Ustavnosodna presoja mednarodnih pogodb

slovenski

2006

mednarodne pogodbe   mednarodno pravo   presoja ustavnosti   ustavna sodišča

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Mednarodne pogodbe so nepogrešljiv del sodobnega mednarodnega prava. Kot posledica državne suverenosti na področju sklepanja mednarodnih pogodb velja zelo visoka stopnja avtonomije pogodbenic. Hkrati je načelo eno najpomembnejših načel mednarodnega prava pacta sunt servanda. Kršitev mednarodne pogodbe ima za posledico odgovornost držav. Večina demokratičnih ustav, vključno s slovensko ustavo, mednarodnemu pravu prizna primat nad notranjim. Vendar je z vidika notranjega pravnega reda nacionalna ustava najvišji pravni akt. To velja tudi za Ustavo Republike Slovenije. Namen ustavnosodne presoje mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prevzeta mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Slovenska ustava v drugem odstavku 160. člena (pristojnost Ustavnega sodišča) ureja le predhodno (apriori) presojo ustavnosti mednarodnih pogodb. Mnenje o predhodni presoji mednarodne pogodbe, ki je v postopku ratifikacije, ustavno sodišče izreče na zahtevo predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora. Mnenje je za državni zbor obvezujoče. Če ustavno sodišče ugotovi protiustavnost katere od določb mednarodne pogodbe, je državni zbor ne sme ratificirati. Če ustavno sodišče ugotovi, da mednarodna pogodba ni v neskladju z ustavo, pa se državni zbor odloči, ali jo bo ratificiral ali ne. Ustavno sodišče je opravilo predhodno presojo ustavnosti mednarodne pogodbe v štirih primerih. Ti so podlaga za analizo izbranih ustavnopravnih in mednarodnopravnih vprašanj, ki so se pojavila med presojo. Na temelju svoje prakse je ustavno sodišče razvilo tudi posredno (aposteriori) presojo ustavnosti mednarodnih pogodb prek presoje akta o ratifikaciji, s katerim je bila mednarodna pogodba sprejeta v notranji pravni red. Vsebinsko presojo je ustavno sodišče opravilo le enkrat. Ugotovilo je, da uredba vlade o ratifikaciji mednarodnega sporazuma ni v neskladju z ustavo. Sicer pa je pobude zavrglo ali zavrnilo kot očitno neutemeljene. Na podlagi prakse ustavnega sodišča je ugotovljeno, da je predhodna presoja mednarodne pogodbe učinkovitejše pravno sredstvo za nadzor ustavnosti mednarodnih pogodb od naknadne presoje. Slednja zahteva namreč določeno stopnjo zadržanosti ustavnega sodišča, ker gre za že uveljavljeno mednarodno pogodbo, na učinke katere proti drugim pogodbenicam ustavno sodišče ne more poseči. Država je dolžna mednarodno pogodbo, tudi če ustavno sodišče morda ugotovi njeno protiustavnost, izpolniti v dobri veri, sicer stori mednarodni delikt.

26.01.2021