URN_NBN_SI_doc-LPXSV552

451 (Neliterarna) podoba učitelja 1855–1914 v pedagoškem tisku saj je državni zbor sprejel zakone, ki so izboljšali učiteljev položaj. Tako je bil leta 1867 sprejet Zakon o društvih , ki je odpravil prepoved učiteljskih društev in s tem učiteljem omogočil združevanje. Učitelji so se združevali v učiteljska društva, ki so bila vedno povezana s pedagoškim tiskom. Znotraj društev so učitelji zavzemali stališča do šol- skopolitičnega dogajanja in se tudi organizirano upirali ter zavzemali za slovensko šolo. Poleg tega so si društva prizadevala za izboljšanje učiteljevega gmotnega položaja in skrbela za nadaljnje strokovno izobraževanje učiteljev ter s tem za njihovo boljše delo v šoli (Schmidt 1967). Učiteljice med letoma 1855 in 1914 Za izobraževanje žensk oziroma deklet 3 država dolgo časa ni skrbela, poleg tega pa so jim še v drugi polovici 19. stoletja odrekali pravico do splošne in strokovne izobrazbe. Prve učiteljice na Slovenskem so bile redovnice, ki so poučevale dekleta v samostanskih šolah, za njihovo izobraževanje pa so skrbeli ženski samostani sami. Pred Državnim osnovnošolskim zakonom leta 1869 so se lahko ženske za učiteljice uspo- sabljale le na zasebnih dekliških šolah ali pri redovnicah, po sprejetju zakona pa so dobile ženske svoja učiteljišča, h katerim je bil za praktično usposabljanje priključen še otroški vrtec. Ženska učiteljišča so imela nekoliko drugačen predmetnik kot moška. 4 Zakon je dovoljeval tudi nameščanje učiteljic za pouk dečkov v nižjih razredih osnov- ne šole, in sicer tam, kjer ni bilo dovolj moških učiteljev (Hojan 1970, Schmidt 1988). Položaj učiteljic je bil v primerjavi s položajem njihovih moških kolegov še slab- ši, saj so bile za njih določene nižje plače, in sicer naj bi bile 80 odstotkov učiteljske plače ob enakih pogojih, ker jim ne bo treba vzdrževati družine. V primeru, da bi se učiteljica poročila, bi se s tem »prostovoljno« odpovedala učiteljski službi, torej je bil za učiteljice zapovedan celibat. Sčasoma so si priborile nekoliko nižje znižanje njihovih plač, saj so do leta 1898 le še nekatere prejemale 10 odstotkov nižje plače. Za izbolj- šanje svojega položaja so se borile v svojem društvu 5 (Hojan 1970, Milharčič Hladnik 1995, Schmidt 1988). (Neliterarna) podoba učitelja a) Oblikovanje podobe osnovnošolskega učitelja Na oblikovanje podobe, ideala oziroma moralnega lika osnovnošolskega učitelja so vplivali načrti ter pričakovanja o osnovni šoli in o tem, kakšen naj bi bil učitelj. 3 Več o tem glej Hojan 1970. 4 Več o predmetniku moških in ženskih učiteljišč glej Strmčnik 1970. 5 Več o društvu slovenskih učiteljic glej Hojan 1970, Hojan 1998 in Milharčič Hladnik 1995.