I' L, ■ ' *- . i „■ 1 * •'•■> / ,/ ■ / i . - - r / •J, /i 1 *ir'V-y vfn* : . / sani m ZA PERVOSOLCE. Velja nezvezan . 3 kr. C. M. Zvezan v usnatem herbti 5 kr. C. M. V S8cc*i (la 1> ima ji). zalogi ces. kralj, bukvarstva za šole, pri sveti Ani V Janezovih ulicah. 1851. Jezus kliče: Najte otročičem k meni priti, in ne branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo. Mark. 10- 14. V javnih šolah seje, ako ministerstvo uka in bogočastja izjema ne dovoli, samo predpi¬ sanih, s štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih bukev posiužiti. Tudi ne smejo te višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena. 0 S 1 3 ^ Molitve in resnice, lil er c ima vsakdo »mati *). I. Znamnje svetega križa, V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Gospodova molit v a. Oče naš, kteri si v nebesih, 1. posvečeno bodi tvoje ime, 2. Pridi k nam tvoje kraljestvo. 3. Izidi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji, 4. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 5. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, 6. In ne vpeljaj nas v skušnjavo, 7. temuč reši nas od zlega. Atnen. Kar se jih otroci doma uče, v šoli ia v cerkvi naj jih ponavljajo. 4 Angelsko češčenje. 1. Češčena si Maria, gnade polna, Go¬ spod je z teboj. 2. Zegnanasimed ženami, in žegnanje sad tvojega telesa, Jezus! 3. Sveta Maria, mati božja! prosi za nas grešnike zdaj in našo smertno uro. Amen. Apostolska vera. 1. Verjem v Boga Očeta, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, 2. in v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; 3. kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Marie device; 4. terpel pod Poncjem Pilatom, križan bil, vmerl, in v grob položen; 5. je šel v predpekel; tretji dan od mert- vih vstal; 6. je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta, vsemogočnega; 7. od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verjem v svetega Duha; 9. sveto katolško cerkev, gmajno svetnikov; 10. odpuščenje grehov; 11. vstajenje mesa , 12. in večno živlenje, Amen. _ občestvo. 5 Obujenje treh božjih kreposti (čednosti.) 1. O moj Bog! v tebe verjem, ker si večna resnica, 2. O moj Bog! v tebe upam, ker si ne¬ skončna milost. 3. O moj Bog! tebe ljubim, ker si naj veča dobrota. II. 1. Koljko je bogov ? En sam Bog je. 2. Koljko je božjih peršon ? Božje peršone so tri. 3. Kako se tri božje peršone imenujejo ? Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. 4. Kako se vse tri božje peršone vkup imenujejo ? Presveta Trojica. III. 1. Kdo nas je stvaril? Bog Oče. 2. Kdo nas je odrešil? Bog Sin, 3. Kdo nas je posvetil ? Bog sveti Duh. 6 4. Kako se zahvalimo presveti Trojici za vse to ? Ako pobožno rečemo : Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bila v začetku, zdaj / in vselej, in na vse večne čase. Amen. IV. 1. Zakaj nas je Bog stvarill Da bi Boga spoznali, Bogu služili, in en¬ krat v nebesa prišli. 2. Kaj ima vsakdo rediti in vervati, če hoče v nebesa prilik v Sest resnic. Perva, da je en Bog. Druga, da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje in hudo strahuje. Tretja, da so tri božje peršone enega bitja in ene nature: Bog Oče, Sin in sveti Duh. Četertn, daje Bog Sin druga božja per- šona človek postal, nas odrešiti in večno iz- veličati. Peta, da je človeška duša nevmerjoča. ✓ Šesta, da je gnada božja k izveličanju potrebna, in da človek brez gnade nič za¬ služnega za večno živlenje storiti ne more. 7 V, 1. Kaj imamo storiti, če hočemo Bogu lepo sluzili ? Zapovedi božje zvesto spolno vati. 2. Kteri ste dve nar veči zapovedih Dve zapovedi ljubezni: Ljubi Boga čez vse, in bližnega ko samega sebe. 3. Koljko je božjih zapoved ? Deset. Perva: Vervaj v enega samega Boga, Druga: Ne imenuj po nepridnem božjega imena. Tretja: Posvečuj praznik. (Jeterta: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. Peta: Ne vbijaj! Šesta: Ne prešestuj. Sedma: Ne kradi. Osma: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnega. Deveta: Ne želi svojega bližnega žene. Deseta: Ne želi svojega bližnega blaga. 4. Koljko je cerkvenih zapovedi Pet: Perva: Posvečuj zapovedane, praznike *) Druga: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno v Bogu zbran pri sveti maši. Tretja: Posti se zapovedane postne dni, namreč: stirdesetdanski post, kvaterne in svetke. 8 druge zapovedane postne dni; ob petkih in sabotah se zderži mesenih jedi. Četerta: Spovej se svojih grehov postavle- nemu spovedniku naj manj enkrat v letu, in ob velikonočnem času prejmi sveto resno Telo. Peta: Ne obhajaj ženitve o prepove¬ danih časih. VI. ' nas je Bog Sin odrešili Na svetem križi, kjer je za nas terpel in vmerl. 2. Česa nas je Bog Sin odrešil ? Večnega pogubljenja. 3. Skoz kaj nas Bog sveti Duh posvečuje ? Skoz sveti kerst in skoz vse druge svete zaki-amente. 