Bizarne zgodbe (2018) Olge Tokarczuk vsebujejo deset v različne dogajalne čase in kraje postavljenih in motivno raznovrstnih zgodb, ki so, kot napoveduje naslov, nenavadne, včasih presenetljive, vendar tudi s komičnimi in humornimi poantami. Vsem sta skupna rahlo premaknjen pogled na stvarnost in opisovanje mejnih izkušenj, v katerih se človek pogosto znajde pred izzivi, ki izhajajo iz možnosti sodobnih tehnologij. Takšne teme so kloniranje, možnost spreminjanja ali metamorfoze telesa, vse večja samotnost posameznika v okolju tehnicizirane družbe, telesna in duhovna zmedenost zaradi nerazumevanja lastnega položaja in vloge v svetu, potreba po preseganju neantropomorfnega zornega kota. S tematiko kloniranja pisateljica prevprašuje pojme človeške individualnosti in neponovljivosti ter slika posledice skrajne individualizacije in odtujenosti od soljudi, z dobesednim branjem vstajenjskega mita pa opozarja na bizarno razsežnost religije. Kljub prikazovanju tehnološko naprednega ali rahlo fantastičnega okolja so v ospredju odnosi med ljudmi in psihološka predstavitev junakov, njihovih bojazni, stisk in dilem.

Pravice