Opombe
Glede na rastoče število priložnosti in virov, ki so danes na voljo za podporo učenju zunaj šole, smo v pričujoči raziskavi poskušali ugotoviti, v kolikšni meri učenci s pomočjo zunajšolskih dejavnosti za poslušanje izboljšujejo svoje slušno razumevanje in obseg besedišča. Omenjene dejavnosti lahko vključujejo gledanje filmov v angleškem jeziku, poslušanje glasbe, igranje spletnih iger v angleščini in podobno. Raziskovalci so poskušali osvetliti pomen poslušanja kot ene od najpomembnejših spretnosti, ki jih je treba obvladati za učenje tujega jezika, a kljub temu je to pogosto najbolj zanemarjena jezikovna spretnost v razredu. Izkazalo se je, da izpostavljenost angleščini kot tujemu jeziku zunaj šole na razvoj jezikovnih spretnosti vpliva bolje ali enako dobro kot formalni pouk. S poslušanjem lahko učenci širijo besedišče, razvijajo jezikovno znanje in izboljšujejo rabo jezika. Poleg tega zagotavlja slušni vnos, ki je potreben za usvajanje jezika, in učencem omogoča interakcijo v verbalni komunikaciji.To raziskavo smo izvedli na Kosovu s 514 osnovnošolci v devetem razredu, starimi 14 in 15 let. S kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami smo raziskovali odnos učencev do zunajšolskih slušnih in učnih orodij ter njihov vpliv na slušno razumevanje angleškega jezika in usvajanje besedišča. Za ugotavljanje povezave med izpostavljenostjo poslušanju zunaj šole ter slušnim razumevanjem in usvajanja besedišča učencev smo uporabili številne instrumente. Med njimi so bili standardizirani testi slušnega razumevanja in besedišča; vprašalniki za učence in polstrukturirani intervjuji s ciljno skupino učencev ter polstrukturirani intervjuji z učitelji, s katerimi smo temo želeli raziskati z drugega zornega kota in poglobiti kvantitativne rezultate. Za analizo kvantitativnih podatkov smo uporabili neparametrične postopke, kot so Spearmanova korelacija, hi-kvadrat, Mann-Whitneyjev U-test, Wilcoxonov test predznačenih rangov, Kruskal-Wallisov test in Friedmanov test. Drugi postopki, kot so običajni nabor opisnih parametrov, vključno s frekvencami, aritmetičnimi sredinami, standardnimi odkloni itd., so bili uporabljeni kot podporni kazalniki med analizo podatkov. Obdelavo podatkov smo opravili s statističnim paketom IBM SPSS 25. Intervjuje so prepisali, kodirali in klasificirali. S preučitvijo klasifikacije smo ugotavljali odnose med splošnimi pojmi, prav tako smo raziskali vzorce, podobnosti in razlike, da bi osmislili podatke, in na koncu izdelali, zgradili in preizkusili teorijo. Vsi ti instrumenti so omogočili triangulacijo raziskave.Podatki raziskave kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med količino izpostavljenosti angleščini zunaj šole ter spretnostmi poslušanja in usvajanjem besednega zaklada. Oblike izpostavljenosti, ki so se izkazale kot pomembno povezane s povečanjem zanimanja učencev za učenje angleščine, so avdiovizualne vsebine v angleščini brez podnapisov, poslušanje glasbe v angleščini, komunikacija v angleščini zunaj šole in igranje spletnih iger, medtem ko se je izkazalo, da avdiovizualne vsebine v angleščini z albanskimi podnapisi, poslušanje radijskih oddaj v angleščini in igranje domačih videoiger (v nasprotju s spletnimi videoigrami) nimajo pomembne povezave s stopnjo zanimanja za učenje angleščine. Pozitiven odnos do vsebin zasebnih jezikovnih šol kot glavnega vplivnega dejavnika pri učenju angleščine se je izkazal za razlikovalnega glede na stopnjo slušnega razumevanja in besedišča učencev. Poslušanje glasbe, aktivno govorjenje v angleščini in igranje videoiger so se izkazali za najbolj priljubljene zunajšolske aktivnosti udeležencev raziskave. Rezultati kažejo, da učenci uporabljajo različne strategije poslušanja glede na svoje preference in navade, pri čemer so se tisti, ki uporabljajo procesiranje od zgoraj navzdol, izkazali za najuspešnejše pri testih slušnega razumevanja. Poleg tega rezultati intervjujev kažejo, da učitelji in učenci podobno pozitivno dojemajo povezanost med zunajšolsko izpostavljenostjo ter slušnimi spretnostmi in usvajanjem besedišča, pa tudi povezanost med motivacijo učencev in izboljšanjem slušnih spretnosti in besedišča.Razumevanje odnosa med izpostavljenostjo zunaj šole ter slušnimi spretnostmi in usvajanjem besedišča učencev omogoča uporabo orodij za poslušanje zunaj šole v učilnicah. Znanstveni prispevek te raziskave je dvojen: prvič, teoretično prispeva k literaturi, ki preučuje razvoj slušnih spretnosti in usvajanje besedišča v drugem jeziku ter povezavo med zunajšolsko izpostavljenostjo ter slušnimi spretnostmi in usvajanjem besedišča učencev, s čimer ustvarja inovativno sintezo na tem področju. Drugič, prispeva k področju vrednotenja izobraževalne politike, saj ponuja vpogled v to, kako se je mogoče odzvati na razvoj izobraževalne politike, da bi bile priložnosti za poučevanje in učenje kar najbolj izkoriščene. Na podlagi ključnih ugotovitev so ponujena priporočila za zmanjšanje razlik v stopnjah slušnih spretnosti med tremi skupinami učencev (manj napredni, povprečni, bolj napredni). Rezultati ponujajo tudi priložnost za razpravo o vključevanju tehnologije v pouk in s tem možnost za izboljšanje slušnih spretnosti in usvajanje besedišča v angleščini pri učencih.