Pogodba o franšizingu je pogodba, ki je zakonsko neurejena, vendar je v poslovni praksi ustaljena in jo stranki skleneta na podlagi splošnih načel obligacijskega prava. To je mešana pogodba, ki lahko vsebuje elemente podobnih samostojnih tipov pogodb, kot so licenčna, agencijska, distribucijska, prodajna in druge pogodbe. Določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo pogodbo o trgovskem zastopanju, določajo, da trgovskemu zastopniku ob prenehanju pogodbenega razmerja pod pogoji, ki jih določa zakon, pripada odpravnina. Avtor se v prispevku ukvarja z vprašanjem, ali je glede na dejstvo, da franšizna pogodba lahko vsebuje tudi elemente pogodbe o trgovskem zastopanju, v franšiznih razmerjih mogoča analogna uporaba določil Obligacijskega zakonika, ki urejajo pravico do odpravnine trgovskega zastopnika. Pri iskanju odgovora na to vprašanje avtor najprej predstavi nemško, avstrijsko, nizozemsko in italijansko ureditev ter potem predstavi še stališča glede možnosti analogne uporabe določil o odpravnini v franšiznem razmerju v slovenski teoriji in sodni praksi. Na koncu avtor ob upoštevanju primerjalnopravnih ureditev glede vprašanja analogne uporabe instituta odpravnine v franšiznih razmerjih zavzame še svoje stališče.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7718EZ87

COBISSID

186402051

Objavljeno

09.05.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kerčmar, Sebastjan (2024). Odpravnina franšizojemalca. Podjetje in delo, letnik 50, številka 1, str. 50-64. URN:NBN:SI:DOC-7718EZ87 from http://www.dlib.si

MLA:

Kerčmar, Sebastjan. "Odpravnina franšizojemalca." Podjetje in delo letnik 50. številka 1 (2024) str. 50-64.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7718EZ87>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)