URN_NBN_SI_doc-VZYBDWZP

104 Šolska kronika • 1–2 • 2014 nadute nemške šovinistične pedagogike, vzgaja našo mladino v duhu bratstva in eno- tnosti naših narodov; kako naj vzgojitelj pod vplivom pedagogike, ki se je razvijala v pogojih protiljudske oblasti, vzgaja mladino v duhu socialne pravičnosti?« 3 Jasno je, da je bilo treba za dosego novih pedagoških ciljev prevzgojiti obstoječe pedagoške delav- ce. V primeru, da so prevzgojo zavrnili, so se sčasoma morali posloviti od pedagoške dejavnosti. Tudi knjižnice pedagoških vzgajališč je bilo treba na novo opremiti, saj je v njih prevladovala nemška literatura. Razumljivo povojno protinemško razpoloženje in čedalje večje pomikanje pod rusko okrilje se kažeta v sprejemanju novih pedagoških načel. Potrebno je bilo, da »[…] zavzamemo do nemške pedagogike skrajno kritično stališče. Pri tem nam bo mnogo koristil študij ruske in sovjetske pedagoške literature, kjer so to že storili. Povsem moramo zavreči nemško opredelitev pedagoškega objekta, zavrgli bomo njihov formalizem pri pouku, birokratizem pri organizaciji šolstva, nji- hov šovinistični vzgojni smoter«. 4 Takšen pa je torej po vsem tem moral biti pedagoški delavec, da je ustrezal zahtevam in razmeram v povojnem času: »Naš pedagoški delavec naj spoznava zgodovino osvobodilne borbe, vzroke, ki so do nje privedli, njene idejne predhodnike; […] naj ne bo le opazovalec našega političnega življenja, temveč tudi njegov aktivni tvorec. S tem bo spoznaval ljudstvo […] vedel bo, s čim naj stopi pred mladino, kaj naj jo uči in kako naj jo vzgaja, da bo čimbolj sposobna utrjevati in raz- širjati pridobitve naše osvobodilne borbe.« 5 V Popotniku za leti 1945/1946 je v uvodniku zapisano: »V teku narodno-osvo- bodilne borbe je bil razbit zunanji fašistični sovražnik, razbita in poražena pa tudi domača protiljudska klika, ki je, naslanjajoč se na bajonete in na pomoč zunanjih reakcionarnih sil, bila na oblasti. Nosilec oblasti je danes ljudstvo. Ljudstvo pa je v teku narodno-osvobodilne borbe pokazalo tudi smoter vzgoje in pouka.« 6 Nadalje lahko v isti pedagoški reviji zasledimo: »Povezanost z ljudstvom in njegovo borbo naj bo osnovni vir naše nove pedagoške izobrazbe in pedagoškega dela.« 7 Besede, zapisane v Popotniku , jasno nakazujejo smernice vzgoje in izobraževanja za čas, ki je sledil. In kakšnemu cilju naj bi sledile smernice vzgoje in izobraževanja: »Vaša naloga je velika in častna, ker morate vzgojiti nove naraščaje in prevzgojiti one, ki so vzgojeni pod prejšnjimi oblastmi do vojne in pod okupacijo. Sadite v duše naše mladine one ideje, ki so jih nosili naši borci skozi vojno«. 8 Tako je Josip Broz Tito nagovoril prosvetne delavce in jim jasno povedal, kako naj se vršita vzgoja in izobraževanje v šoli. Vzgoja pa naj bi ne bila samo za šolo, marveč bi morala biti povezana z življenjem in bi tako mo- rala polagati v otroka temelje nove družbene ideologije ali, kot je zapisal zgodovinar in 3 Vlado Schmidt, »Smernice sodobnega pedagoškega dela«, Popotnik 63 (Ljubljana, 1945–1946), 6. 4 Ibid. 5 Ibid., 7. 6 Popotnik 63 (Ljubljana, 1945–1946), 1. 7 Vlado Schmidt, »Smernice sodobnega pedagoškega dela«, Popotnik 63 (Ljubljana, 1945–1946), 7. 8 Ibid., 6.