina in drugih okoliških vasi, vodil pa «ga je prof. Sergij Radovič ; zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj ; na-brežinski moški zbor Igo Gruden, ki ga vodi prof. Sergij Radovič in nabrežinska «godba na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. Sodelovali so še: Majda Terčon, ki je na klavir zaigrala Chopinov Valček in Jadranka Sedmaik, ki je na harmoniko «podala Gertov Scherzo. Na sporedu sta bili «tudi «dve recitaciji Grudnovih poezij. Pester spored so povezovali v celoto Vera Caharija, Savina Knez in Bojan Brezigar.
Prof. Alojz Rebula je govoril o življenju primorskih Slovencev, o zgodovinski privilegiranosti, ki je omogočila Slovencem obstanek na «kraški zemlji, o višini slovenske kulture, o vitalnosti slovenskega člo veka. Poudaril je tudi, da kulturno ni treba Slovencem nikjer začenjati ampak samo nadaljevati.
Besedilo napovedovalcev, «ki ga je sestavil Bojan Brezigar, je bilo izredno posrečeno. Iz njega se je odražal «prikaz razvojne poti «prosvetne «dejavnosti v Nabrežini. Med drugim je v tem besedilu rečeno :
«Z današnjim večerom se želimo spomniti številnih obletnic, ki jih v tem času proslavljamo, obletnic, ki «so za obstoj slovenskega naroda v naših krajih zelo pomembne. V spominu hočemo ohraniti vse naše velike može, ki so «pripomogli «k temu, «da se je «dvignilo to, kar nam je najdražje, naša kultura, kultura, ki tvori važen sestavni del naše — slovenske zgodovine. Zato smo našo prireditev «imenovali Slovenski praznik. Da pa bi bil to res naš praznik, smo «se čutili dolžni, da povabimo Ik sodelovanju vse prosvetne ustanove iz naše občine, ki so se našemu vabilo «odzvale.
V letu 1954 je prof. Oskar Kjuder, ki je takrat vodil podružnico Glasbene matice, ustanovil mladinski pevski zbor. Zbor je bil obnovljen pred desetimi leti in se nam danes predstavlja v izredno velikem številu, za kar se imamo zahvaliti tudi ipadružniici Glasbene matice v Devinu. Zbor, «katerega vodita profesorja Sergij Radovič in Erminij Ambrozet nastopa že «čerto leto pod imenom Kraški slavček.
Pevski zbor Fantje izpod Grmade je bil ustanovljen pred tremi leti in je sestavljen iz -prebivalcev najbolj oddaljenih vasi naše občine.
Pevski zbor Igo Gruden ima zelo razgibano zgodovino. V dvajsetih letih se je tu zvrstilo mnogo pevovodij in «pevcev. Povemo naj samo, da vadi sedanji zbor le štiri mesece. Vse zasluge za njegovo obnovitev gre prof. Radoviču in dobri volji pevcev.
Godbeno društvo iz Nabrežine je bilo ustanovljeno leta 1898 in je edina ustanova v naši občini, ki tako dolgo nepretrgoma deluje. Dejavnost godbe se je zaustavilo samo v vojnem času in pod fašizmom, pa je takoj spet oživela v še večji meri.
Našo letošnjo sezono smo imenovali jubilejna sezona predvsem zato, ker prav v teh dneh poteka sto let, kar je bila v Nabrežini ustanovljena ljudska čitalnica.
Ne moremo si kaj, da se ne bi ozrli nazaj in prestrašeno opazili, da je premnogo slovens«kih fantov moralo v prerani grob. V grob so odhajali, ker so se borili za svobodo, v grob so odhajali, ker so se morali «boriti za tujca.
Ne smemo pozab liti na vse naše prednike, predvsem na tiste, «ki so darovali življenje za to, da smo mi danes tukaj.»
Ob priliki Slovenskega praznika je prosvetno «društvo s posebnim pismom seznanilo javnost z vpra-
Slovensko prosvetno društvo IGO GRUDEN — Nabrežina vabi
na proslavo Ivana Cankarja, ki bo v društveni dvorani v torek, 18. marca 1969 ob 20.30.
