Mađarsko građansko pravo : od precedentnog do kodeksnog prava (razvoj i novi kodeks)

srbski

2018

letnik 44, številka 2

gospodarsko in civilno pravo   kodifikacija novega madžarskega Civilnega zakonika   metode kodifikacije   razmerje zakonov izven Civilnega zakonika do Civilnega zakonika   uporaba inkorporacijske teorije   zgodovina kodifikacija madžarskega civilnega prava

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prvem delu prispevka so predstavljene temeljne smeri razvoja kodifikacije madžarskega civilnega prava v času stanovske in meščanske družbe. Drugi del je posvečen novemu madžarskemu Civilnemu zakoniku (2013/14), njegovi vsebini, metodam urejanja in razmerju do civilnopravne zakonodaje zunaj zakonika, časovnemu okviru - uporaba teorije o bodočem dejstvu. Izpostavljeno je stremljenje zakonodajalca po polnosti, tako da so zajete vse veje civilnega prava po pandektnem sistemu - osebno pravo, pravo gospodarskih družb, pravo civilnih društev, rodbinsko pravo, obveznostno in dedno pravo. Pri temeljnih načelih se poudari načelo enakopravnosti strank v civilnopravnih razmerjih ne glede na to, ali gre za pravne ali fizične osebe, načelo dobre vesti in poštenja, prepoved zlorabe pravic. Rodbinsko pravo urejajo posebna načela, ki so vezana na zaščito zakonske zveze, družine in otrok. Pogodbeno pravo ureja pogodbena svoboda, ki je omejena z dobrimi običaji in moralo. Neposlovno odškodninsko pravo urejajo načela splošne prepovedi povzročanja škode tretjim, načelom dolžnosti popolne odškodnine za materialno in nepremoženjsko škodo. Poslovna odškodninska odgovornost je urejena s posebnimi pravili, tako da se pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti ustrezno uporabljajo na tem področju zgolj, če posebna pravila o poslovni odgovornosti ne določajo kaj drugega. Kodificirani so tudi drugi viri obveznosti, neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila, enostranske izjave volje in vrednostni papirji. Pravica do dedovanja se ustvari na podlagi pogodbe o dedovanju, oporoke in zakona. Oporočna svoboda je omejena s pravili o nujnem deležu. Sprejet je bil sistem prehoda premoženja po sili zakona v trenutku smrti zapustnika. Država deduje, če ne obstajajo pogodbeni, oporočni ali zakoniti dediči.

25.03.2020