4. Koljko je svetih zakramentov ? Sedem. Pervi: sveti kerst. Drugi: sveta birma. Tretji : sveto resno Telo. Četerti: sveta pokora. Peti: sveto posledno olje. Sesti: sveto mašnikovo posvečevanje, **) Sedmi: sveti zakon. *) svatbe. **) sveti mašni red. 9 VIL Ktere so štiri posle dne. rečici Smert, Sodba. Pekel. Nebesa. Vmerli bomo vsi, to vemo ; dneva in ure pa ne vemo. — Pri vsih svojih delili spomni se svojih po- slednih reci, in ne bos nigdar grešil. — OOOo - — Pervo poglavje. Od Vere. I. Od boga. 1. Kdo je Bog? Bog je sam iz sebe naj popolnejše bitje? 2. Kje je Bog. Bog je povsodi v nebesih in na zemlji, tudi v naj skrivnejem kraju. Bog vse vidi in vse ve. 3. r Lahaj Boga. ne vidimo ? Boga za to ne vidimo, ker je čist duh, ki nima trupla. 4. Kako dolgo je že Bog . Bog je od vekomaj, in bo vekomaj; Bog je večen 10 5. Kdo je naj lepši in dobrotljivši? Bog - je naj lepši in naj dobrotljivši; on je naj bolj popolnoma bitje, II. Od stvarjenja. 6. Kdo je vse stvaril? Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse, karje. 7. Iz česa je Bog vse stvaril? Iz ničesa je Bog vse stvaril; le rekel je, in je bilo. 8. Kdo zamore stvar iti ? Le Bog zamore stvariti, ker je vsem o- g o č e n. 9. Kdo vse ohrani in tako lepo oskerbi ? Bog vse ohrani in tako lepo oskerbi, ker je neskončno moder in dobrotljiv. Njegova skerb se imenuje previdnost b o ž j a. 10. Ktere so naj imenilneje stvari božje ? Naj imenitneje stvari božje so angeli in človeki. a. Od angelov. 11. Kdo so angeli? Angeli so zgbl *) duhovi; imajo um **), in voljo, telesa pa nimajo, čisti. pamet, zastopnost. 11 12. Zakaj je Bog angele stvaril ? Bog - je angele stvaril, da bi njega spoznali, častili in človeka varvali. 13^*S'o vsi angeli v gnadi božji ostalih Veliko angelov se je prevzelo in hotlo nad Boga povzdignuti. 14. Kaj je Bog s prevzetnimi angeli storil ? Bog je prevzetne angele zavergel in jih v pekel pahnul; hudi duhovi se jim pravi, 15. Kaj nam storijo angelih Dobri angeli nas varjejo; za to jim pra¬ vimo angeli varhi. Hudi duhovi nam iščejo škodvati; pravimo jim skušnjavci. Kako veselo je, ila vsak otrok svojega angela varha ima! Lepo se jim priporočajmo in jih nikoli ne žalimo. Hudi duhovi nam ne zamorejo škodvati, ako jim Bog neda ; nimamo se jih bati. b. Od p er vi h človekov. 16. Kako je Bog človeka stvaril? Bog je telo pervega človeka iz ila stvaril, in mu nevmerjočo dušo dal. Bilo mu je Adam ime. Iz rebra Adamovega j e pervo ženo stvaril; Eva ji je bilo ime. 17. Iz česa je človek ? V ’ W Človek je iz trupla in iz nevmerjoče duše po božji podobi stvarjen. 12 18. Kako se je Adamu in Evi spervič godilo ? V lenem raju*) sta Adam in Eva živela; v gnadi božji vsa srečna sta bila. 19. Kaj je Bog Adamu in Evi prepo¬ vedal ? Prepovedal jima je sad enega drevesa jesti. Ce bota jedla, bota vmerla, jima je Bog djal. 20. Kaj sta Adam in Eva storila ? Bila sta Bogu nepokorna, sta prepovedan sad jedla in grešila. 21. Kdo je Adama in Evo v greh zapeljal ? Kača ju je zapeljala, ktera je bila budi, zaverženih angelov eden. 22. Kako se pravi pervemu grehu, Uterega sta Adam in Eva storila ? Izvirni greh se imenuje, iz kterega vsi drugi grebi izvirajo. Tudi se pravi poerban greli, (prirojeno zlo) katerega smo vsi po pervih stariših poerbali, 23. Kaj nam je skodral izvirni greh? Izvirni greh nam je škodval na duši in na truplu. Um in pamet nam je oslabil, in voljo pohujšal. Na truplu smo bolehni in moramo vmreti. Bili bi tudi vekomaj pogubljeni, ako bi se nas Bog- vsmilil ne bil. O *) paradižu. 13 24. Koga je Boj obljubil poslati, nas večnega pogubljenja odrešiti Bog je obljubil odrešenika alj Mesija poslati. 25. Kdo je obljubljen Odrešenik ? Obljubljen odrešenik je Sin božji Jezus Kristus , Izveličar naš. Štiri jezere ftavžent) let so obljubljenega Mesija čakali. Preroki so ga napovedvali, sv. Janez Kerstnik ga je ljudem pokazal. — Kako srečni smo mi, da ga poznamo 1 Skerbno se učimo njegovih svetih naukov in pa živimo po njih! III. Od odrešenja. 26. Kdo je Jezus Kristusi Jezus Kristus je edino rojeni Sin Boga Očeta, Bog in človek skupaj, naš učenik, odrešenik in Gospod. 27. Ima Jezus očetal Kakor Bog ima Jezus očeta, Boga ne¬ beškega Očeta; kakor človek nima očeta, 28. Ima Jezus mater ? Kakor človek ima Jezus mater Mario pre- čisto devico; kakor Bog pa nima matere.— Sveti Jožef je bil rednik alj krušni oče Jezusov. 29. Od koga je Marija Jezusa spočela ? Od svetega Duha je Maria Jezusa spočela. 14 30. Kje je Maria Jezusa porodila ? V Betlehema v enem hlevci je Maria Je¬ zusa porodila. 31. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa ? Bojstvo Jezusa Kristusa je oznanil: 1) Angel pastirjem, pastirji svojim domačim ljudem. 2) Zvezda modrim, modri kralju Herodu; 3J Herodež pismarjem; 4) Simeon in Ana v tempelnu ljudstvu. 32. Kaj je hotel Herodež detetu Jezusu storiti ? Herodež je iskal dete Jezusa vmoriti, Maria in Jožef sta z Jezusom v Egiptovsko vbežala. Herodež je dal nedolžne otroke vmo¬ riti , ker je mislil, da ho Jezus med njimi. 