Na sporedu je krajši govor in premiera Slovenskega gledališča :
BESEDA IVANA CANKARJA Izbor iz Cankarjevih del Nastopata :
Mira Sardoč in Stane Starešinič
šanji, s «katerimi se ukvarja. Iz tega pisma povzemamo naslednje:
«V letošnji sezoni smo do sedaj priredili «11 večerov z najrazličnejšo tematiko. Proslavili smo 25. o-bletnico vstaje «primorskega ljudstva in 20. obletnico smrti Iga Grudna. Pri nas sta gostovala dva najikvalitetnejša pevs«ka zbora: Ja-cobus Gallus in Vasilij Mirk. Priredili smo Miklavževanje za otroke in razdelili otrokom skoraj 100 knjig. V gosteh smo imeli novogoriško gledališče, na sporedu je tudi gostovanje tržašikega Slovenskega gledališča. Obnovili smo moški pevski zbor, ki je do danes že štirikrat nastopil. Društvo je pomagalo tudi pri prireditvi ob 25-letnici odhoda naših mož v nemško internacijo. Sodelovali smo pri zbiranju abonmajev za Slovensko gledališče. Verjetno najuspešnejša akcija v letošnji «sezoni pa je bila kampanja za vpis v slovensko šolo, saj je geslo vseh slovenskih otrok: «Mama, tudi jaz hočem v slovensko šolo ! »
V načrtu imamo gradnjo kulturnega doma v Nabrežinu. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor.
Lani smo se začeli zanimati za postavitev spomenika Igu Grudnu, želeli pa bi, da se glavni trg v Nabrežini poimenuje po tem našem pesniku.
V naše območje spada «tudi skrb za vsa «vprašanja, ki se tičejo slovenskih šol. Pri odgovornih ustanovah bomo intervenirali in se zanimali za vse probleme, ki so v zvezi s šolstvom, dvojezičnostjo, kulturo in športom.
Soudeleženi hočemo biti pri reševanju problemov našega Krasa in kraškega človeka. Mnenja smo, da je treba Kras valorizirati ne pa ga spremeniti v rezervat.
Propagirali bomo slovenski tisk med prebivalci naše občine, obenem pa se bomo zanimali, da si vsi potujčeni priimki «snremenijo v svojo prvotno obliko.
Nadaljevali bomo tudi s prizade-vadnji, da se oživi prosvetno delovanje v drugih vaseh naše občine.
Nadaljevali bomo s širjenjem naše kulture med našimi ljudmi, kajti prepričani smo, da mora vsak Slovenec dobro poznati svojo «kulturo.»
Prosvetnemu društvu Igo Gruden čestitamo k uspehom, «ki jih je doseglo obenem pa mu želimo še novih uspehov pri bodočem delu.
4 • DELO -
Iz goriške pokrajine
S tržaškega ozemlja
Kriza leve sredine Splošna stavka industrijske stroke
Leva sredina ni niti pristopila k reševanju bistvenih vprašanj slovenske manjšine
Ob koncu preteklega meseca so elektrovarilci tržiške ladjedelnice prekinili stavko, ki je trajala nekaj mesecev. Ob začetku del petrolejske ladje velikanke, je direkcija obljubila delavcem, da bo v tovarni uvedla novo in bolj humano vzdušje. To pa je bila le obljuba.
Tržiški delavci so bili slabše plašani od onih, ki so prišli začasno iz Trsta, Genove, Neaplja in drugih krajev. Prav tako so' imeli delavci iste družbe Italcan-tieri v drugih tovarnah višji zaslužek za enako delo. Dolgotrajni razgovori med delavci in vodstvom tovarne pa niso dali nobenega rezultata. Zaradi tega se delavci pred meseci začeli s stavko. Nato so z zasedbo županstva v Tržiču hoteli opozoriti javnost o svojem položaju.
