Danes se soočamo s potrebno prenovo večstanovanjskih sosesk, na katere se vežejo različni problemi. Kot ključen element prenove se kaže vpetost in sodelovanje stanovalcev teh sosesk, za kar je pomemben občutek nadzora nad kakovostjo življenja v soseski, tj. opolnomočenost posameznikov na tej ravni. Uporabljeni so primarni podatki raziskave o medsosedskih odnosih, izvedene v Mestni občini Ljubljana. Pri tem smo opolnomočenje operacionalizirali na podlagi treh dimenzij: odnosne dimenzije, dimenzije znanja in dimenzije delovanja na ravni soseske. V članku analiziramo dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenosti prebivalcev v večstanovanjskih stavbah, pri čemer opazujemo vpliv sociodemografskih spremenljivk ter hkrati tudi vpliv dejavnikov, kot so navezanost na sosesko, stiki s sosedi in zaupanje med sosedi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3A096FM4

COBISSID

33996125

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Filipovič Hrast, Maša (2016). Opolnomočenje posameznikov na ravni soseske. Teorija in praksa, letnik 53, številka 2, str. 469-487, 566-567. URN:NBN:SI:DOC-3A096FM4 from http://www.dlib.si

MLA:

Filipovič Hrast, Maša. "Opolnomočenje posameznikov na ravni soseske." Teorija in praksa letnik 53. številka 2 (2016) str. 469-487, 566-567.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A096FM4>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)