Pojem avtonomija ravnatelja je v prispevku obravnavan z različnih zornih kotov. Šolski sistem postavlja okvir, znotraj katerega posamezen vodja sprejema različne odločitve ter izbira poti za dosego zastavljenih ciljev in prav slednje ustvarja razlike med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Pomemben dejavnik uspešne šole so njeni zaposleni, zato je še posebej pomembno dejstvo, da so slovenski ravnatelji pri izbiri sodelavcev v veliki meri neodvisni. Žal se zmanjšujejo možnosti nagrajevanja, kar sili ravnatelje k iskanju novih rešitev za motiviranje zaposlenih. Pri uresničevanju vizije in zagotavljanju kakovosti mora ravnatelj podpirati strokovnost učiteljev in skrbeti za dobre učne dosežke učencev, pri tem pa vzdrževati dobre odnose s starši. Soodvisnost različnih deležnikov in različnost njihovih pričakovanj neprestano preizkušata meje ravnateljeve avtonomije. Rešitev za ohranjanje profesionalne neodvisnosti v odvisnosti od različnih deležnikov se nahaja v strokovnem in etičnem delovanju posameznega vodje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8NNIJYTY

COBISSID

1024416126

Objavljeno

30.04.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zupančič, Janja (2013). Razmislek o razsežnostih avtonomije ravnateljev v slovenski osnovni šoli. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, letnik 11, številka 1, str. 117-131, 142. URN:NBN:SI:DOC-8NNIJYTY from http://www.dlib.si

MLA:

Zupančič, Janja. "Razmislek o razsežnostih avtonomije ravnateljev v slovenski osnovni šoli." Vodenje v vzgoji in izobraževanju letnik 11. številka 1 (2013) str. 117-131, 142.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NNIJYTY>

Vodenje v vzgoji in izobraževanju
2003-
(Zbirni zapis)

številka

Vodenje v vzgoji in izobraževanju
2013
(Celotna številka)