Vodstvo tovarne je še nadalje vztrajalo pri svoji trmi in je celo kaznovalo tri elektrovarilce. V tistem trenutku pa so delavci zasedli ladpedelnico.
Čez nekaj dni je direkcija tovarne 'klonila in elektrovarilci so po dolgi in ostri borbi dosegli popolno zmago.
Z elektrovarilci so bili solidarni tudi delavci drugih tovarn, študentije, občinski sveti in sploh vsa javnost na Goriškem, župani in predstavniki številnih občinskih uprav so med zasedbo ladjedelnice s strani delavcev imeli razgovor s sindikalnimi predstavniki elektrovarilcev in so podprli njihove zahteve. Na tem srečanju pa ni bil prisoten noben predstavnik tržiške občine ki bi morala biti prva na strani delavcev.
Brezbrižnost občinske uprave v Tržiču je dala povod za razkol v pokrajinskem merilu med krščansko demokracijo in socialistično stranko.
Drugo iskro te krize je povzročilo imenovanje novega ravnatelja posojilnice «Cassa di risparmio» v Gorici, ki je bilo izvedeno za hrbtom socialistov, s strani raznih «skupin».
Socialisti sedaj otežujejo KD integralizma in da noče izpolnjevati sprejetih obveznosti. Ta dva problema sta bila le povod te krize. Dejstvo pa je, da obstaja še cela vrsta nerešenih vprašanj bistvenega pomnea, ki že več let čakajo na ugodno rešitev. Po zadnjih vesteh pa zgleda, da so se socialisti in demokristjani spet pobotali. V preteklem tednu je bilo več srečanj med pokrajinskimi voditelji obeh strank in pogovori so še v teku. V skupnem sporočilu, ki sta ga preteklo soboto objavili obe stranki, je rečeno, da obstoja skupna volja, da se odstranijo zapreke sedanjega položaja, skratka, da se formula levega centra še nadalje ohrani.
Kot smo že poudarili, obstoja, poleg vprašanja elektrovarilcev in imenovanja ravnatelja posojilnice, še veliko število problemov, katere je KD v krajevnih upravah v Tržiču in Gorici, kakor tudi v ostalih upravah levega centra na Goriškem zanemarila.
Med nerešenimi vprašanji je tudi veliko takih, ki se neposred-no tičejo naše, slovenske narodne manjšine na Goriškem, kot npr. : postavitev spomenika padlim partizanom z dvojezičnim napisom, dokončna ureditev stanja slovenskih šol, namestitev uradnikov, ki obvladajo slovenski jezik, dvojezični napisi vasi in ulic v slovenskih občinah (ta problem ni rešen s tem, da so v Podgori poimenovali trg po go-riškem rojaku Lojzetu Bratužu,
medtem ko še vedno obstoja v Sovodnjah ulica «Impero»).
Ali bodo ob tej priliki socialisti ta vprašanja postavili ali pa se bo vsa sedanja «kriza» razblinila v nič in se bo ves problem «rešil» z zamenjavo oseb in stolčkov v vrstah socialistov in demokristjanov v občinskih upravah v Tržiču in Gorici? Isto velja tudi za prvoke Slovenske demokratske zveze.
Pomembna zmaga delavcev
v tovarni Tognella
Delavci goriške tkalnice Tognella (preko 3.000 zaposlenih) so si pridobili pravico do zborovanja v notranjosti tovarne s prisotnostjo sindikalnih voditeljev. Ta pogodba, prva v goriški pokrajini, ki je bila podpisana v teh dneh, predstavlja veliko važnost tudi zaradi tega, ker je bila dosežena v naj večjem industrijskem obratu v Gorici.
Poleg te pridobitve načelnega značaja, ki daje možnost novih o-blik boja, so delavci dosegli še številne izboljšave glede mezd. Dosegli so povišek 22 lir na uro, obenem tudi povišek proizvodne nagrade na 26.500 namesto dosedanjih 16.000.
