Prispevek sooča dva jezika, španščino in slovaščino, ter primerja položaj izposojenk iz angleščine v obeh jezikih. Umešča se v okvir širše primerjalne raziskave o pomenskih ter leksikalnih razmerjih med obema jezikoma. Prispevek sprva uvaja razvrstitev in najznačilnejše primere glasoslovnih razmerij, v osrednjem delu razdela pravopisna, pomenska in strukturna razmerja, v zaključku pa se posveti tudi razčlembi prisotnosti oziroma odsotnosti anglicizmov v primeru nesovpadanja denotativnih inačic med obema jezikoma. Razprava izpostavi pomen upoštevanja kulturnih inačic izposojenk iz angleščine v zunajjezikovni stvarnosti Španije in Slovaške. Poleg tega opredeli pojav tako imenovanih psevdoanglicizmov v španščini, ki ne sovpadajo z izvornimi izrazi v angleščini, ter pogost pojav navidezno sorodnih izvornih dvojic besed v španščini in angleščini, ki je v slovaščini, denimo, manj prisoten. Razprava pojasni tudi osrednje razlikovalne značilnosti med evropsko in latinskoameriško španščino glede na prisotnost anglicizmov v vsaki od omenjenih različic ter jih dodatno osvetli s primeri rabe anglicizmov v mednarodnih kraticah, ki v slovaščini pogosto nastopa kot sredstvo označevanja, v španščini pa kot težnja pri prevajanju.

Pravice