Večina arhivskega filmskega gradiva je izvorno zapisanega na analognem filmskem traku. Digitizacija je pretvorba oziroma prepis analognega signala v digitalno kodo in je zagotovo eden najboljših načinov za ohranitev vsebine zapisa na filmskem traku. Omogoča nam, da filmsko arhivsko gradivo dolgoročno oz. trajno hranimo in ga hkrati uporabljamo v sodobnih digitalnih okoljih. Pravi čas za digitizacijo analognega filmskega traku je, ko zapis na njem še ni preveč poškodovan. Prav tako je ključno, da je na voljo še dovolj znanja o filmskem traku, kar omogoča pripravo nosilca na zajem. V članku je opisan celoten proces digitizacije analognega filmskega traku, s poudarkom na prvih treh postopkih: pripravi in zajemu filmskega arhivskega gradiva ter kontroli zajema v digitalni obliki. Avtor predstavlja proces digitizacije filmskega arhivskega gradiva, kot ga od leta 2020 izvajamo v Slovenskem filmskem arhivu.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-AEP3VUE3

COBISSID

171505155

DOI

10.54356/MA/2023/XBTP2895

Objavljeno

11.12.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jurca, Borut (2023). Postopki digitizacije analognega filmskega traku. Moderna arhivistika, letnik 6, številka 1, str. 90-100. URN:NBN:SI:DOC-AEP3VUE3 from http://www.dlib.si

MLA:

Jurca, Borut. "Postopki digitizacije analognega filmskega traku." Moderna arhivistika letnik 6. številka 1 (2023) str. 90-100.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP3VUE3>