Prvaki goriške SDZ hlapci demokristjanov
Kriza levega centra, ki se je pojavila v Tržiču je zajela tudi odbor goriške občine zaradi imenovanja novega ravnatelja posojilnice «Cassa di Risparmio». Prvotno je bil razpisan javni natečaj za to mesto. Pozneje pa je upravni svet te ustanove razveljavil natečaj in imenoval za ravnatelja enega izmed številnih oseb, ki so se potegovale za to mesto.
Ta zadeva je ogorčila tudi socialiste, ki so obtožili KD, da deluje izključno v strakarslke koristi. O tem problemu je na svoji zadnji seji razpravljal goriški občinski svet. Glede tega so predstavniki strank predložili vloge in štiri resolucije. Ob koncu debate so dali na glasovanje skupno resolucijo, katero so podpisale vse politične skupine vključno socialisti z izjemo KD in Slovenske demokratske zveze.
Med debato je levica ostro obsodila početje KD, ker nasprotuje koristim skupnosti. Skupna resolucija zahteva od župana in odbora, naj se zavzameta, da se spet vzpostavi legalnost in naj se v Rim odpošlje delegacijo z zahtevo, da se razpusti upravni odbor posojilnice ter uvede preiskavo glede njegovega delovanja. Skupna resolucija pa ni prodrla, ker je prevladala številčna premoč KD in SDZ. Ta problem je dal povod krizi levega centra v goriški pokrajini kot o tem pišemo na drugem mestu.
Kot v preteklosti so se tudi ob tej priliki prvaki Slovenske demokratske zveze izkazali kot zvesti hlapci Krščanske demokracije in njene nedemokratične politike. Obnašanje goriških prvakov SDZ glede tega problema je že običajno, saj so že večkrat prisostvovali kot «čisto krvni člani» raznim sestankom demoikristjanske stranke. Po obnašanju teh prvakov bi bilo logično pričakovati, da se vključijo v stranko KD in da se prenehajo bahati s svojim hejslovenstvom, ki skopni kot spomladanski sneg vsa-kikrat, ko je treba braniti pravice slovenske narodne manjšine in pravice delovnih ljudi. Njihovo edino politično «poslanstvo» je, da zvesto hlapčujejo KD in njenim interesom in da slepijo naivne Slovence, ki so jim dali glas na volitvah.
V okviru sklepov, ki so jih sprejele pokrajinske sindikalne organizacije za okrepitev in razširitev borbe zaradi neizvajanja sklepov medministrskega, odbora za ekonomsko načrtovanje — CIPE, ki se tičejo ladjedelnice Sv. Marka in dejavnosti drugih industrijskih obratov v Trstu, 'kakor tudi infrastuk-tur in pomorske dejavnosti, je bila proglašena enodnevna splošna stavka dne 14. marca 1969. Stavka je zajela industrijski sektor.
Pohod za mir
Tržaški odbor za mir v Vietnamu organizira v soboto, 15. marca maniefstacijo za mir v Vietnamu.
Ob 17,30 uri, na Trgu Venezia zborovanje, na katerem bodo govorili: Jole Burlo, prof. Fausto Mon-falcon, Dario Varin in Vito Svetina.
Izrazite svojo solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Manifestirajte proti ameriškim napadalcem!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 15. marca ob 20,30 v Kulturnem domu
NEIL SIMON Zares čuden par komedija v treh dejanjih. Ponovitev v sredo, 19. marca ob 16. uri.
V toretk, 18. marca ob 20,30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Slovenske balade in romance
Izvaja Stane Razstresen
Pevski zbor iz Repna vabi na Prešernovo proslavo, ki se bo vršila v dvorani Križmane, ve gostilne v Repnu, s soboto, 15. marca ob 20,30.
Ob tej priložnosti bodo poimenovali pevski zbor po primorskem glasbeniku Srečku Kumarju.
Pol ure pred začetkom proslave bo otvoritev spominske razstave o Srečku Kumarju v galeriji Kraške hiše v Repnu.
Nadaljevanje
Vlada in Slovenci
šila vprašanje, ki ga ni moč še nadalje zavlačevati.
