URN_NBN_SI_doc-LPXSV552

460 Šolska kronika • 3 • 2013 saj je imela nizko plačo, ki so ji jo hoteli še dodatno zniževati. Glede na majhno število prispevkov, ki se nanašajo samo na učiteljice, torej predvidevamo, da so nekatere zna- čilnosti oziroma segmenti realne podobe učitelja tistega časa veljale tudi za učiteljice. d) Literarna podoba učitelja in učiteljice Podobo učitelja in učiteljice so ustvarili tudi pisci slovenske proze v svojih delih, napisanih med letoma 1855 in 1914. Prvo delo, v katerem je tematiziran učitelj ozi- roma nastopa učitelj kot glavni literarni junak, je Jenkov Jeprški učitelj iz leta 1858. 6 V slovenski prozi, nastali med letoma 1855 in 1914, se kažeta dve podobi učite- lja. Na eni strani je to učitelj, ki je bil prizadeven, šolsko aktiven in delaven, ki je skrbel za to, da bi se otroci in ostala skupnost čim več naučili, kar bi jim olajšalo življenje. Pri svojem delu so sodelovali z vaškim župnikom. Takšen učitelj je po navadi užival ugled oziroma ga je imela skupnost rada. Na drugi strani se nam kaže druga podoba učitelja, ki je bil nasproten prej opi- sani. Gre za učitelja, ki ni bil delaven in prizadeven, ampak je bil šolsko neaktiven. Takšen učitelj je bil običajno nesramen, zbadljiv in neempatičen, ni imel trdne oseb- nosti. Običajno je takšen učitelj tudi nihal v razpoloženju med dvema skrajnostma, bil pa je zloben in zbadljiv. Takšnega učitelja skupnost ni marala. Neliterarna podoba učiteljice med letoma 1855 in 1914, kakršno lahko razbere- mo iz pedagoškega tiska tistega časa, prikazuje njene glavne značilnosti. Učiteljica na Slovenskem je bila aktivna in angažirana v svojem poklicu, bila je pridna in marljiva ter dobrodelna, saj je pomagala revnim otrokom. Podoba učiteljice v slovenski prozi ne prikazuje te plati učiteljice, saj se prozna dela bolj ali manj ukvarjajo z njenimi čustvi, torej z njenim osebnim življenjem. Ena podoba učiteljice med analiziranimi proznimi deli kaže na veselje učiteljice pri sodelovanju v pogovorih s svojimi kolegi o stanovskih vprašanjih. Podoba učiteljice v slovenski prozi prikazuje predvsem njeno osebno življenje, saj so večinoma predstavljene s čustvenega vidika. Prikazan je tudi njen slab gmotni položaj , kar se sklada z neliterarno podobo učiteljice tistega časa. Za razliko od proze je učiteljica v pedagoškem tisku prikazana kot pridna, delavna in dobrodelna. Povzetek Idealna podoba učitelja oziroma njegov moralni lik v izbranem obdobju se je spreminjal. Na oblikovanje podobe oziroma osebnosti osnovnošolskega učitelja so vplivali načrti in pričakovanja o osnovni šoli, največje spremembe na tem področju pa so se dogajale od srede 19. stoletja naprej, torej v obravnavanem obdobju. Sredi 19. stoletja se je tako zagovarjalo stališče, da bo učitelj pri otrocih dosegel ustrezne učne 6 Več o literarni podobi učitelja in učiteljice v slovenski prozi glej Šebjanič 2012.