33. Kje je bil Jezus vzrejen ? V mesti Nazaret je bil Jezus izrejen; za to se Jezus Nazarenski imenuje. 34. Kaj vemo od Jezusa , ko je bil dvanajst let star ? 1) Ko je bil Jezus dvanajst let star, je šel s svojimi stariši v Jerusalem na praznik *). 2) V tempelnu je zaostal, učenike poslušal, jim odgovarjal in jih izpraševal, da so se vsi čudili. *) svetek. 15 3) Potem se je v Nazaret povernul in je bil svojim starišem pokoren. Jezus je rastel ne le na starosti, nego tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh} naj bi tudi mladenci in deklice tako. a) Jezusov nauk. 35. Pokaj je prišel Jezus na svet? Jezus je prišel: 1) Nas učit, da bi Boga prav poznali in njemu lepo služili. 2) Za nas terpet in vmret, da bi otroci božji bili, vekomaj izveličani. 36. 'Kaj vemo od Jezusa poprej ko je učiti začel ? 1) Sveti Janez kerstnik je ljudem pričal, da je Jezus obljubljen Izveličar, in je tudi Jezusa kerstil, 2) Po kerstu Jezusovem je dal Oče nebeški glas slišati: je moj ljubeznivi Sin, njega poslušajte.” J 3) , Sveti Duh se je nad Jezusom v podobi goloba prikazal. 4) Jezus se je v puščavi postil štirdeset dni in noči; potem je bil od hudega skušan. ampak. 16 37. Koljko je Ml Jezus star , ko je Učiti začel ? Trideset let je bil Jezus star, ko je učiti začel. Tri leta je učil. 38. Katere tovarse si je izvolil Jezus ? 1) Jezus si je dva in sedemdeset učencev izvolil. 2) Izmed njih sije dvanajst apostolov izbral. 3) Svetega Petra je med njimi pervega po¬ stavil, in mu kluče nebeškega kraljestva dal. 39. Kaj je učil Jezus ? Jezus je učil: 13 Kaj imamo vervati, da bomo Boga prav spoznali. 2) Kaj imamo upati, da bomo od Boga prejeli, 33 Kako imamo Boga ljubiti, in kaj storiti, da bomo časno srečni in večno izveličani. 49. Kako je poterdil Jezus svoje božje nauke ? Jezus je poterdil svoje božje nauke: 13 Z besedo svetega pisma, katero od njega priča. 2) S čudeži, ktere je delal, bolnike ozdra¬ vil in mertve oživil. 33 S prerokvanjčm takih prihodnih reči, ktere le sam Bo|f ve. 41. So ljudje vervali v Jezusa ? Veliko ljudi je vervalo v Jezusa; hudobni ljudje zo ga sovražili in ga sklenuli vmoriti. 17 b. Jezusovo terplenje in smert, 42. Tjakaj je hotel Jezus terpeti in vmreti ? Jezus je hotel za nas terpeti in vmreti, da bi nas večnega pogublenja odrešil in izveličal. 43. Po kateri naturi je Kristus terpel in umeri ? Po človeški naturi je Kristus terpel in umeri; kakor Bog ne more terpeti ne umreti. 44. Kaj je terpel Jezus za nas ? 1) Jezus je terpel na duši veliko zaničevanja od hudobnih ljudi; pa tudi veliko žalosti, posebno na oljski gori, ko je kervav pot potil. 2) Jezus je terpel na telesi velike bolečine, posebno ko je bil kervavo bičan *j s ternjem kronan, na križ pribit in umorjen. 45. Kdo je dal Jezusa vmorilit Sovražni Judje so Jesusa krivo zatožili, Ponči Pilat, deželski oblastnik, ga je obsodil, in dal trinogom na križu vmoriti. 46. Kje je bil Jezus križani Jesus je bil na gori Kalvarii zunaj Jeru¬ zalema med dvema razbojnikoma križan; tam je na križu za nas vmerl. *j gajžlan. Mali Katekizem. 2 18 47. Kamo je šla duša Jezusova, ko se je na križu od telesa ločila ? Duša Jezusova je šla v predpekel obi¬ skat stare očake, ki so odrešenja čakali. 48. Kamo so truplo Jezusovo pokopali**. V nov v skalo sekan grob sta ga Jožef Arimatejski in pa INikodem, dva bogaboječa moža, pokopala. Sovražniki Jezusovi so grob zapečatili in z vojščaki zavarvali. 49. Kdaj je Jezus od mertvih vstali Jezus je tretji dan po svoji srnerti ob svoji moči od mertvih vstal in se je svojim vernim prikazal. čO. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Stirdeseti dan po svojem vstanjenji je Je¬ zus Z dušo in telesom v nebesa šel. Tam v nebesih sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega v nar veči časti in oblasti. 51. Kdaj bo Jezus zopet prišel ? Soden dan bo Jezus zopet prišel sodit žive in mertve. Jezus nam je izveličanje zaslužil, in nam v ne¬ besih kraj pripravlja. Prišel bode tudi po nas in nas bo k sebi v nebesa vzel, ako v njega verjemo, in po njego¬ vih naukih živimo. Itadi torej s častjo recimo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pa tudi odgovorimo : Vekomaj! Amen. IV. Od posvečenja. 52. Koga je poslal Jezus svojim vernim po tem , ko je v nebesa šel? Jezus je poslal svojim vernim svetega 19 Duha deseti dan po svojem vnebohodu, kakor je bil obljubil. 53. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja peršona v pre¬ sveti Trojici; on je pravi Bog. 54. Kaj je storil sveti Duh apostolom in pervim vernimi Sveti Duh jim je : 1) Um rassvetil, da so vse nauke Jezusove čisto spoznali. 2) Voljo jim je poterdil po nauku Jezusovem živeti in vmreti. 3) Moč jim je dal čudeže delati v poter- jenje nauka Jezusovega. 55. Kaj so apostoli storili po prihodu svetega Duha ? 