Milton H. Erickson je v dvajsetem stoletju ključno doprinesel k napredku hipnoze in psihoterapije. Med drugim je uvedel naslednje novosti: (1) pri kliničnem delu je na prvo mesto postavil klientove enkratne izkušnje in sposobnosti; (2) hipnozo je razumel kot delo z idejami in kot uporabo idej vsakega klienta; (3) hipnozo je uporabljal za ustvarjanje okoliščin ali vzdušja za psihoterapijo in (4) razvijal je raziskovalne postopke, s katerimi je prišel do izsledkov, katere vrste psihosocialnih problemov ali problemov v komunikaciji hipnoza lahko rešuje. Gregory Bateson, s katerim sta bila dobra prijatelja, je Ericksona laskavo poimenoval »Mozart človeške komunikacije«, ker je odkril tak način vstopanja v medosebne odnose, da je postal del širše mreže celotnega kompleksnega sistema, ne pa od njega ločen jaz. Na ta način je lahko deloval znotraj te mreže in se z njo uglasil.

Pravice