Opombe
Zaradi vpliva in napredka znanstvene in tehnološke civilizacije sta se spremenila način komunikacije in celoten način življenja ljudi. Osnova komunikacije je bila nekoč oseba, danes pa je poudarek na tehnologiji, zaradi česar so se izgubili osebni odnosi, prihaja pa do povezovanja/mreženja zaradi skupnih interesov. Prav ti novi komunikacijski pojavi so razlog, da je ta disertacija usmerjena k vsem uporabnikom komunikacije % komunikatorju/posamezniku kot pošiljatelju sporočila, ne da bi pri tem zanemarjali prejemnika sporočila. V tem kontekstu bo disertacija kot vzorec raziskala izbrano skupino nogometnih trenerjev kot svojevrstno skupino učiteljev, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati neposredno komunikacijo iz oči v oči. S komunikacijsko-teoretičnega vidika in z uporabo filozofske refleksije, predvsem filozofije obstoja, v kateri človekovo zanimanje, pa tudi njegova komunikacija, omogoča globlje odkritje človeka kot komunikatorja in analizira njegove komunikacijske situacije, ki jo poleg Karla Jaspersa obravnavajo še številni drugi avtorji. V delu človeškega komunikatorja sebe vidimo kot zapleteno, ontološko dovršeno bitje, ki komunicira ne le s tehnološkimi sredstvi, temveč skozi celotno svoje bitje (Seneka). In da bi proučili in spoznali komunikatorja kot celoto, izhajamo iz dimenzijske ontologije Victorja Frankla (Frankl, 1996; 1998) in ga povezujemo z drugimi avtorji.%V skladu s Festingerjevo teorijo notranje utemeljitve (1957), Schulz von Thunovo korespondenco s samim seboj in vsebino situacije (2005) ter Schwartzovim (1992) odnosom med konflikti vrednot je mogoče opaziti komunikacijsko kognitivno neskladje. Zato bomo v teoretičnem delu predstavili, analizirali in kritično proučili možnosti, prednosti in pomen intrapersonalne komunikacije, kongruentne komunikacije in komunikacijskega modela v kontekstu interpersonalne komunikacije: nogometni trener - igralec. Intrapersonalno komuniciranje smo opredelili kot actus humanus in kongruentno komunikacijo kot dialektični proces med komunikatorji.%Empirična raziskava bo kvantitativno določila skladnost razmerja med sporočili o vrednotah s pomočjo (trenerjeve) samoevalvacije in zaznave igralca. V empiričnem delu naloge smo raziskovali vrednosti, ki temeljijo na Schwartzovi teoriji univerzalne vsebine in vrednostne strukture z novo različico %Portrait Values Questionnaire% (2001). Skupni vzorec vprašanih je 495 (N= 495), od tega je trenerjev 122 (N=122), igralcev pa 373 (N=373). Raziskava je potekala v letih 2016 in 2017 v sodelovanju s Hrvaško nogometno akademijo. V disertaciji smo raziskali in analizirali hierarhijo sporočil o vrednotah, ki določajo trenerja, s katerimi se on identificira in jih kot komunikator/medij pošilja svoji okolici, natančneje svojim igralcem. Analiza pridobljenih rezultatov je zahtevala ujemanje med samooceno trenerjev in percepcijo igralcev ob uporabi doslednosti njihovih odgovorov na ponujene trditve. Če sporočila o vrednoti niso v skladu s igralčevo presojo, potem lahko pride do komunikacijskega neskladja, vrednotno neskladje pa izvira iz intrapersonalnega področja komunikatorja.%Pojavlja se v trenutkih, ko komunikator pošlje sporočilo, ki ni v skladu z njegovim vrednotnim habitusom in načinom, kako ga posreduje igralcem. Tako smo z določitvijo združljivosti ali neskladja korelacijskih razmerij med sporočili o vrednotah ugotovili kongruentnost oziroma njihovo nekongruentnost. V disertaciji so opredeljeni primeri sporočil o vrednotah, v katerih obstaja kompatibilnost, torej primeri konflikta v korelacijskih razmerjih med sporočili o vrednotah.%Da bi bolje razumeli empirične in teoretične vidike komunikacije, v disetaciji predlagamo tudi komunikacijski model, ki poudarja ontološko perspektivo komunikacijskega dejanja. Ta ponujeni model komunikacije poskuša pojasniti novo perspektivo intrapersonalne komunikacije in kongruence sporočil o vrednotah.