1) Apostoli Jezusovi so učili po vsem zna¬ nem sveti. 2) So v imeni Jezusa čudeže delali. 3} So kerstili verne ljudi v imeni Boga Očeta, Sina in svetega Duha. 56 Kako so se imenovali verni, klere so apostoli kerstili ? Verni so se imenovali kristjani, bratje in sestre Jezusa Kristusa, otroci božji in de¬ diči *3 nebeškega kraljestva. *) erbiži. 20 57. Kdo zdaj oznanuje Jezusov nauk, iti kdo kersčuje ? Nastopniki apostolov, Rimski papež, škof¬ je in mašniki zdaj uče in kerščujejo. 58. Kako se imenujejo vsi verni kristjani vkup ? Vsi verni kristjani, kteri učijo, in oni, koji poslušajo, se imenujo sveta katolška cerkva. 59. Katere ude obseže sveta katolška cerkev ? Sveta katolška cerkev obseže izvoljene svetnike v nebesih, verne duše u vicah in verne kristjane po svetu. To je občestvo *) Svetnikov. Tako nas je Bog Oče stvaril , Bog Sin odrešil, in Bog sveti Duh posvetil, in želi, da bi vsi izveličani bili. Koliko je naša duša vredna, za ktero presveta Trojica toliko skerbi! — Ne pogubimo je mi! V. Od presvete Trojice. 60. Kdo je presveta Trojicah En Bog- v treh peršonah: Bog’ Oče, Sin in sveti Duh. 6 L. Od kod je Bog Oče ? Bog- Oče je sam iz sebe od vekomaj. *) občina, gmajna. 21 62. Odhod je Bog Sin ? Bog- Sin je rojen iz Boga Očeta od vekomaj. < 63. Od kod je Bog sveti Duh 9 Bog sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj ? 64. Koljko natur ima Bog Oče ? Bog Oče ima edno samo, božjo naturo; on je le Bog, 65. Koljko natur ima Bog Sin ? Bog Sin ima dve naturi; eno božjo, eno človeško; on je Bog in človek vkup. 66. Koljko natur ima Bog sveti Duh°l Bog sveti Duh ima edno naturo, božjo; on je le Bog. 67. Je ktera treh božjih person bolj po¬ polnoma ? Vse tri božje peršone so po svoji božji na¬ turi enako popolnoma. 68. Kdaj imenujemo vse tri božje persone ? Redar se prekrižamo, vse tri božje per¬ šone imenujemo: Boga f Očeta, kteri nas je stvaril, Boga f Sina, kteri nas je odrešil, Boga svetega f Duha, kteri nas je posvetil. Koljkorlcrat se pokrižamo, se tudi neizrečeno velikih dobrot spomnimo, katere smo od presvete Tro¬ jice prejeli, in hvalimo za nje trojedineg-a Boga, rekoe; Čast bodi Bogu i t. d. —eeeof cooo- Drugo poglavje. Od upanja. 69. Kaj nam je obljubil Jezus ? Jezus nam je obljubil večno živlenje, in pomoč gnade božje srečno v nebesa priti. 70. Zakaj upamo od Boga, kar nam je Jezus obljubil ? Upamo od Boga, kar je nam Jezus obljubil: 1) Ker nam lehko vse da, Ito je vsemogočen. 2) Ker nam tudi rad da, ko je neskončno dobrotliv; 3. Ker nam bo tudi vse dal, ko je zvest v svojih obljubah. 71. Kaj nas je učil Jezus storiti, če hočemo od Boga prejeti, kar upamo ? Jezus nas je učil moliti in za potrebno Boga prositi. 72. Klero molitvo nas je Gospod Jezus učil? Jezus nas je Oče naš moliti učil; za to se imenuje Oče naš Gospodova mo¬ lit v a. 73. Koljko prošenj ima Oče nas ? Oče naš ima en predgovor in sedem prošenj. 23 74. Kaj prosimo, kedar Oče nas molirnol Kedar Oče naš molimo, prosimo, da bi Boga prav spoznali in vredno častili; prosimo tudi za vse, česar nam je za dušo in telo treba. 75. Katero molitvo se poleg Očenasa imamo ? Poleg Očenaša imamo tudi: C eš če na si Marijo, alj angelsko češčenje. 76. Kdo nas je angelsko češčenje učil ? Pervi del nas je učil verhangel Gabriel. Drugi del je učila sveta Elizabeta. Tretji del je dostavila sveta katolška cerkev. 77. Kaj beseda Amen pomenil Amen pomeni: Naj se zgodi! Tako bodi! 78. S kom govorimo , kedar molimo ? Z Bogom govorimo kedar molimo. Bog je pa čisti duh; moramo tudi v duhu in s čistim sercem moliti. 79. Kdaj smo posebno dolžni moliti ? Moliti smo dolžni zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi; posebno pa angelovo češčenje, kedar k molitvi zvoni. Molitev pravičnih oblake predere, in molitev ne¬ dolžnih otrok Bogu naj bolj dopade. Naj lepše je viditi otroke, kedar pobožno molijo. Angeli nosijo molitve otrok pred obličje Očeta nebeškega. Le radi in pa lepo molite! Tretje poglavje. Od ljubezni. 80. Koga nas Jezus ljubiti učil Jezus nas uči Boga čez vse in bližnega ko sebe ljubiti. 81. Kako pa ljubimo Boga in bližnega ? Boga in bližnega ljubimo, ako zapovedi božje zvesto dopolnujemo; one nas uče, kako naj Boga radi imamo, in bližnemu zavolj Boga dobro želimo in storimo. — Naš bližni je vsak človek. 82. Kdo nam je dal zapovedi božje ? Bog je zapovedi Mojzesu dal na gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo. Jezus jih je po- terdil. a. Od deset božjih zapoved. 83. Kaj nam zapove pervabozja zapoved? Perva božja zapoved nam zapovč v enega Boga včrvati in njega samega moliti. 25 84. Kaj smo Marii, angelom in svetni¬ kom dolžnih Marijo, angele in svetnike smo dolžni častiti, in se ]iin pripoi-očati, naj bi za nas Boga prosili. Moliti Marije in svetnikov ne smemo. 