URN_NBN_SI_doc-LPXSV552

459 (Neliterarna) podoba učitelja 1855–1914 v pedagoškem tisku poklicno aktiven, dobrodelen in izobražen. Učitelj se je srečeval z revščino, saj je za svoje delo dobival nizko plačo, ki mu ni zadostovala za preživetje, zato se je ukvarjal še s postranskimi opravili. Pri svojem delu je sodeloval z duhovnikom, kar pa se je sčaso- ma spremenilo, predvsem po letu 1900. Predvsem podeželski učitelj se je srečeval še s slabim šolskim obiskom in slabimi šolskimi razmerami, ki pa so se z gradnjo novih šol nekoliko izboljšali, vsaj prostorska stiska je bila manjša. č) Podoba učiteljice v pedagoškem tisku Neliterarno podobo učiteljice med letoma 1855 in 1914 sem prav tako opazovala v Učiteljskem tovarišu in Popotniku . Med prispevki ni bilo veliko takšnih, ki bi obrav- navali oziroma se nanašali samo na učiteljice, saj sem analizirala le šest prispevkov. Predvidevam, da so veljale nekatere značilnosti učiteljev, predstavljenih v prispevkih, tudi za učiteljice in jih zato niso posebej izpostavljali. Vseeno sem zasledila nekaj pri- spevkov, iz katerih je vidna realna podoba učiteljice tistega časa. Največ prispevkov, kjer so bile omenjene učiteljice, so predstavljali zapisniki in poročila z učiteljskih zborovanj, ki so se jih v velikem številu poleg učiteljev udeleže- vale tudi učiteljice. Tudi one so aktivno sodelovale pri pripravi predavanj na različne teme, saj so bile razgledane in izobražene. Iz dveh analiziranih prispevkov je vidno, da so bile aktivne in angažirane v svojem poklicu. 25. maja 1880 je dopis iz Celja v Popotniku poročal o pridnosti in marljivosti učiteljic, ki se udeležujejo zborovanj in na njih sodelujejo s prispevki. Iz teh poročanj lahko sklepam, da so bile učiteljice predane svojemu poklicu in aktivne. Iz poročanj v Učiteljskem tovarišu je razvidno tudi, da so učiteljice svoje delo vestno in marljivo opravljale (1. november 1887). V Popotniku je bil 10. januarja 1880 objavljen dopis iz Celja, v katerem so poro- čali o dobrodelnosti učiteljic, ki so za božič skupaj z mestnimi gospemi zbirale oblačila in obutev za revne otroke ter priredile veselico. Učiteljice so se bile za svoje delo slabo plačane. V dveh analiziranih prispevkih so poročale, da se govori, da jim bodo plače še znižali. Zato bodo posebej učiteljice na podeželju prisiljene zapuščati domovino in iskati zaposlitev tam, kjer so učiteljice plačane toliko kot njihovi moški sodelavci, ali pa si bodo morale iskati zaposlitev v drugih službah, s katerimi bi lahko zaslužile toliko, da bi lahko dostojno živele, piše neka učiteljica v Učiteljskem tovarišu 15. marca 1889. Zaradi nizkih dohodkov so bile prisiljene iskati dodaten zaslužek, kot poroča 25. decembra 1894 v Popotniku učitelj iz okolice Sežane. Učiteljice so hodile na dom učencev premožnejših staršev in jih pou- čevale, zato pa niso bile spoštovane pri ostalih, ki so tega niso mogli privoščiti. 22. septembra 1911 je neka učiteljica v Učiteljskem tovarišu pisala o položaju učiteljice v primerjavi s položajem učitelja. Pravi, da je žensko delo učiteljice manj plačano kakor moško delo učitelja. Piše še o celibatu in volilni pravici učiteljic. Iz analiziranih del v pedagoškem tisku lahko v omejenem obsegu sklepam o realni oziroma neliterarni podobi učiteljice tistega časa. Učiteljica je bila prizadevna in delav- na, sodelovala je na učiteljskih zborovanjih in se torej zanimala za stanovska vprašanja. Bila je tudi dobrodelna in pomagala revnim otrokom. Njen gmotni položaj je bil slab,