URN_NBN_SI_doc-VZYBDWZP

105 Pedagoške smernice v vzgojno-izobraževalnem procesu pedagog Jože Hainz: »Šola mora biti tako povezana z življenjem, da sodeluje v ideolo- ški borbi proti vsemu, kar bi oviralo našo pot v socializem.« 9 Josip Broz Tito je v zvezi z vzgojo in izobraževanjem med drugim povedal še to, da: »[…] mora biti marksizem kot znanstvena teorija, revolucionarna ideologija in praksa delavskega razreda temelj celotnega sistema in procesa vzgoje in izobraževanja v naši socialistični samoupravni družbi. Vzgajajmo našo mladino v marksističnem duhu!« 10 V isti številki Popotnika lahko še zasledimo: »Če bo vsak mlad človek danes ali kadarkoli, čez deset, dvajset, sto let, v času doraščanja podoživel vse tisto – grozo in lepoto – ki jo je doživljal naš narod v času narodno osvobodilne borbe, potem bo iz njega rastel in zrastel resnično nov človek, človek, ki ne bo hlapec med hlapci, tem- več gospodar med gospodarji. In to mora naša nova šola, naša resnično ljudska šola znati mlademu človeku dajati.« 11 Ali kot je zapisal Oskar Hudales, slovenski pisatelj in učitelj: »Naša nova šola mora učence vzgojiti v novem duhu. Ena izmed glavnih sodobnih vzgojnih nalog je, da bodo učenci znali ceniti veličino žrtev narodno osvo- bodilne borbe in se zavedati dolžnosti, ki jih vežejo na te žrtve.« 12 V samem ospredju vzgojno-izobraževalnega procesa je bila, kakor nam kažejo ti navedki, izgradnja novega človeka po socialistični meri. Nova družbena stvarnost je začrtala jasne naloge v šolstvu: »Vzgoja in izobraže- vanje v šolah morata biti prežeta s socialistično ideologijo, šola mora vzgajati mladega človeka socialistične miselnosti, pedagoški kader mora biti ideološko zgrajen!« 13 Okrutnost v učbenikih Ministrstvo za prosveto je več novega duha predlagalo tudi v spisje. Vsakdanje na- slove spisov, ki so se po tematiki dotikali zime, praznika božiča, godu ali preprosto poti v šolo, naj bi zamenjali z novimi naslovi, ki bi se tematsko nanašali na čas narodnoosvo- bodilnega boja. Tako je Oskar Hudales predlagal naslednje naslove: Kako so nas Nemci izgnali; Moje življenje v taborišču; Na opustošenem domu; Borbe v naši vasi; Sosed pripoveduje o Rabu, Mauthausenu, Dachauu; Zbirali smo za ranjene borce; Proslavili smo obletnico osvoboditve Beograda, dan Rdeče Armade, Leninovo obletnico itd. Za ponazoritev problematike si poglejmo besedilo, ki spodbudno in v duhu vese- lja opisuje razredno dogajanje, vmes pa neskladno zareže okrutni del besedila: 9 Jože Hainz, »O pouku zgodovine na osnovni šoli«, Popotnik 65 (Ljubljana, 1948), 291. 10 Stevan Bezdanov, »Družbeno ekonomska in pedagoška povezanost izobraževanja in materialne proizvodnje in marksistična zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa«, v Svetomir Gačić, ur., Vzgoja in izobraževanje v misli in delu Josipa Broza Tita (Ljubljana, 1981), 6. 11 Lora Kernc, »Zakaj so tudi vzgojitelji potrebni vzgoje«, Popotnik 63 (Ljubljana, 1945–1946), 194. 12 Oskar Hudales, »Vzgajajmo v duhu narodno osvobodilne borbe«, Popotnik 63 (Ljubljana, 1945– 1946), priloga, stran 7. 13 Kongres pedagoških delavcev na Bledu I., pedagoški tisk – zv. 2 (Ljubljana, 1951), 201.