85. Kaj nam prepove druga božja zapovedi Droga božja zapoved nam prepove imena božjega in svetih reči po nepridnem izrekati. — Tudi kleti, se rotiti, priduševati in krivo prisegati nam prepove. 86 -Kaj nam zapove tretja božja zapovedi Tretja božja zapoved nam zapove svete nedelje in praznike posvečevati (svetiti), Bogu v čast in nam v izveličanje. 87. Kaj zapove če/erta božja zapovedi Četerta božja zapoved zapovč: 1. ) Otrokom očeta in mater ljubiti, in jih lepo vbogati, jim pomagati in za nje moliti. 2. ) Poslom (hlapcem in deklam) zapove go¬ spodarje in gospodinje kakor očeta in ma¬ ter poštovati, jim voljno in zvesto služiti. 3. ) Podložnim zapove gosposko duhovsko in deželsko spodobno v časti imeti, njo vbogati in za njo moliti. 4. ) Mladim veli stare in častivredne ljudi spodobno častiti. 88 Kaj je Bog onim obljubil, ki četerto zapoved dopolnijo 1 Bog je obljubil njim, kteri četerto zapoved 26 dopolnijo, da bojo dolgo živeli, in jim dobro bo na tem in na unem sveti. 89. Kaj nam prepove peta božja zapovedi Peta božja zapoved nam prepove ubijati, sebi in drugim ljudem na zdravju alj življenji škodovati, se jeziti, in v greh napeljevati. — Tudi. živino brez potrebe ubijati, pretepati in terpinciti nam prepove. 90. Kajnamprepovesesta božja zapovedi Šesta božja zapoved nam prepove prešest- vati, kaj nečistega misliti, gledati, poslušati, govoriti alj storiti. Zapove nam ves život skerbno in sramo- žljivo zakrivati; leglavo, roke in noge smemo gole imeti. 91 .Kaj nam prepove sedma božja zapovedi Sedma zapoved božja nam prepove krasti alj skrivaj jemati, goljfati, najdeno blago ob- deržati, in ropati alj šiloma jemati. 92. Kaj nam prepove osma božja zapovedi Osma zapoved božja nam prepove krivo tožiti, krivo pričati, legati, obrekvati, oprav¬ ljati in drugim čast alj dobro ime kratiti. 93. Kaj nam prepove deveta — in kaj de¬ seta božja zapovedi Deveta in deseta božja zapoved nam pre¬ poveste želeti, kar je bližnega, da bi mi imeli, oa pa ne. Prepoveste nam vse hude misli in želje. — 27 b. Od cerkvenih zapovjed.' 94. Katere zapovedi še imamo zravno deset božjih zapoved ? Imamo še pet cerkvenih zapoved, ktere je sveta katolška cerkev dala. 95. Kaj nam zapove perva cerkvena zapovedi Perva cerkvena zapoved nam zapove svete zapovedane praznike ravno kakor nedele po¬ svečevati. 96. Kaj nam zapove druga cerkvena zapovedi Druga cerkvena zapoved nam zapove vsako nedeljo in zapovedan praznik spodobno sveto mašo, pa tudi božjo besedo slišati. Dobro je tudi pri kerščanskem nauku in pri večernicah biti. Od svete maše. 97. Kaj se godi pri sveti maši ? Pri sveti maši se Jezus za nas daruje, ka¬ kor se je na svetem križu za nas nebeškemu Očetu dal. 98. Koliko poglavitnih delov ima sveta maša ? Sveta maša ima štiri poglavitne dele: 1.) evangelj, 2.) darovanje, 3.) povzdigvanje, 4.) povživanje. 28 99. Kaj imamo k evangelju storiti ? K evangelju imamo vstati, se pokrižati in sveto željo ponoviti po naukih Jezusovih živeti in vmreti. 100. Kaj imamo pri darovanji storiti ? Pri darovanju kruha in vina imamo z maš- nikom moliti, naj bi Bogu naš dar dopadel, 10 l.Koga im am o pri povzdigvanju moliti Pri povzdigvanju imamo Jezusa klečč mo¬ liti v podobi kruha in vina, pravega živega Boga. Imamo tudi na persi terkati, in odpu¬ ščanje grehov prositi. 102. Kaj je pri povzivanju alj obhajilu storiti ? Pri povživanju imamo trikrat na persi udariti, in željo obuditi, Jezusa vredno pre¬ jeti u svetem obhajilu. 103. Kaj nam zapove tretja cerkvena zapoved ? Tretja cerkvena zapoved nam zapove se postiti postne dni: štirdeset danski post, štiri kvatre in druge zapovedane poste, ako nas starost, bolehnost, alj kaka druga slabost ne izgovori. 104. Kaj nam zapove ceterta cerkvena zapovedi Ceterta cerkvena zapoved nam zapove se izpovedati saj enkrat v letu, in o velikonočnem času vredno prejeti presveto resno Telo. 29 105. Kaj nam prepove, peta cerkvena zapoved ? Peta cerkvena zapoved nam prepove v ad¬ ventnem in postnem časi svatovsko veselje, ker so v tem časi dnevi molitve in pokore. 106. Kleri dve zapovedi vse druge za- popadete ? Dve zapovedi ljubezni vse druge povza¬ mete: Ljubi Doga čez vse, in bližnega ka¬ kor sebe. ' Jezus veli: „Ivdor mene ljubi, derži moje zapo¬ vedi. — Kar želite naj vain drugi store , storite jim tudi vi!“ i Četerto poglavje. a. Od svetih zakramentov. 107. Kaj nam je k izveličanju sosebno potrebno ? Posvečujoča gnada božjo nam je k izveli¬ čanju sosebno potrebna. 108. Kdo nam je posvečujočo pando božjo zaslužil ? Jezus Kristus nam je skoa svoje terplenje in smert posvečujočo gnado božjo zaslužil. 109. Kdo nam posvečujočo gnado božjo delit Bog sveti Duh nam posvečujočo gnado božjo v svetih zakramentih deli, in nas posveti. 110. Koljko imamo svetih zakramentov ? Sedem svetih zakramentov imamo, ktere je Kristus v naše izveličanje postavil. 