Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja - kritična analiza doktrine zlorabe referenduma

slovenski

2005

referendumi   Slovenija   sodna praksa   ustavna sodišča   ustavno pravo

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen tega prispevka je opozoriti na pravno-tehnične šibkosti argumentacije slovenskega ustavnega sodišča pri t. i. doktrini zlorabe referenduma. Očitno je ustavno sodišče v preveliki vnemi uresničiti svojo odločbo prekoračilo ustavne okvire sistema delitve oblasti in tako spodkopalo razmerja med ustavnimi akterji v sistemu zavor in ravnovesij. "Policy" analiza namreč pokaže, da se je tehtnica pri tem nagnila preveč v smer vsakokratne parlamentarne večine, ki sedaj lahko laže odstrani ovire na poti do uresničitve svojih političnih interesov. Slednje lahko na dolgi rok, in nekatera znamenja kažejo na to že sedaj, privede do ustavnega monizma, ki je nasprotje ustavnega pluralizma, v katerem raznoliki politični in drugi interesi tekmujejo med seboj po pravilih političnega diskurza, utemeljenega na priznavanju enakih diskusijskih možnosti in na pripravljenosti za sklepanje kompromisov, utemeljenih na načelih solidarnosti in ustavne strpnosti. Vloga instituta referenduma kot pravice veta, oz. zavore za ustvarjanje ravnovesja, je izjemnega pomena, zato ustavno sodišče odločanja o njegovem omejevanju ne bi smelo puščati v rokah političnega diskurza in tekmujočih političnih sil, ampak bi moralo zanj poskrbeti samo v skladu s pravili pravnega diskurza, ki jih narekuje obstoječi slovenski ustavni red.

26.01.2021