Uničevalno taborišče Treblinka. V njem je izgubilo življenje med sedemsto in devetsto tisoč Judov ter dva tisoč Romov. Franz Stangl, novi komandant taborišča, opisuje svoje prve vtise: »Do kolen sem zagazil v denar; nisem vedel, kam naj se obrnem, kam naj grem. Bredel sem skozi bankovce, tuj denar, dragocene kamne, nakit, oblačila. Ležala so vsepovsod, raztresena po celem dvorišču. Smrad je bil nepopisen; na stotine, ne, na tisoče trupel vsenaokoli, razpadajočih, trohnečih.« Pod njegovim vodstvom je operacija postala nadvse učinkovita, o njej pa se je leta 1971 v zaporu v Düsseldorfu več kot 70 ur pogovarjal z Gitto Sereny. Ta se mu je zazrla naravnost v oči in pri tem vztrajala, tudi ko je on vse skupaj tajil in se izmikal. Rezultat njenega dela je ta knjiga, tako kruta, da ob branju marsikdaj želimo pogledati stran, avtorica pa nas namesto tega izziva, da raje pogledamo vase. Kakšen človek sem jaz? Kako bi v podobnih okoliščinah ravnal sam? Kakšna bi bila moja resnica?

Pravice