Preživetje v primeru snežnih plazov - načini zdravljenja, tehnike samoreševanja in varnostna oprema za smučarje po neoznačenih progah
Considerations on avalanche survival, therapeutic principles, self-rescue techniques and safety equipment for backcountry and off-piste skiers

angleški

2004

letnik 43, številka 3

Nesreče   Preživetje    Reševanje   Sneg    Urgentne, medicinske službe   Anoksija   Hiperkapnija   Hipotermija    Kardiopulmonalno oživljanje   Časovni faktorji   snežni plazovi   ponesrečenci   zdravljenje 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Srednja vrednost letne stopnje umrljivosti zaradi snežnih plazov, ki so bili beleženi v 17 državah ICAR od leta 1981 do leta 1998, je bila 146. Švicarski podatki navajajo stopnjo umrljivosti 52,4% pri popolnoma zasutih osebah, v primerjavi s 4,2% pri delno zasutih ali nezasutih osebah (n = 1886). Verjetnost preživetja pri popolnoma zasutih osebah na odprtih predelih (n = 638) upade z 91% 18 minut po plazu, na 34% 35 minut po plazu (akutna zadušitevponesrečenca, če ni zračnega žepa), potem pa ostaja precej stalna do drugega padca po 90 minutah (latentna faza za ponesrečence z zračnim žepom). Prelomna točka krivulje verjetnosti preživetja pri 35 minutah (slika 7) kaže na to, da ponesrečenci, ki so popolnoma zasuti pod snežnim plazom, ne morejo preživeti dlje kot 35 minut brez zračnega žepa. Prospektivna, randomizirana študija pri prostovoljcih (28 testov), ki so dihali v umeten zračni žep (s prostornino 11 ali 21) v snegu, je pokazala, da je obkrajna nasičenost s kisikom SpO upadla iz srednje vrednosti 99% na 88% (p < 0,001) v 4 minutah. Tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha se je povečal iz srednje vrednosti 38 na 57 mmHg (p < 0,001), s posledično respiratorno acidozo. Sklepamo, da je stopnja hipoksije po zasutju v plazu odvisna od prostornine zračnega žepa, gostote snega in neznanih osebnih značilnosti posameznika, vendar je daljše preživetje možno že z majhnim zračnim mehurčkom. Kombinacija hipoksije, hiperkapnije in hipotermije pri osebah, zasutih pod plazom z zračnim žepom in s prostimi dihalnimi potmi, se imenuje "sindrom trojnega H". Uvajajo se standardizirane smernice za reševanje ponesrečencev izpod plazov na terenu. Strategija reševanja je odvisna predvsem od dolžine zasutosti pod snegom, temperature jedra ponesrečenca in prisotnosti zračnega žepa. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

24.06.2015