Opombe
V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: - roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; - kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); - prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; - kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; - romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; - Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; - romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; - Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.