logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

>>
<<
 
Odpravljanje napak
Ste pri uporabi portala naleteli na napako pri gradivu (manjkajoče številke, manjkajoče strani) ali podatkih o gradivu (napake v metapodatkovnih zapisih)? Pošljite nam sporočilo z opisom napake na dlib@nuk.uni-lj.si in v najkrajšem možnem času jo bomo odpravili. Pri zagotavljanju čim višje kakovosti naših storitev šteje tudi vaš prispevek.
Virtualne razstave
Odloči se pravilno! Propaganda v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh.

70-letnico konca druge svetovne vojne na naših tleh obeležujemo z digitalizacijo medvojnega gradiva. Virtualna razstava prikazuje trosilne listke, ki s svojimi kratkimi a bistvenimi sporočili v sebi nosijo resnični duh medvojnega časa.  več

arhiv razstav
 
 
video
 
Na današnji dan
Mnenja uporabnikov
Vaše delo se mi zdi izrazito dragoceno, zato se vam zahvaljujem za vaš dosedanji trud!

Matej Podstenšek

napišite svoje mnenje
 
Novice
29.9.2016
Beethovnova 6. simfonija na spletu
Na dLib.si smo objavili prepis partiture Beethovnove 6. simfonije znane kot Sinfonie pastorale, z njegovimi lastnoročnimi popravki.
Ljubljanski filharmoniki so izvedli Beethovnovo 6. simfonijo 28. februarja 1818; skladatelja so morali naprositi za partituro, ki tedaj še ni bila natisnjena. Očitno jim je ustregel in poslal prepis z lastnoročnimi popravki; ta je zdaj shranjen v Glasbeni zbirki NUK.
Filharmoniki so nato leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega svetnika Mathiasa von Tuscherja izročili skladatelju diplomo častnega člana z datumom 15. marec 1819 skupaj s statutom Filharmonične družbe (Philharmonische Gesellschaft) in članskim seznamom. Beethoven se je zahvalil s pismom z dne 4. maja 1819, v katerem je zapisal, da zna ceniti priznanje za »nevelike« zasluge v glasbeni umetnosti, ki mu jih je ljubljanska Filharmonična družba potrdila s to počastitvijo. Pismo so najprej hranili v arhivu Filharmonične družbe, toda takoj po prvi svetovni vojni so ga prodali (Glasbena matica) v Švico, leta 1956 pa je prišlo v Beethovnovo hišo v Bonnu.
25.8.2016
Slovenka - borbenost v drugi svetovni vojni
Digitalna knjižnica Slovenije postopoma digitalizira pomembne dokumente preteklega časa. Predvsem medvojno gradivo nujno potrebuje digitalno kopijo, saj je v slabem stanju zaradi težkih okoliščin v katerih je nastajalo. Tokrat objavljamo časopis Slovenka (1943-1945), glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, ki je nastajal v času druge svetovne vojne po različnih partizanskih tehnikah: "Nanos", "Čaven", "Porezen", "Grmada", "Špik", "Snežnik", "Matajur", "Krn", "Sabotin", "Javornik", "Žena", tiskarna "Slovenija" in druge, neugotovljene tehnike. Časopis so likovno opremili tudi tako pomembni avtorji, kot je denimo Ive Šubic. Propagandni odsek v drugi svetovni vojni je resnično zajemal vse segmente družbe in nagovarjal slehernega Slovenca oz. Slovenko. Uvodne besede uredništva v prvi številki tako nagovorijo celotno populacijo Slovenk: "Slovenka hoče biti zrcalo, v katerem se bo odražalo življenje in borba žena na Primorskem, brez ozira na stan, starost in poklic. Delavke, kmetice, služkinje, meščanke! "Slovenka" želi postati v resnici - glasilo vaših želja, upov in pričakovanj, pa tudi vaših teženj in naporov v teh težkih časih." V času druge svetovne vojne se je mnogo žensk podalo v borbo in se hrabro zoperstavilo okupatorju. Časopis tako ne apelira zgolj na tipične ženske vloge matere in žene, kot je velikokrat značilno za druge t.i. ženske časopise, ampak v Slovenkah podžiga tudi borbenost in spodbuja aktivizem.

7.7.2016
Prešernova rokopisa iz Clevelanda
Z izjemnim veseljem in navdušenjem vam sporočamo, da lahko sveže odkrita Prešernova rokopisa najdena letos v Clevelandu, prelistate tudi na naši spletni strani dLib.si.
Prešernov rokopis pesmi Slovo od mladosti je napisan v bohoričici, zato lahko nastanek rokopisa umestimo med leto 1830, ko je bila omenjena pesem prvič objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice in leto 1843, ko je bohoričico zamenjala gajica, za kar so bile zaslužne predvsem Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Drugi Prešernov rokopis pa je pesem Dohtar, ki lahko datira med 4. zvezkom Krajnske čbelice iz leta 1833 in letom 1846, ko so nastali cenzurni rokopisi Poezij. Dohtar je sicer napisan v gajici.
Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu je rokopis daroval Evgen Favetti. Tudi njegov oče je rokopis prejel v dar, ko je delal kot knjigarnar na Stritarjevi ulici pri Magistratu v Ljubljani. Družina se je po drugi svetovni vojni preselila v ZDA, z njimi pa tudi Prešernovi rokopisi.
arhiv novic
 
 
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2016    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh