URN_NBN_SI_doc-LPXSV552

457 (Neliterarna) podoba učitelja 1855–1914 v pedagoškem tisku Dobro sodelovanje učiteljev in duhovščine ni trajalo zelo dolgo, saj so se med ana- liziranimi prispevki ki so v Učiteljskem tovarišu izšli po letu 1900, pojavili trije prispevki oziroma tožbe, kaj počne oziroma piše duhovščina (klerikalci) v svojih listih: »Kdor ne gre s klerikalci čez drn in strn, tistega takoj /…/ ‘secirajo’. Poslužujejo se časopisov, pa tudi drugih umazanih sredstev, da bi njim neljube naprednjake očrnili ter, če je le mogoče, škodovali.« (20. junij 1901) V istem časopisu je mogoče zaslediti še eksplicitnejšo ob- sodbo: »/D/uhovščina strupeno hujska [ljudstvo, pripisala M. Š.] proti šoli in učiteljstvu.« (20. oktober 1901) Tudi v izdaji Učiteljskega tovariša 29. januarja 1909 je mogoče za- slediti podobne tožbe: »/K/lerikalna gospoda ščuje proti bednemu učiteljstvu!« Pri svojem delu so se učitelji srečevali s številnimi težavami. Ena od teh je bil slab šolski obisk otrok oziroma učencev, o katerem so poročali v dveh analiziranih prispev- kih. Medtem ko so otroci v mestih redno hodili v šolo, so vaški otroci oziroma otroci na podeželju šolo obiskovali neredno. Učitelj Stojec piše, da »/o/troci ne hodijo redno v šolo in zaradi tega slabo napredujejo, poleg tega pa s tem delajo učitelju velike skrbi.« ( Učiteljski tovariš , 15. september 1869) Z neobiskovanjem šole so se srečevali tudi ka- sneje, in sicer iz objektivnih razlogov, kakor je mogoče razbrati iz dopisa v Učiteljskem tovarišu 15. maja 1890. »/Z/a šolo primerni otroci [so] toliko oddaljeni od šole, da večino /…/ ne more zavezovati zakon k rednemu šolskemu obiskovanju.« Učitelji so se zavedali, da je za dobro izpolnjevanje njihovega dela, pomemben šolski obisk, kar je razvidno iz dveh prispevkov. Učitelj v Učiteljskem tovarišu piše: »Dokler obiskovanje [šole, pripisala M. Š.] ni zadostno, tudi uspehi ne morejo biti dobri.« (10. avgust 1893) Podobna poročanja je mogoče zaslediti tudi nadalje, kjer učitelj iz okolice Slovenj Gradca piše, da je »neredno šolsko obiskovanje, ki ga je mogoče zaslediti skoraj na vseh šolah okraja, je vzrok tega stanja [slabega šolskega uspeha učencev, pripisala M. Š.].« ( Popotnik , 10. september 1894) Druga težava, s katero so se srečevali učitelji in o kateri so v analiziranih prispev- kih poročali petkrat, so bila pričakovanja staršev, da bi iz njihovih nagajivih in porednih otrok »naredili« pridne in ubogljive, pri tem pa jim niso pomagali. Tako je učitelj iz Savinjske doline poročal, da se »starši ne brigajo dovolj zanj [za otroka, pripisala M. Š.],« pravi, da »šola na deželi ne bo uspešna [pri doseganju tega cilja, pripisala M. Š.], dokler starši ne bodo podpirali učitelja.« ( Učiteljski tovariš , 15. marec 1869) Velikokrat so imeli ljudje o učiteljih slabo mnenje in jim niso pomagali. V Popotniku je učitelj Fischer 25. decembra 1893 pisal, da je »učitelj vezan sam nase, saj mu nihče ne pomaga – ravno nasprotno, boriti se mora s predsodki, ki jih imajo ljudje o njem.« Učitelji so se zavedali ve- likega pomena oziroma »ogromne koristi složnega sodelovanja med družino [starši] in šolo [učiteljem],« kakor je razvidno iz poročanja učitelja Reicha v Popotniku 10. decembra 1887. Tudi v naslednjih letih je mogoče zaslediti priporočila in mnenja o sodelovanje učitelja in staršev. Šega leta 1902 v Popotniku piše učiteljem: »V naš delokrog moramo dobiti /…/ vse starše. Le potem lahko pričakujemo od šolstva dobre stvari in uspeh.« Tudi leta 1904 isti avtor piše, da so starši eden od rušiteljev šolskega uspeha. Tovrstnim težavam se je po letu 1900 pridružilo blatenje učiteljstva od klerikal- cev, kakor je vidno v dveh analiziranih prispevkih. V Učiteljskem tovarišu neki učitelj