Opombe
Disertacija sistematično navaja in analizira odzive na zunanje in notranje (psihološke) krize, ki jih doživljajo literarni liki v gotskih romancah Ann Ward Radcliffe. V tem pogledu tako predstavlja izvirni prispevek k znanosti na področju angleške književnosti. Romane, ki jih obravnava so: Gradova Athlin in Dunbayne, Sicilijanska romanca, Romanca v gozdu, Skrivnosti Udolpha in Italijan. V uvodu doktorska naloga razloži teorijo gotskih romanc in razkrije shizmo med severom in jugom Evrope, kjer je prvi predstavljen kot stabilen in zmeren del kontinenta, drugi pa kot pol strasti in nestabilnosti. Sever in jug predstavljata tudi razhajanje med protestantsko in rimokatoliško Evropo. V zvezi s tem je npr. St Aubert predstavljen kot ideal človeka, medtem ko je katoliška duhovščina večinoma moralno oporečna in ima svoje načrte, čeprav na začetku daje vtis pomoči. Tak primer je opat iz Sicilijanske romance. Disertacija poudari, da odzivi niso odvisni toliko od samega spola, temveč od dobronamernosti oz. zlobe literarnih likov. Dobronamerni liki so občutljivejši in se v telesnem smislu burneje odzivajo, kar se kaže v omedlevanju in zbolevanju. Takšni so primeri Mary, Julia, Adeline in Ellene. Junaki in junakinje globoko doživljajo naravo in v njej iščejo tolažbo, medtem ko se zlobnih likov le-ta ne dotakne. Slednji iščejo užitek v tuzemskih dobrinah, ki jih je ustvaril človek. Primeri takšnega ravnanja sta dva markiza, in sicer de Mazzini in de Monalt, ter gospod Montoni. Odzivi negativnih likov na krize so siloviti in imajo za cilj spremeniti druge ljudi in okoliščine, ne teh likov samih. Zloba, ki je v želji po ohranitvi dobrega imena v družbi, pomešana s prikrivanjem, je gonilo njihovega življenja. Njihove reakcije so nerazumske, kar v svetu razsvetljenskih romanov Ann Ward Radclife napoveduje njihov propad. Ti liki resnično propadejo: bodisi naredijo samomor, kot to storita Schedoni in markiz de Montalt, bodisi jih ubijejo drugi, kot se to dogodi baronu Malcolmu in markizu de Mazziniju. Skoraj vsi se ob uri smrti pokesajo in želijo popraviti svoje napake. Izjemi sta Maria de Mazzini, ki za svojo nesrečo obtoži moža, ki jo je zasačil pri varanju, in Schedoni, nekdanji spovednik, ki umre brez obžalovanja in odveze. Pozitivni liki iščejo uteho v Bogu že za časa življenja in se nanj pogosto obrnejo v primerih, ko so očarani nad njegovim stvarstvom oz. čudovito naravo. Obstaja pa ena bistvena razlika med odzivom moških in žensk na krize, in to je, da so moški bolj aktivni pri iskanju rešitev, ženske pa, četudi si rešitve želijo, povečini ostanejo odvisne od moških; če pokažejo upor, se dokaj hitro uklonijo moški nadvladi, da se s tem izognejo neprijetnim posledicam. Ženska, ki pokaže dovolj lastne moči, je nuna Olivia, ki pomaga Elleni pobegniti iz samostana San Stefano. Disertacija v svojem zaključku predstavi pomen del Ann Ward Radclffe za svetovno književnost in pozove k vključitvi avtoričinih del v študijske programe in k proučevanju le-teh v sklopu literarnih študij. Prav tako izrazi potrebo po slovenskih prevodih teh del.