Za vsem tem tičijo znane asimilacijske metode postopnega nenasilnega raznarodovanja v pričakovanju, da se bo manjšina številčno zmanjšala, da se bo naveličala postavljati svoje zahteve, da se bo utrudila zaradi ponavljajočih se odklonilnih odgovorov, da se bo zmanjšala budnost, zakar so odgovorne tudi nekatere sile, ki delujejo med Slovenci in ki se zadovoljujejo s tem, da je bil kak uradnik sprejet v službo, četudi po diskriminacijski poti.
Obstaja paternalistična mentaliteta vlade, ki se noče obvezati za rešitev perečih vprašanj, ki noče priznati memoranduma in posebnega statuta in ki le deloma snoštuje nekatera ustavna določila.
Dokazov diskriminacij je mnogo. Med te spadajo tudi znani dogodki na Opčinah (odpust uslužbenke v lekarni, ker je govorila slovensko. Op. uredn.), dogodki na Repentabru (kjer so se dogodile krivice v šolskem patronatu. Op. Uredn.), vmešavanje v zadeve slovenskih šol itd..
Neprijetno so se počutili nekateri demokristjanski senatorji, ko so videli letake, pisane v slovenskem jeziku, katere je objavila krščanska demokracija v Trstu, letake, ki vabijo Slovence, naj glasujejo za demokristjane. Na teh letakih je med drugim zapisano: «Krščanska demokracija je edina stranka, ki v parlamentu in v vladi vščiti interese Trsta, splošne interese celotnega prebivalstva in posebno interese Slovencev!» Zares čudni pojmi o zaščiti teh interesov!
Zato se postavlja z večjo jasnostjo vprašanje nadaljevanja po poti, ki jo je začrtala komunistična partija in ki ni bila podčrtana samo na kongresih in v uradnih listinah temveč je poudarjena v vsakdanji borbi proti sta-
„Slovenska levica11
Pred časom je imela SL (slovenska levica) svoj občni zbor. Tisk je c tem občnem zboru kaj malo poročal, morda je največ o tem zvedel tržaški «Il Piccolo».
Kljub (tej skoposti v informacijah pa smo izvedeli za osnovna «politična» načela, ki so izšla iz tega občnega zbora. Zanima nas najprej politično obeležje, ideološke uteme-Ijdtve «Slovenske levice». Morda je najbolj res to, da je «toliko glav, toliko miselnosti», kajti jasna politična smernica se nam je zdel le protikomunizem, v katerem vsesplošno tdkm.mjejo vsi novopečeni «levičarji». Tudi njihov naziv «levica» zasluži kratkega pojasnila. Ne ve se točno za katero levico gre. Slovensko, že prav... toda svojo levico imajo tudi liberalci, / levici štejemo tudi republikancem socialdemokrate... H komu se «ideološko prištevajo»?
Pišejo in govorijo, da so socialisti. Točneje, da so za «humani socializem». V teh besedah je vse... in premalo, da bi mogli reči kaj bolj točnega.
Tudi politične perspektive niso preveč jasne. Ustanovili so lastno stranko in... napovedali, da se bodo povezovali s «Slovensko skupnost-
jo» (neglede na krizo, Iki jo zadnje čase nemilo pretresa).
Končno niso povedali, če so za ali proti levi sredini... toda to morda res ni važno.
Prav tako ni jasno še nekaj drugega. Zahtevajo — geslo je lepo — naj se slovenski manjšini prizna pravica doparlamentarnega zastopstva, neglede na številčno moč narodnostne skupnosti.
Prezrli pa so dejstvo, da se komunisti držimo tega načela od časov, ko smo v parlamentu imeli vsega šest poslancev. Tedaj... in tudi danes. Toda ko je pred letom dni šlo za izvolitev slovenskega poslanca ni SL dala ustreznih navodil volivcem, nasprotno — razpršila je svoje glasove s tem, da jih je oddala Listi Slovenske skupnosti, pa čeprav so vedeli, da ne bo kruha iz te moke.
