Študija primera energetske učinkovitosti športne dvorane

slovenski

2013

letnik 61, številka 3/4

gibalna dejavnost   gradbena fizika   izpust CO2   management športnih objektov   obratovanje   šola   šport   športna dejavnost   športna vzgoja   športni objekti   telovadnica   trajnostni razvoj   učno okolje   vzdrževanje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Na primeru tipične 25 let stare šolske športne dvorane z eno vadbeno enoto smo izračunali možne prihranke energije in stroškov ob energetski prenovi športne dvorane. Da bi ocenili dejanske razlike v obratovalnih stroških športnih dvoran z različno gradbeno fiziko, smo naredili še primerjavo dveh enako vsebinsko zasnovanih večnamenskih športnih dvoran s tremi vadbenimi enotami, ki sta bili zgrajeni v časovnem razmiku 10 let. Na podlagi izračunov iz študije primerov in poznavanja obsega mreže šolskih športnih dvoran smo pripravili konservativno oceno potrebne energije za ogrevanje šolskih športnih dvoran v Sloveniji in možnih energetskih prihrankov ob ustrezni izolaciji športnih dvoran, ki so starejše od 10 let. Ocenjujejo, da bi bil letni prihranek energije 234.000 MWh, kar predstavlja več kot 100.000 ton manj CO2 izpusta letno oz. 9,36 milijona evrov prihrankov pri letnih stroških obratovanja. Glede na predvidena vlaganja bi to pomenilo osemletno enostavno dobo povračila vlaganja. Predlagamo, da pristojno ministrstvo pripravi program Energetska in tehnološka posodobitev športnih dvoran na področju vzgoje in izobraževanja , s katerim bomo prek kohezijske politike spodbudili potrebna vlaganja v že zgrajene tovrstne športne dvorane.

26.05.2015