111. V katerem zakramentu se nam per- vič posvečujoča gnada božja deli ? Per svetem kerstu se nam pervič posveču¬ joča gnada podeli; za to je svet kerst pervi 31 in nar potrebneji zakrament, brez katerega bi izveličani ne bilk 112. Kuj se nam izbriše skoz zakrament svetega ker sta ? Izvirni alj poerbani greh se nam skoz sveti kerst izbriše; tudi vsi drugi grehi, ki bi jih odraščeni pred kerslom storili. 113. Kdo postanemo skoz sveti kerst ? Skoz sveti kerst postanemo otroci bo/ji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, dediči *) ne¬ beškega kral jestva,in udj e svete katolške cerkve. 114. Kteri zakrament nas v kerščanski veri potenji ? Zakrament svete birme nas v kerščanski veri poterdi, in nam posvečujočo gnado božjo pomnoži, da zamoremo nauke svete vere prav spoznati in po njih živeti. 115. Kteri zakrament je nar svetejših Nar svetejši zakrament je presveto resno Telo, v katerem Jezus Kristus živi, ki vsim drugim zakramentom svetost daja. 116. Skoz kaj ztjubimo posvečujočo gnado božjo ? Skoz smerten greh zgubimo posvečujočo gnado božjo, in na duši vmerjemo. 117. V katerem zakramentu po tem po¬ svečujočo gnado božjo prejmemo ? Skoz zakrament svete' pokore zopet po- '*) crbiči. 32 sveeujočo gnado božjo prejmemo, in na duši oživimo, ako se vredno spokorimo. 118. Kolijko delov *) je treba k zakra¬ mentu svete pokore ? K zakramentu svete pokore je petero delov potrebnih: 1. izprašvanje vesti; 2. obžalvanje alj grevenga; 3. obljuba poboljšanja alj pred- uzetje; 4. izpovedanje; 5. zadostvanje alj naložena pokora. 119. Katero posebno gnado p repne kri¬ stjan v zakramentu poslednega olja ? V zakramentu poslednega olja prejme kristjan posebno gnado svojo bolezen voljno prebaviti, in se zopet ozdraviti, alj pa srečno vmreti, kakor je volja božja. 120. Kdo prejme zakrament svetega reda % **j Zakrament svetega reda prejmejo duhovni, ki mašni stan nastopijo ljudi učiti, in svete zakramente deliti. 121. Kdo prejme zakrament svetega za¬ kona ? Zakrament svetega zakona zadobe oni, ki v zakon stopijo, da zamorejo dolžnosti svo¬ jega stanu zvesto dopolnovati. 122. Katera dva zakramenta se imenu¬ jeta mertvih ? Svet kerst in sveta pokora se imenujeta štukov. mašnikovega posvečevanja. zakramenta mertvih. — Po njih se gnada božja duši vnovič da, ktera je bila brez gnade božje mertva. 123. Koljko je pa zakramentov živih ? Pet je zakramentov živih; sveta birma, presveto resno Telo, sveto posledno olje, sveto mašnikovo posvečenje, in sveti zakon. — Po njih se posvečujoča gnada božja tistim po¬ množi, kteri jo že imajo, in so živi na duši. b. Od svetih reči in blažil (z e g n ov). 124, Kaj pomenijo svete reci, katere nam katolška cerkva blagoslovi alj že gnuje ? Svete (jžegnane) reči pomenijo posebno božjo pomoč, ktero nam Bog po njih deli, če pravo vero in terdno zaupanje imamo, in je nam to v izveličanje. 125» Pokaj se z žegnanoj vodoj kropimo ? Kropimo se z žegnanoj (blagoslovlenoj) vodoj, naj bomo hudih skušnjav in vsake nes¬ reče ovarvani skoz posebno pomoč, kojo nam Bog po žegnani vodi daja. 126. Pokaj se nam vino, mesnino druge stvari blagoslove ? Blagoslove se nam vino, meso in druge stvari, naj nam ne škodovajo, ampak Bogu k časti, nam pak časnemu in večnemu pridu bodo. Mali Katekizem. 3 34 c. Od cerkvenih šeg-in svetih običajev. 127. Pokaj se prekrižamo ? Prekrižamo se, naj bi nas Kristus vsake nesreče ovarval skoz moč svetega križa, na kterem je za nas vmerl. 128. 'Lakaj se priklonimo ? Priklonimo se, se pred Bogom ponižati in pri njem vsmiljenje najti. 129. Lakaj pokleknemo ? Pokleknemo spoznaje, da smo prah in pe¬ pel, potrebni božje pomoči, za ktero prosimo. 130. Pokaj v molitvi roke in oči pov¬ zdignemo ? Roke in oči v molitvi povzdignemo, naj bi z njimi tudi svoje misli in želje k Bogu povzdignuli, in prav pobožno molili. 131. Pokaj na persi terkamo ? Terkamo na persi spoznaje, da smo greš¬ niki kazni alj štrafe vredni; pa zaupamo v vsmiljenje po Jezusu, kteri je za nasiterpel in vmerl. Žejno truplo pije vodo iz čistih studencev, duša posvečujočo gnado iz svetih zakramentov. Srečni mladenči in deklice, ki svete zakramente pogosto in vredno preje¬ majo in se svetih reči pobožno poslužajo ; žlahnemn drevju so podobni, ki za potokom lepo raste, in veliko dobrega sadu rodi. Pet« poglavje. Od keršcanske pravic e. 132. Kaj veli kersčanska pravicah Varuj se hudega in stori dobro. 133. Kaj je edino hudo ? Pravo hudo je greh, ki nam posvečujočo gnado božjo vzame, in nam dušo za nebeško kraljestvo vmori. 134. Kaj prelomimo, kedar greh storimo ? Božjo alj pa cerkveno zapoved svojevoljno skoz greh prelomimo. 135. Kako se greh stori ? Greh se stori z mislijo, z besedo, z djan- jem in opuščenjem dobrih del. 136. Kako se grehi razločijo ? Grehi so veliki alj smertni, kteri nam po¬ svečujočo gnado božjo vzamejo, in dušo vmore. Grehi so mali alj odpustljivi, ki nam posveču¬ jočo gnado božjo pomanjšajo in dušo v do¬ brem slabe. 36 137. Kateri so poglavitni grehih Poglavitni grehi so : 1. Napuh. 