Beseda je konj opisuje slovensko literarno sceno najprej skozi avtorjeve knjižne ocene, nato skozi nekrologe za najbližjimi (sorodniki in prijatelji) in nazadnje skozi humoreske o knjižni branži – od subvencionaštva pa do kolekcionarstva. Vseskozi pa gre za iskren, do drugih obziren, do avtorja neprizanesljiv prikaz njegove osebne rasti skozi leta snovanja in besedovanja. Druga velika tema te knjige je jezik, slovenščina, ki jo Gradišnik razsvetljuje skozi eseje o svojih najpomembnejših prevodih. Poglavitna drama, ki barva vse teme, je drama vseživljenjskega odraščanja v dolgi senci očeta, prevajalca, urednika in pisatelja Janeza Gradišnika. Sledi še finale, v katerem avtor popiše, kako prijetno trnova je lahko pot pisatelja, ki skuša uiti pastem konvencije s tem, da si programsko neha izmišljati – tako v življenju kot na papirju.

Pravice