Do novopečene «Slovenske levice» bi morali tudi mi zavzeti politično stališče, toda to le tedaj, ko se bo predstavila z jasnim političnim programam in dejanji. Ko se bo — z eno besedo povedano — «predstavila» javnosti. Dokler pa bo njena edina kvalifikacija protikomunizem, bomo z njo ravnali tako, kot si zasluži. * *
--------------- 15.3.1969-
rim reakcionarnim stališče, proti tendencam osamitve. Potrebno je razkrinkati tiste, ki so odgovorni za taka stališča strank, zavrniti volilni strumentalizem glede Slovencev.
Iz tega enostranstva morajo odstopiti socialisti in demokristjani. Ne morejo še naprej pričakovati simpatij Slovencev istočasno _ pa goljufati slovensko narodno _ manjšino. (]
Mi se nismo nikoli omejevali -samo na obsojanje in protestiranje. Postali bi sokrivci protidemokratičnega zadržanja, kakršno je zadržzanje vlade, če ne bi pred vso javnostjo razkrinkali njeno zadržanje, če ne bi protestirali zoper goljufijo.
Postavljamo konkretne predlo- j ge. še bomo razpravljali o njih. i Povsod in z vsakomur. Od vlade a nismo zahtevali nič drugega kot ; to, kar Slovenci in vsi demokrati ! zahtevajo : razveljavitev fašističnih zakonov, odpravo fašistične miselnosti, začetek nove faze v odnosih s slovensko manjšino ter točne obveznosti vlade glede rešitve teh vprašanj.
Vzroki krize SS
nih nejasnosti, bi po moje, morali poiskati drugačno pot, zlasti ako Vam je pri srcu naše demokratično politično gibanje. Mislim, da zato še ni prepozno. Po moje ni na Odboru in Slovenski skupnosti nikašnega madeža in zato je naša dolžnost, da ju branimo pred obrekovanji... Prosil bi Vas samo, da ustavite sleherno delovanje, ki bi naši škupni stvari škodilo...»
Ko dr. Branko Agneletto komentira vsebino pisma dr. Pošto-vana. pravi med drugim : «Kot ie razvidno, se dr. Poštovan ni niti za trenutek ustavil pri pismu, ki sem ga 28.1.66 naslovil na Slovensko skupnost kot predsednik SDZ, ni niti odgovoril na točna vprašanja, ki sem jih v pismu stavil... Dr. Poštovan trdi samo..., da so očitki plod komunistične mahinacije proti Slovenski skupnosti in Odboru (za pomoč razlaščencem), da je bilo delovanje Odbora strokovno dobro zastavljeno in tudi pošteno...»
Svoj dementar dr. Agneletto takole zaključuje: «Kar pa se tiče očitka, ki mi ga stavi dr. Poštovan v svojem pismu, češ da sem se pridružil gonji 'ki jo vodijo titovci, komunisti in kapitalisti’, poudarjam, da se nisem nikoli 'pridružil' nobeni gonji... nikoli se nisem 'pridruževal' ti-tovcem in komunistom (od kod pridiga, po zadnjem 'poklonu' Ljudskega gibanja — s političnim in organizacijskim tajnikom na čelu — in Slovenske skupnosti v Ljubljani!!), kakor tudi nisem niokli sprejel teze, da je vse kat govorijo titovci in komunisti samo laž in zgrešeno in da je to kar govorijo 'naši' samo čista resnica in pametno. Vsaj v dolinski zadevi, po mojem, kaže, da so imeli bolj prav tisti, ki so grajali, kot pa tisti, ki so trdili, da je vse lepo in 'pošteno'. In to neglede na njihovo politično pripadnost ! »
Sporočilo uredništva
Iz tehničnih razlogov smo morali predčasno završiti uredniško de-
lo. Zato so izostali nekateri predvideni sestavki in tudi nekatere vesti. Sodelavce in bralce prosim0 za razumevanje.
Uredništvo
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si