2. Lakom¬ nost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požreš¬ nost. 6. Jeza. 7. Lenoba. 138. Kleri so grehi v svetega Duhal Grehi v svetega Duha so: 1. Prederzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznani kerščanski resnici se usta¬ vljati. 4. Svojemu bližnemu zavolj božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepega opominvanja oter- pno serce imeti. 6. V nepokornosti terdovratno ostati. 139. Kleri grehi so v nebo vpijoči ? V nebo vpijoči grehi so: 1. liadovoljen uboj. 2. Mutasti alj Sodomitarski greh. 3. Za¬ tiranje vbožcev, udov ino sirot. 4. Delavcem alj najemnikom zaslužek zaderžavati alj kratiti. 140. Kleri so p tuji grehi ? Ptuji grehi so: 1. V greh svetovati. 2. Grešit velevati. 3. V greh privoliti. 4. V greh napeljevati. 5. Greh hvaliti. 6. K grehu mol¬ čati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. 141. Kaj je pravo dobro ? Pravo dobro so svete čednosti alj kre¬ posti, in pa dobre dela. 142. Ktere so tri čednosti božje ? Vera, upanje in ljubezen so tri božje čednosti alj kreposti. 37 143. Ktere so tri naj imenitneje dobre delal Molitva, post in milošna *) so tri naj imenitneje dobre dela. 144. Ktere so telesne dela milosti ? Telesne dela milosti so: 1. Lačne nasititi. v 2. Žejne napojiti. 3. Popotne prenočiti. 4. Gole obleči. 5, Bolnike objiskati. 6, Jetnike rešiti. 7. Merliče pokopati. 145. Ktere so duhovne dela milosti ? Duhovne dela milosti so: 1, Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Jim, ki dvo¬ mijo, **) prav svetovati. 4, Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno poterpeti. 6. Jim iz serca odpustiti, ki nas razžalijo. 7. Za žive in mertve moliti. *) aljmožna. cviblajo. Pristavek. Od štirih poslednih reci. 146. Ktere so štiri poslednje reci ? 1. Smert; 2. Sodba; 3. Pekel; 4. Ne¬ besa; so štiri poslednje reči. 147. Kdo se loči, ho človek v mer j e ? Duša se trupla loči, kedar človek vmerje. 148. Kumo pride duša hitro po smer ti? Duša pride hitro po smerti na sodbo, 149. Kolikokrat bodemo sojeni ? Dvakrat bomo sojeni, hitro po smerti in pa sodni dan, kedar bodemo vsi od mertvih vstali. 150. Kamo bo duša hitro po smerti ob¬ sojena ? Duša bo hitro po smerti obsojena alj u vice (v očiščenje) alj v pekel, alj v nebesa. 151. Ktere duše pridejo u vice ? Duše tistih ki v malih grehih vmerjejo, alj še niso popolnoma čiste, pridejo v vice. 152. Kakšni kraj so vice ? Vice so kraj časnega terplenja, v katerem duše tak dolgo terpe, dokler Bogu zadosti storijo. 39 153. Kako duham u vicah pomagamo ? Dušam u vicah pomagamo skoz svete ma¬ še, molitve in druge dobre dela, ako jih Bogu za verne duše darujemo, 154. Ktere duhe pridejo v pekel ? Duše tistih, kteri v smertnem grehu brez posvečujoče gnade božje vmerjejo, pridejo v pekel. 155. Ktere duše pridejo v nebesa ? Duše, ktere se v gnadi božji trupla ločijo in so popolnoma čiste, v nebesa pridejo, 156. Kaj se bo sodni dan z našimi trupli zgodilo ? Naše trupla bodo sodni dan od mertvih vstale, se z duše združile; in vsi pojdemo na posledno sodbo, 157. Kdo nas bo sodil ? Jezus Kristus nas bo sodil, on kteri je nas odrešil. 158. Kamo nas bo Jezus sodni dan obsodili V pekel alj pa v nebesa jnas bo Jezus posledni dan obsodil; vice bodo po sodnem dnevu minule. 159. Kaj je peket} Pekel je strašen kraj večnega terplenja. 160. Kaj so nebesa ? Nebesa so srečen kraj vččnega veselja. 40 Kratko na tem sveti živimo, neskončna večnost nas čaka, srečna a (j nesrečna. Krivični pojdejo u večno ter- plenje, pravični pa u večno živlenje. Kamo pojdem o pa mi ? — J u terna molitva. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, i t. d* V imenu križanega Jezusa vstanem, kte- ri me je z svojoj dragoj kervjo odrešil. Oče nebeški! lepo te zahvalim da si me to noč vsega hudega ovarval. Prosim te, ohrani me tudi današni dan pred vsem hudim na duši in telesu. Vse moje djanje naj ho danes k tvoji časti. O Maria! hodi moja mati, in prosi za me. Preljubi angel, varh moj! meni dans na strani stoj. Varvaj mene; prosim te, v sveti raj pri- peljaj me. — v Verjem v Boga.. Oče naš,. Ceščena si Maria.. Čast hodi Bogu Očetu i t. d. Angelsko pozdravi) e nje, kedar zjutraj, v poldne alj na večer zvoni. 1) Angel Gospodov je Marii oznanil, in je spočela od svetega Duha. Češčena si Marija. 2) Glej, dekla sim Gospoda; zgodi se mi po tvoji besedi. Ceščena si Marija. 41 3} In Beseda se je včlovečila, in je med nami pi’ebivala. Češčena si Marija, Molitva pred jedjo. Vsili oči v tebe gledajo, o Gospod, in ti jim daš živeža o pravem času. Svojo milo roko odpreš, in napolniš vse kar živi s tvojmi do¬ brotami. — Oče naš. Blagoslovi (požegnaj) o Gospod, nas in te tvoje dare, ktere bomo od tvoje dobrote zavžili, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitva po jedi. Hvalen bodi Oče nebeški, ker si nasitil s svojmi darmi naše telo; napolni tud s svojo gnado naše serce, da bodemo v dobrem obilno rasli in vse hudo premagali. Amen. Oče naš, Ceščena si Marija. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote, kteri živiš in kraljuješ na vse večne čase. Amen. Molitva pred šolo. Pridi sveti Duh, napolni serca svojih ver¬ nih, in užgi v njih ogenj tvoje ljubezni, kteri si ljudi vseh jezikov k edinosti vere poklical. — O Bog, kteri si serca svojih vernih skoz 42 razsvetlenje svetega Duha učil, daj nam po ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in se njegovega tolaža (trošta) vselej veseliti, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Češčena si Marija, Molitva pa šoli. Hvala tebi, Gospod nebeški Oče, za vse dobro, ktero nam tukaj spoznati daš. Prosimo te, naj nam bo ti nauk k časnemu in večnemu pridu. Prosimo te, blagoslovi na¬ šega papeža I, našega cesarja I. našo du- hovsko in deželsko gosposko, naše stariše, učenike in dobrotnike, in jim obilno vse do¬ bro poverili, kar nam oni storijo; naj jim in vsem ljudem prav dobro bo, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Grevenga a 1 j kes. Moj Bog! vsi moji grehi so mi iz serca žal, ker sim tebe, svojega preljubeznivega Boga, naj večo in neskončno dobroto z njimi žalil. Terdno sklenem s tvojoj gnadoj svoje živlenje poboljšati, in rajši vse, tudi smert preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, naj večo dobroto, z enim grehom kdaj žaliti. Daj mi gnado, moje naprejvzetje dopolniti. To te prosim skoz neskončno zasluženje tvojega bož- 43 jega Sina, našega Gospoda in izveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. Mašne molitve. 1, K e v ang el j u. V imeni Boga f Očeta, i t. d. vstanem k svetemu evangelju, in vse terdno včrjem, kar je Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in nas sveta cerkev uči. V tej sveti včri, o Bog, daj mi živeti in umreti. Amen. 2. K darovanju. Vzemi, Oče nebeški, te svoje dare kruha in vina; ktere mašnik tebi darujejo. Naj bom pa tudi jaz tebi prijeten dar, ki se tebi izročim zdaj ie posledni čas. Amen. 3, K povzdigvanju presvete hostije, O Jezus! molim te. O Jezus! usmili se. O Jezus! poglej na me, in odpusti mi vse grebe moje. Amen. K povzdigvanju kelha. Presveta resna kerv! očisti me. Presveta rešna kerv! ozdravi me. Presveta rešna kerv! posveti me, in usmili se vernih duš u vicah. Amen. 4. K povživanju. O Gospod! nesim vreden, da pod mojo streho greš; ampak reci le besedo, in ozdravljena bo duša moja. O Jezus! tebe sim potreben; pridi v serce moje, in pri meni ostani vekomaj. Amen. 44 II koncu svete maše* O Jezus! tebi živim, O Jezus! tebi vmerjen. O Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. Večerna molitva. Zahvalim te, Oče nebeški za vse dobrote, ktere si meni danes dal, in me hudega ovarval* Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s ka¬ terimi sim tebe žalil* V tvoje roke izročim svojo dušo in telo. Tvoj sveti angel naj me varje, da mi sovražnik kaj mogel ne bo. O Jezus! tebi živim* O Jezus! tebi vmerjem* O Jezus! tvoj sim živ in mertev. Amen. O Marija, moja mati, prosi zame, da se mi nicoj kaj hudega ne prigodi. Preljubi Angel, varh moj, men’ nicoj na strani stoj. Nagle smerti varvaj me, v sveti raj pripeljaj me. Sveti I* moj patron, prosi za me, naj nicoj prav sladko spim, in se jutri veselo izbudim, Vsim vernim dušam, o Bog, večen pokoj daj; večna luč jim sveti naj! Amen. tet' R o ž e n k r a n c, L V e s e 1 i del. Po Veri reci v treh „ čescena si Marija!“ 1. Rteri nam oživi pravo vero. 2. Kleri nam da terdno upanje. 3. Rteri nam užge serčno ljubezen. 1. Rterega si Devica spočela. 2. Rterega si Devica v objiskanje Eli¬ zabete nosila. 3. Rterega si Devica rodila. 4. Rterega si Devica v tempelnu darovala. 5. Rterega si Devica v tempelnu našla. II. Žalostni del. Po Veri reci v treh „Cešeena si Marija!“ 1. Rteri nam poterdi spomin. 2. Rt eri nam razsvetli pamet. 3. Rteri nam omeči voljo. 1. Rteri je za nas kervav pot potil. 2. Rteri je za nas bičan (gajžlan) bil. 3. Rteri je za nas s ter njem kronan bil. 46 4. Kteri je za nas težek križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. III. Častni del. Po Veri reci v treh „Čeaeena si Marija!“ 1. Kteri nam vodi (Vižaj) naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetega Duha poslal. 4. Kteri je tebe v nebesa vzel. 5. Kteri je tebe v nebesih kronal. Po navadi se vsakemu delu dostavi: 6. Vsmili se vernih duš u vicah. »te« Natisnul L. G r u n d. * ' *• . / r ^ ' jH s r. 9 zxj ' XT j • O • O • O • O d jOOOOOOOOOOl I O • O • o • O • n' T Jo O O oo o p o O O, ' r’ O • O • O * O (f' foooooooooo:; tPo^P' v O • O - O- ;«P O O O O O O O O Op i| • o • o • o ’ o d" ,'jo©. o OO O O O O O C 0_*JO • O * O » O ■ ! P op op o o oo op b 9 n o o o o 0 op 0 o'o°ol po op o*o°o o°o o c | p°ob 0 ob 0 o‘o Q ob 0 oJ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana